Na
podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in
14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 16. člena
Statuta Občine Slovenska Bistrica
(Uradni list RS, št. 55/10) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica
na 2. redni seji dne 14. 2. 2019 sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za naselje Tirgot – Sernčeva
ulica |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet odloka) |
|
S
tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za naselje
Tirgot – Sernčeva ulica (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelalo
podjetje A. B. – INVEST d.o.o., 2000 Maribor s številko projekta 11/11. |
|
2. člen |
|
(sestavni deli OPPN) |
|
Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni del, grafični del
ter smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora. |
|
3. člen |
|
(opis prostorske ureditve) |
|
Ureditveno območje se nahaja severno od Sernčeve ulice in južno od
Kovače vasi v naselju Tirgot v Občini Slovenska Bistrica. |
Obravnavano območje predstavljajo nepozidana stavbna zemljišča – v
naravi zelene površine oziroma travniki in njive. Okolica je pozidana s
stanovanjskimi in gospodarskimi objekti. |
Preko predvidenega območja OPPN poteka fekalna kanalizacija, plinovod,
nadzemna in podzemna elektrika, podzemni CATV vod in nadzemni TK vod. Na
JZ strani poteka v Sernčevi ulici vodovod. Dovoz do parcel je iz
Sernčeve ulice na JZ strani parcel. |
Ureditveno območje OPPN lahko poseže tudi izven tega ureditvenega
območja za načrtovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture. |
Na
območju OPPN je predvidena izgradnja sedmih novih vrstnih hiš in
enajstih samostojnih zgradb, ki bodo razporejene na razpoložljivem
prostoru. Predvidena namembnost je stanovanjska, stanovanjsko-poslovna
ali poslovno-stanovanjska. Pri vseh samostojnih objektih je dopustna
tudi izgradnja nadstrešnice, garaže ali objekta v pritlični izvedbi, pri
vrstnih hišah pa je možna samo nadstrešnica. Dovoljena je tudi gradnja
enostavnih objektov (ograja, vrtna lopa, nadstrešnica, pergola). |
Predvidene vrstne hiše bodo v etažnosti K+P+N ali K+P+M. Samostojni
objekti so lahko v etažnosti P+N, P+M, K+P+N ali K+P+M. Klet objekta
mora biti vkopana tako, da sega nulta točka pritličja max. 1,20 m nad
končno urejenim terenom. |
Na
obravnavanih parcelah so poleg utrjenih površin za dostop in dovoz,
manipulacijo in parkiranje vozil predvidene zelene površine, ki bodo
zatravljene in zasajene z drevesi in grmičevjem. |
Objekti so lahko montažni ali klasično zidani, strehe so predvidene kot
enokapnice ali dvokapnice z ali brez čopov, lahko pa tudi večkapnice. |
Na
območju OPPN je predvidena izgradnja komunalne in energetske
infrastrukture za potrebe predvidene zazidave skupaj z ureditvijo
prometnih, zelenih in drugih površin. |
|
II. UREDITVENO OBMOČJE OBČINSKEGA
PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
4. člen |
|
(ureditveno območje) |
|
Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je območje,
ki obsega naslednje parcelne št.: 201/1, 201