New Page 2

Na podlagi 57. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08, 108/09 – ZVO-1B, 43/11, 57/12 in 109/12) je Občinski svet Občine Ormož na podlagi 16. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož št. 4/12 – uradno prečiščeno besedilo) na svoji redni 22. seji, dne 22.04.2013 sprejel

 

O D L O K

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za vzhodno obvozno cesto mesta Ormož

(OPPN VOC)

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

1. člen

(podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta)

(1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) ter z upoštevanjem Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 4/2013) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za vzhodno obvozno cesto mesta Ormož  (v nadaljnjem besedilu: OPPN VOC).

(2) Prostorski načrt je pod številko projekta 08/11 izdelal UMARH d.o.o. Podlaga za izdelavo prostorskega načrta so strokovne podlage: IDZ št. 115-07-57-10, ki ga je izdelala Projekta inženiring Ptuj, d.o.o., oktobra 2011.

 

2. člen

(vsebina odloka)

 

(1) Ta odlok določa opis prostorskih ureditev, ki se jih načrtuje s prostorskim načrtom, območje prostorskega načrta, umestitev načrtovanih ureditev v prostor, zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta.

(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v občinskem podrobnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na občini Ormož.

 

3. člen

(sestavni deli prostorskega načrta)

 

(1) Tekstualni del vsebuje besedilo odloka.

(2) Kartografski del vsebuje naslednje grafične načrte:

1.izsek iz grafičnega dela kartografskega dela plana s prikazom lege prostorske ureditve v širšem prostoru OPN občine                                                                      1:5000

2. območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem                                                                     1:2000

3. prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji                1:5000

4. zazidalna oziroma ureditvena situacija                            1:2000

5. prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro 1:2000

6. prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in

ohranjanje narave                                                           1:2000

7. prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom                                                    1:2000

8. načrt parcelacije                                                          1:2000

(3) Priloge OPPN:

-   povzetek za javnost,

-   izvleček iz občinskega prostorskega akta,

-   obrazložitev in utemeljitev OPPN,

-   strokovne podlage, izvleček iz okoljskega poročila,

-   smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

-   ocena stroškov za izvedbo OPPN, 

-   spis postopka priprave in sprejemanja OPPN.

 

 

II. PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJEJO S PROSTORSKIM NAČRTOM

 

4. člen

(načrtovane prostorske ureditve)

 

(1) OPPN določa pogoje za urbanistično oblikovanje in prostorsko umestitev vzhodne obvozne ceste mesta Ormož. OPPN določa pogoje za urbanistično ureditev za vzhodno obvozno cesto mesta Ormož, lokacijo ter oblikovanje objektov in parcel, ureditev utrjenih in zelenih površin, prometne, energetske in komunalne infrastrukturne ureditve na območju ter ukrepe za varovanje in izboljšanje okolja.

(2) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem prostorskim načrtom so:

-   VOC z vsemi objekti in ureditvami, potrebnimi za nemoteno funkcioniranje ceste, varovanje okolja in oblikovanje obcestnega prostora;

-   deviacije kategoriziranih cest in nekategoriziranih cest in poti;

-   cestni objekti: podvoz, mostovi, propusti,…;

-   VOC  z vsemi objekti in ureditvami, potrebnimi za nemoteno funkcioniranje ceste, varovanje okolja in oblikovanje obcestnega prostora;

-   spremljajoče ureditve: odstranitve objektov, ureditve obcestnega prostora, vključno z rekultivacijo zemljišč, ureditve in prestavitve obstoječih vodotokov in ureditve regulacij;

-   prestavitve in ureditve komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih infrastrukturnih objektov, vodov in naprav.

 

 

III. OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

 

5.člen

(območje)

 

(1) Območje prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so skupaj z elementi za zakoličbo prikazane na karti »Območje podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem«.

(2)  V območju prostorskega načrta iz prejšnjega odstavka so v skladu z geodetskim načrtom zemljišča s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:

k.o. Ormož

1235/15, 1283/7, 1265, 1283/4, 1227, 1283/3, 1226, 1235/11, 1235/12, 1235/4, 1283/6, 1235/6, 1231, 1232, 1233, 1234, 1235/14, 1235/13, 1335/1, 1298, 1235/2, 1335/2, 1235/5, 1237, 1297, 1208, 1207, 1205, 1204, 1202, 1201, 1200/2, 1179/7, 1197/1, 1196/1.

k.o. Pušenci

360/3, 274, 273, 271, 272, 263, 264, 265, 391, 261/3, 261/4, 400/2, 261/1, 267/4, 267/2, 268/3, 378/7, 249/3, 378/1, 260/4, 260/3, 267/3, 268/5, 259/1, 268/4, 257/1, 257/2, 258/1, 253/5, 253/6, 259/2, 400/1, 399/3, 253/3, 406/1.

(3) Obseg območja je prikazan na karti »Območje prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem«.

 

 

IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR

 

Vplivi in povezave s sosednjimi območji

 

6. člen

(vplivi in povezave s sosednjimi območji)

 

(1) Vzhodna obvozna cesta mesta Ormož v državnem cestnem omrežju nadomesti del sedanje državne ceste R1 230 na poteku od MMP Ormož do G1 2 po vzhodni strani naselja Ormož.

(2) Po izgradnji vzhodne obvozne ceste mesta Ormož bodo občinske ceste LK 304511 in deli JP 804081 in JP 804082 postali regionalna cesta, nanjo se navezuje promet iz gramoznice Jurkovec in industrijske cone, izboljšajo se okoljski in bivanjski pogoji v mestu Ormož.

(3) Območje OPPN je umeščeno med reko Dravo na jugu, železniško progo na severu, industrijsko cono na zahodu in kmetijskimi zemljišči na vzhodu. Trasa poteka vzhodne obvozne ceste mesta Ormož je umeščena med reko Dravo in železniško progo ter poteka delno po obstoječi javni poti, delno preko kmetijskih zemljišč z navezavo na obstoječo lokalno cesto.

(4) Z načrtovanimi peš in kolesarskimi povezavami s sosednjimi območji se ohranja obstoječa prehodnost prostora.

(5) Zaradi izgradnje vzhodne obvozne ceste mesta Ormož bo zgrajen nadomestni  cestni prehod NPR zavarovan z avtomatsko napravo za zavarovanje in zapornicami ter ukinjen NPR v km 41+884,10 glavne železniške proge št. 44 Ormož-Središče-d.m., tako kot narekuje Odločba Ministra za promet št. 3752-31/2009/2-0006104, z dne 25.5.2009.

 

7. člen

(vzhodna obvozna cesta )

 

(1) Predvidena trasa ceste bo potekala od mejnega prehoda, po že obstoječi JP 804081 do križišča z JP 804082. Tam se bo trasa odmaknila od obstoječe ceste in bo prečkala kmetijska zemljišča in se navezala na občinsko cesto LK 304511.

Začetek trase bodoče vzhodne obvozne ceste mesta Ormož se začne na JP 804081 v kilometru 0+031 (v točki, ki se navezuje na Uredbo o določitvi ureditvenega območja meddržavnega mejnega prehoda Ormož, Uradni list RS, št. 34/07), kjer poteka državna cesta R1 230, povozi obstoječo JP 804081, prečka progo proti Središču ob Dravi, z novo traso seka polje med dvema progama, z novim podvozom prečka progo proti Ljutomeru, ter se navezuje na obstoječo občinsko cesto za bivšo tovarno sladkorja Ormož (LK 304511), ki se v nadaljevanju navezuje na G1 2.

(2)  Dolžina trase obvozne ceste in hodnika za pešce je ca. 2036 m.

(3) Vertikalni in horizontalni elementi obvoznice se projektirajo z upoštevanjem projektne hitrosti 50 km/h. Izjema je območje nivojskega prehoda, kjer se upošteva projektna hitrost 30 km/h.

(4) Projektirani prečni prerezi obvoznice znašajo:

Elementi prečnega prereza                     širina

Bankina levo/brežina (navezava na obstoječe stanje)            1,00 m

Hodnik za pešce desno              1,70 m

Vozni pas                                 2,75 m

Robni pas                                 0,25 m

Vozni pas                                 2,75 m

Robni pas                                 0,25 m

Berma desno/brežina (navezava na obstoječe stanje)          0,50 m

SKUPAJ:                                               9,20 m

 (5) Objekti na območju OPPN:

-   podvoz pod železnico z opornimi zidovi

-   mostovi in prepusti.

           

8. člen

(križišča, priključki in deviacije)

 

(1) Na obravnavani trasi vzhodne obvozne ceste mesta Ormož se kot asfaltno vozišče rekonstruira oziroma na novo zgradi naslednje ceste:

-   križišče oziroma deviacija občinske ceste JP 804061 na cesto Pušenci 13  v km 1+720.00

-   dovozna cesta do kmetijskih površin  in izvedba poljske poti, dolžina 440m

-   dovozna cesta do kmetijskih površin in izvedba poljske poti, dolžina 100 m

(2) Na Vzhodni obvozni cesti mesta Ormož so predvidena naslednja cestna križanja z železniško progo

-   nivojsko križanje z železnico v km 1+300.00, v profilu 65

-   izvenivojsko križanje z železniško progo, podvoz v km 1+820.00 med profiloma P91 in P92

Projektne rešitve in varovanje nivojskega prehoda bo izvedeno na podlagi podanih smernic in mnenj s strani Slovenskih železnic.

(3) Na Vzhodni obvozni cesti mesta Ormož je predvideno

-   trikrako križišče, priključek gramoznice Jurkovec v km 1+240.00, dolžina 98 m.

 

9. člen

(peš in kolesarski promet)

 

(1) Uredi se prometne površine za pešce. Predvidena je izvedba hodnika za pešce širine 1,70 m na celotni dolžini trase ceste.

(2) Hodnik za pešce poteka po desni strani obstoječega vozišča gledano v smeri stacionaže. Stik hodnika za pešce in vozišča je izveden z betonskim robnikom.

 

10. člen

(odstranitve objektov)

 

(1) V območju prostorskega načrta se odstranijo naslednji objekti:

-   O-1 nestanovanjska stavba v km 0,0 +.100, na zemljišču s parcelno številko 1266 k.o. Ormož.

 

 

11. člen

(odvodnjavanje)

 

(1) Na območju, ki ga obdeluje OPPN so meteorne odpadne vode. Ni komunalnih odpadnih voda.

(2) Odvajanje padavinske vode se uredi deloma s kontrolirano in deloma z disperzno odvodnjo.

Kontrolirano se padavinska voda, s prečnimi in vzdolžnimi skloni cestišča, vodi preko požiralnikov v meteorno kanalizacijo z izpustom v najbližji recipient. Disperzna odvodnja se odvodnjava s prelivanjem preko bankine in s posamičnimi izpusti v odvodni jarek. Potrebno je upoštevati določila iz Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05).

Višinska ureditev asfaltnih površin, bankin in obcestnih jarkov se prilagaja obstoječim višinam ceste in okoliškega terena.

(3) Iz biološke čistilne naprave Ormož je speljan iztok v površinski jarek ob vzhodni obvozni cesti mesta Ormož, pri čemer se ne sme poslabšati biološko stanje. Meteorno vodo se odvede s pomočjo meteorne kanalizacije tako, da ne povzroča škode na komunalni infrastrukturi.

 

12. člen

(regulacije)

 

(1) Obstoječa struga odvodnega kanala se zaradi gradnje obvoznice prestavi oziroma regulira, v skupni dolžini približno 580 m (od km 0,7+60 do km 1,2+80). Na celotnem odseku regulirane struge kanala se uredi enotni padec dna struge potoka od 1 - 2‰.

 

13. člen

(pogoji za krajinsko arhitekturne rešitve)

 

(1) Sestavni del načrta za pridobitev gradbenega dovoljenja je načrt arhitekture in krajinske arhitekture.

(2) Pri oblikovanju obcestnega prostora se upošteva krajinska podoba prostora in funkcionalni vidik.

(3) Na območju prostorskega načrta se ohranijo drevesna in grmovna vegetacija, katere odstranitev ni nujno potrebna zaradi gradnje objektov in varnosti prometa. Z novimi zasaditvami se zagotavlja čim manjša vidna izpostavljenost nasipov in objektov v odprti krajini.

(4) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja mora vsebovati načrt krajinske arhitekture. (5) Izbor rastlin za novo zasaditev temelji na analizi vegetacijskih razmer v prostoru in na želenih oblikovnih učinkih. Zasaditev upošteva lokalno značilne rastline in tiste vrste, ki že ustvarjajo pomembno identiteto tega območja.

(6) Območja opuščenih površin obstoječih cest in drugih utrjenih površin, ki ne služijo več svojemu namenu, se razgradi in zatravi oziroma na njih vzpostavi raba skladna z okoliškim prostorom.

(7) Pri oblikovanju izvedbe ograj se upošteva krajinska podoba prostora in funkcionalni vidik. Zagotovi se ustrezno členjenost ograj.

(8) Oporni in podporni zidovi pri podvozu se oblikujejo kot enotna poteza, vidne površine zidov je potrebno oblikovati. Zidovi se ozelenijo z lokalno značilnimi grmovnicami in plezalkami.

(9) Območje med bodočo regionalno cesto, priključkom stranske ceste (ki vodi do gramoznice) in visokovodnim nasipom Ormoškega jezera ter območje porušenih objektov, se zasadi z avtohtonimi, krajevno značilnimi, drevesnimi in grmovnimi vrstami.

(10) V načrtu krajinske ureditev iz prvega odstavka tega člena se pripravi tudi  načrt zasaditve in vzdrževanja, ki ga je potrebno uskladiti z Zavodom RS za varstvo narave, OE Maribor.  

 

 

V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

 

14. člen

(skupne določbe)

 

(1) Projektiranje in gradnja infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev objektov in naprav, v kolikor niso v nasprotju s tem odlokom ter skladno z zakonodajo, ki ureja področje sanitarnega, higienskega in požarnega varstva.

(2) Zaradi gradnje vzhodne obvozne ceste mesta Ormož in ostalih ureditev se prestavijo, zamenjajo in zaščitijo komunalne, energetske in elektronsko komunikacijske naprave in objekti. Načrtovanje in gradnja komunalne, energetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture morata potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, če to ni v nasprotju s tem odlokom.

(3) Skupni pogoji glede gradnje gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so:

-   projektiranje in gradnja posameznih križanj, morebitnih prestavitev, zaščita gospodarske javne infrastrukture in priključitve se izdelajo skladno s projektnimi pogoji upravljavcev in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del obveznih prilog prostorskega načrta, ter skladno z geološko-hidrološkimi razmerami območja,

-   trase vodov gospodarske javne infrastrukture se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih ali grajenih struktur,

-   pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem,

-   gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra poteka usklajeno,

-   dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture, izdelajo pa se tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo načrtovane ureditve in

-   gospodarska javna infrastruktura se ne sme prestavljati v območja kulturne dediščine, čez območja, pomembna za ohranjanje narave, križanja gospodarske javne infrastrukture pa se izvedejo tako, da ne prizadenejo kulturne dediščine.

(4) Med gradnjo se zagotovi nemoteno komunalno, energetsko in elektronsko komunikacijsko oskrbo okoliških objektov po obstoječih ali začasnih infrastrukturnih objektih in napravah.

(5) V primeru nastalih poškodb na javni gospodarski infrastrukturi je povzročitelj škode dolžan nemudoma obvestiti upravljavca o kraju, in vrsti poškodbe.

 

15. člen

(vodovod)

 

(1) Na obravnavanem območju poteka javno vodovodno omrežje.

(2) Potek javnega vodovodnega omrežja:

-   po parc. št. 1325/1, 1013 k.o. Ormož poteka vodovodni vod DN 110 v PE izvedbi, vodovod se položi v zaščitno cev oziroma se ga nadomesti z novim vodovodom, ki se ustrezno naveže na vodovodno infrastrukturo, 

-   po parc. št. 1283/5, 1283/2, 1301/2, 1283/4, 1283/3, 1235/12, 1235/4, 1235/6, 1283/6 k.o. Ormož poteka vodovodni vod DN 40 v PE izvedbi, vodovod se  položi v zaščitno cev oziroma se ga nadomesti z novim vodovodom, ki se ustrezno naveže vodovodno infrastrukturo, 

-   po parc. št. 1283/6 k.o. Ormož poteka vodovodni vod DN 32 v PE izvedbi -  vodovodni priključek za čuvajnico; na parc. št. 1283/5 k.o. Ormož je vgrajen zunanji vodomerni jašek vodovod se  položi v zaščitno cev oziroma se ga nadomesti z novim vodovodom, ki se ustrezno naveže na vodovodno infrastrukturo.

Pred izvedbo del na območju javnega vodovoda je potrebno pri upravljavcu naročiti podatke o poteku vodovoda s pogoji za izvedbo del. Investitorja bremenijo stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na omenjenem objektu, upravljavca pa je dolžan obvestiti o vrsti, kraju in času poškodbe. V območju vodovoda je potrebno dela izvajati pod stalnim nadzorom upravljavca vodovoda.

(3) Na trasi vodovodnega cevovoda ni dovoljeno graditi podzemnih in nadzemnih objektov, sajenje dreves ter postavljanje barak, garaž, ograj, drogov javne razsvetljave, cestnih požiralnikov, kanalskih jaškov in podzemnih instalacij.

 

16. člen

(elektroenergetsko omrežje)

 

(1) Na trasi vzhodne obvozne ceste mesta Ormož se prestavi ali zamenja tangirane  elektroenergetsko omrežje

-   nizkonapotostno omrežje nadzemne in podzemne izvedbe napajane iz transformatorske postaje TP Ormož - železniška postaja (T 761 OE Ptuj)

(2) Pri projektiranju predvidenih objektov se mora izdelovalec dokumentov seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, katere je potrebno vrisati v situacijo komunalnih vodov. Pred začetkom gradbenih del se morajo izvajalci seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naročiti zakoličbo pri Elektro Maribor, OE Ptuj.

(3) Elektroenergetsko infrastrukturo (morebitne prestavitve in novogradnja energetskih vodov in objektov) je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi.

(4) Pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav mora biti zagotovljen nadzor s strani Elektro Maribor, OE Ptuj.

(5) Vso elektroenergetsko infrastrukturo, ureditev križanj in napajanje odjema ter morebitne prestavitve vodov, ureditve zaščite in drugo je potrebno projektno obdelati v projektni dokumentaciji, izdelani v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za gradnjo obvoznice.

 

17. člen

(TK omrežje)

 

(1) Na obravnavanem območju poteka telekomunikacijsko (TK) omrežje. Pri posegih je potrebno obstoječe TK omrežje ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedbe TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja, ter nadzora krije investitor gradnje. Investitorja bremenijo tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.

(2) Za prestavitve je potrebno na Telekom Slovenije dostaviti gradbene situacije v elektronski obliki in naročiti projekte za izvedbo. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije k projektnim rešitvam.

(3) Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del).

 

18. člen

(javna razsvetljava)

 

(1) Energetsko napajanje omrežja javne razsvetljave se izvede iz nove TP skladno s 16. členom tega odloka.

(2) Na delu VOC je predvidena javna razsvetljava med stacionažo 1,2+20 (za profilom P61) in končnim profilom P 102.

 

 

VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE IN KULTIRNE DEDIŠČINE

 

19. člen

(varstvo zraka)

 

(1) Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo možno mero se upošteva predpise s področja varstva zraka.

(2) V času izkopa zemljine in ostalih gradbenih del je treba ob neugodnih vremenskih razmerah (suho in vetrovno vreme) površine vlažiti ali drugače preprečiti emitiranje prašnih delcev v ozračje.

 

20. člen

(varstvo pred hrupom)

 

(1) Skladno z veljavno zakonodajo se ureditveno območje nahaja v območju 4. stopnje varstva pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa.

 

21. člen

(varstvo tal)

 

(1) Med gradnjo je treba:

-   posege v tla izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal;

-   z viški materiala iz izkopa gradbene jame ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov;

-   posebno pozornost posvetiti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru je treba onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preiskati skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki. Pred začetkom odstranjevanja mora biti določena tudi lokacija začasnega odlagališča;

-   na celotnem območju gradbenih del, dovoznih cest in drugih manipulativnih površin, ki so povezane z izvajanjem gradnje, zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadnih vod (v kolikor te nastajajo). To še posebno velja za primer nezgode z razlitjem ali razsutjem nevarnih snovi;

-   na območju gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin, po katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala, uporabljati le tehnično ustrezna vozila, pri sami gradnji pa uporabljati tehnično brezhibne gradbene stroje in ostalo mehanizacijo.

(2) Po končani gradnji je treba odstraniti pomožne objekte in vse ostanke začasno deponiranih materialov ter primerno urediti površine.

(3) Z zemeljskim materialom od izkopov za gradbeno jamo je treba ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.

 

22. člen

(deponiranje materiala)

 

(1) Presežke materiala, ki bodo nastali med gradnjo, je treba odpeljati in trajno deponirati na deponijo. Začasno deponiranje materiala je dovoljeno le na območju iz 5. člena tega odloka.

 

 

 

 

23. člen

(varstvo voda)

 

(1) Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi:

-   Odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in infrastrukturnih objektih na gradbišču, se ne smejo izpuščati v podzemne vode. Ureditev gradbišča mora biti takšna, da graditev ne ogroža podtalnice;

-   Na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk);

-   Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi je treba zaščititi pred možnostjo izliva v tla;

-   Oskrba delovnih strojev se mora vršiti na ustrezno utrjenih površinah. Gorivo je dovoljeno dovažati le v originalni embalaži. Na gradbišču mora biti na voljo ustrezna oprema in sredstva za takojšen poseg v primeru nesreče. V primeru razlitja tekočin je treba onesnaženo zemljino odstraniti in ravnati z njo kot z nevarnim odpadkom.

(2) Morebitni direktni izpusti meteornih vod s ceste v vodotok, morajo biti predvideni in izvedeni tako, da je izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine vodotoka in ne sme segati v svetli profil vodotoka. Na območju iztoka mora biti struga vodotoka ustrezno zavarovana pred vodno erozijo. Detajl iztoka mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja tekstualno in grafično ustrezno obdelan in prikazan.

(3) Pri gradnji prepustov čez vodotoke (jarek), je potrebno predvideti projektne rešitve, ki ne bodo vplivale na stanje struge vodotokov in ne bodo zmanjševale prevodno sposobnost struge vodotokov (jarka).

(4) Dimenzioniranje pretočnih profilov premostitvenih objektov preko vodotokov in zavarovanje brežin vodotokov se projektira in izvede tehnično, hidravlično in ekološko ustrezno ter skladno s predpisi. Nove ureditve so smiselno vezane na obstoječe gorvodne in dolvodne ureditve ter celotno sistematiko urejanja vodotokov. V projektnih rešitvah načrtovanih ureditev strug vodotokov se definira koncept posameznih ureditev in utemelji načrtovan obseg, projektne rešitve ne smejo vplivati na stanje struge vodotokov in ne bodo zmanjševale prevodno sposobnost struge vodotokov.

(5) Načrtovati je potrebno zavarovanje na prehodih prepustov v strugo vodotoka (jarka).

(6) Začasne deponije je potrebno predvideti izven struge vodotoka in območja potencialno ogroženega z visokimi vodami, območja pod vplivom zalednih vod ali erozijsko in plazovito ogroženega območja.

 

24. člen

(varstvo narave)

 

(1) Na območju OPPN je območje Natura 2000.

(2) Gradbišče in dostopi do gradbišča se organizirajo tako, da bo prizadetih najmanj dodatnih površin, za kar je potrebno izdelati načrt organizacije gradbišča. Gradbišče se mora na južni strani predvidene ceste omejiti z začasnim protihrupnim zastorom, zaradi zmanjšanja intenzitete hrupa in vibracij med gradnjo ceste, na zemljišča med bodočo cesto in brežino Ormoškega jezera pa se ne sme posegati (odlagati gradbeni material).

(3) Cesta naj se izvede tako, da se ohrani migracijski koridor za vidro in močvirsko sklednico. Migracijski koridor predstavlja obrežje z zaraslim pasom ob njem.

(4) Med cesto in brežino se ohrani vodni jarek, ob njem pa 2 - 5 m širok pas, porasel z visokim steblikovjem. V kolikor to zaradi tehničnih elementov ceste ni mogoče, naj se obnovi migracijski koridor ob brežini Ormoškega jezera na vodni strani. Za to naj se vzdolž obale izvede nasutje materiala in zasaditev s trstom, v skupni površini posekane zarasti na trasi načrtovane ceste. Za ureditev migracijskega koridorja se izdela Načrt ureditve, ki se mora uskladiti z Zavodom RS za varstvo narave, za njegovo izvajanje pa je potrebno zagotoviti naravovarstveni nadzor.

(5) Za zagotovitev miru in varnosti migracijskega koridorja močvirske sklednice in vidre vzdolž leve obale Ormoškega jezera, zaradi zmanjšanja možnosti trkov ptic s prometom, ter zaradi zmanjšanja hrupa na prenočišču in prezimovališču vodnih ptic na Ormoškem jezeru naj se na obvodni strani ceste predvidi trajna zaščitna ograja. Na odseku od profila 0 do profila 35 naj se predvidi zaščitna ograja višine vsaj 1,5 m, vsaj do višine 1 m naj ne bo prosojna. Na odseku od profila 35 do profila 60 naj se predvidi zaščitna ograja višine vsaj 3 m, ki naj ne bo prosojna. Predvidi naj se polna (ograja naj ne bo žičnata, oziroma naj bo brez rež, lukenj…) ograja iz trajnega materiala.  

(6) Brežine prestavljenega vodnega jarka se ne stabilizira s kamnometom ali betonom.

(7) Zaradi varstva kvalifikacijske vrste črtasti medvedek se na odseku ceste od profila 0 do profila 60 ne načrtuje javne razsvetljave.

(8) Vsa pripravljalna dela, ki so vezana na odstranjevanje zarasti vzdolž celotne trase (trst, drevesna in grmovna vegetacija) in tudi vsa gradbena dela vzdolž brežine Ormoškega jezera (na odseku ceste od profila 30 do profila 65), se lahko opravljajo od 1. avgusta do 15. novembra, to je zunaj obdobja zimovanja in gnezdenja ptic.

(9) Gradbišče in dostopi do gradbišča se organizirajo tako, da bo prizadetih najmanj dodatnih površin, za kar je potrebno izdelati načrt organizacije gradbišča. Gradbišče se mora na južni strani predvidene ceste omejiti z začasnim protihrupnim zastorom, zaradi zmanjšanja intenzitete hrupa in vibracij med gradnjo ceste, na zemljišča med bodočo cesto in brežino Ormoškega jezera pa se ne sme posegati (odlagati gradbeni material, zemljino, parkirati delovne stroje).

 

25. člen

(ohranjaje kulturne dediščine)

 

(1) Izvedba predhodnih arheoloških raziskav na obravnavanem območju ni potrebna.

(2) Vse ureditve okolice območij po zaključku predvidenih posegov morajo ohraniti obstoječe vizualne značilnosti obravnavanega območja.

 

 

VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

 

26. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

 

(1) Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. Pri projektiranju je treba upoštevati:

-   požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi,

-   požarno ogroženost naravnega okolja,

-   dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila.

(2) V času izvedbe nameravanega posega je potrebno načrtovati varnostne ukrepe za primer nastopa visokih vod Pušenskega potoka.

 

 

VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

 

27. člen

(etapnost izvedbe prostorske ureditve)

 

(1) Etape se lahko izvajajo ločeno ali sočasno, predstavljati pa morajo zaključene funkcionalne enote. Etapnost se prouči in določi v posebnem elaboratu, ki je sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(2) V vsaki etapi je potrebno sočasno z gradnjo ceste zagotoviti obnovo obstoječih oziroma izgradnjo načrtovanih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih naprav in objektov.

 

IX. DOPUSTNA ODSTOPANJA

 

28. člen

(dovoljena odstopanja)

 

(1) Pri realizaciji prostorskega načrta so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, varnostnih, funkcionalnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega in okoljevarstvenega vidika.

(2) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo poslabšati bivalnih, delovnih, prostorskih in okoljskih razmer na območju prostorskega načrta oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.

(3) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja gospodarske javne infrastrukture s prostorskimi ureditvami, načrtovanimi s prostorskim načrtom, ki niso določena s tem odlokom. K vsaki drugi rešitvi križanja gospodarske javne infrastrukture z načrtovanimi prostorskimi ureditvami mora investitor gospodarske javne infrastrukture predhodno pridobiti soglasje investitorja načrtovane prostorske ureditve, v kolikor le–ta še ni zgrajena, oziroma po končani gradnji soglasje njenega upravljavca.

(4) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse stacionaže objektov in naprav natančno določi. Dopustna so manjša odstopanja od stacionaž, navedenih v tem odloku, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna v skladu z določbami prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.

(5) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se podrobneje preučijo in predvidijo dostopi ter priključki do posameznih objektov in parcel. Zaradi tega so dopustne tudi spremembe na ureditvah samih cest.

 

 

X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV

 

29. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev)

 

(1) Investitor oziroma njegov pooblaščenec je dolžan:

-   zagotoviti vsa za gradnjo potrebna zemljišča,

-   promet v času gradnje organizirati tako, da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter je omogočen stalen dostop za intervencijska vozila,

-   omogočiti stalen dostop do vseh objektov in zemljišč med gradnjo in po njej,

-   pred začetkom gradnje z upravljavci in občino evidentirati stanje obstoječe infrastrukture in javnih cest, na katere vpliva gradnja prostorskih ureditev,

-   pred pričetkom gradnje evidentirati stanje obstoječih objektov, na katere vpliva gradnja,

-   v času gradnje zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo objektov prek obstoječih ali začasnih infrastrukturnih objektov in naprav v skladu s pisnim dogovorom z upravljavci infrastrukture; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti v primeru poškodb pri gradnji,

-   sprotno rekultivirati območja posegov,

-   sanirati oziroma vrniti v prejšnje stanje vse poti in ceste, ki so zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane,

-   zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,

-   začasno pridobljena zemljišča po izgradnji posegov in spremljajočih ureditev vrniti v prejšnje stanje,

-   zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,

-   v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka; v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe,

-   zagotoviti sočasnost izgradnje vseh s tem odlokom opredeljenih komunalnih objektov in naprav v trasi ceste ali na drugih površinah obravnavanih s tem prostorskim načrtom,

-   zagotoviti odškodnino za odstranjene objekte na območju razbremenilne ceste,

-   v času gradnje zagotoviti naravovarstveni nadzor nad izvajanjem del,

-   zagotoviti izdelavo elaborata preprečevanja in zmanjševanja emisije delcev iz gradbišč in ga priložiti projektu za izvedbo.

 

30. člen

(določitev parcel)

 

(1) Investitor po končani gradnji uredi parcelne meje na območju in na zunanjem obodu območja prostorskega načrta v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

(2) Parcele, določene s prostorskim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo skladno z izvedenim stanjem na podlagi lastništva oziroma upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij združijo, razdelijo na več parcel in/ali smiselno pripojijo k sosednjim parcelam.

 

31. člen

(organizacija gradbišča in delovišča)

 

(1) Gradbišče mora biti zavarovano z ograjo.

(2) Območje gradbišča in delovišča je celotno območje tega občinskega podrobnega prostorskega načrta.

(3) Transport materiala in opreme se vrši po obstoječih javnih cestah.

(4) Če se med gradnjo izvedejo dodatne začasne transportne poti do gradbišča, se izdela projektna dokumentacija in zanjo pridobi projektne pogoje, pridobi se soglasje lastnikov zemljišča, upoštevajo značilnosti zemljišča ter po uporabi sanirajo morebitne poškodbe oziroma denarno nadomesti nastala škoda.

(5) V načrtu gradbišča se posebej obdelajo in poudarijo organizacijski in drugi ukrepi v smislu varovanja voda, podzemne vode in tal med gradnjo ter izdela načrt sanacijskih ukrepov v primeru dogodkov, kot je razlitje goriva in olja, ki bi lahko povzročila kontaminacijo tal.

(6) V primeru razlitja nevarnih snovi se onesnažena zemljina odstrani in deponira v skladu z veljavno zakonodajo.

(7) V kolikor oskrba gradbenih strojev poteka na območju gradbišča, mora biti urejena v skladu z veljavno zakonodajo.

(8) Prepreči se vsakršna možnost pojava erozijskih procesov na vplivnih površinah.

(9) Zagotovijo se dostopi do kmetijskih in gozdnih zemljišč v času gradnje in po njej. Prepreči se nekontrolirane prevoze po kmetijskih zemljiščih. Poljske poti, ki so zaradi gradnje poškodovane, se po gradnji obnovijo. Po gradnji se v najkrajšem možnem času vzpostavi prvotno stanje kmetijskih in gozdnih zemljišč.

(10) Med gradnjo razbremenilne ceste je treba preprečevati poškodbe sosednjih kmetijskih zemljišč ob trasi, ki jih gradnja neposredno ne prizadene. Z rodovitnim delom izgubljenih kmetijskih zemljišč se ravna gospodarno.

(11) V času gradnje se sproti obvešča okoliško prebivalstvo o poteku gradnje.

(12) Z gradbeni stroji je prepovedano posegati v vodotok.

(13) Gradbeni stroji na gradbišču in transportna vozila za dovoz in odvoz z gradbišča morajo biti tehnično brezhibni, da ne pride do kontaminacije tal zaradi izlitja goriva ali olja. Redno vzdrževanje teh strojev in vozil se mora izvajati izven gradbišča v ustrezno opremljenih avtomehaničnih delavnicah.

(14) Gradnja se organizira in izvaja tako, da bo v čim večji meri preprečeno dodatno onesnaženje zraka, na kar vpliva izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenskih razmer v času gradnje.

(15) Gradbišča se ponoči ne osvetljuje.

 

 

XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

32. člen

(občinski prostorski akti)

 

(1) OPPN je pripravljen skladno z v OPN-ju določeno enoto urejanja prostora.

 

33. člen

(spremljanje stanja)

 

(1) Investitor v fazi priprave projektne dokumentacije zagotovi program monitoringa kot celosten načrt za spremljanje in nadzor v vseh fazah med gradnjo in obratovanjem s prostorskim načrtom določenih prostorskih ureditev ter izvedbo tega spremljanja in nadzora.

(2) Monitoring vključuje meritve referenčnega ničelnega stanja pred začetkom gradnje, če se izkaže, da ni dovolj razpoložljivih podatkov.

(3) V delih, kjer je to mogoče, se spremljanje in nadzor prilagodita drugim obstoječim ali predvidenim državnim in lokalnim spremljanjem stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju sestavine okolja.

(4) Rezultati spremljanja in nadzora so javni.

(5) Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi, ki jih investitor izvede na podlagi rezultatov spremljanja in nadzora, so:

-   dodatne tehnične in prostorske rešitve;

-   dodatne krajinsko-arhitekturne ureditve;

-   sanacija poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin;

-   sprememba rabe prostora;

-   drugi ustrezni ukrepi (omilitveni ukrepi).

 

34. člen

(razmejitve in primopredaja)

 

(1) Investitor pripravi ustrezne razmejitve in preda potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem ter poskrbi za primopredajo vseh ureditev namenjenih urejanju voda, peš in kolesarskih povezav, prestavljenih odsekov cest, javne razsvetljave, komunalnih vodov in drugih naprav, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo področje javne infrastrukture, ne bo prevzel v upravljanje.

(2) Po končani gradnji so upravljavci predane infrastrukture dolžni le-te prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.

 

35. člen

(nadzor)

 

(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

 

36. člen

(izvajanje dejavnosti in ureditev do izvedbe prostorskih ureditev)

 

(1) Do izvedbe ureditev iz 4. člena tega odloka je na območju prostorskega načrta iz 5. člena tega odloka dopustno izvajanje kmetijskih, gozdarskih in vodovarstvenih dejavnosti na obstoječih kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljiščih, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev gospodarske javne infrastrukture ter vzdrževanje in rekonstrukcija obstoječih objektov.

 

37. člen

(vpogled OPPN)

 

OPPN je na vpogled v prostorih Občine Ormož.

 

38. člen

(začetek veljavnosti)

 

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož.

 

 

Številka: 350-00009/2006 0002 22                    

Datum: 22.04.2013                                                      

Župan Občine Ormož

                                         Alojz Sok l.r.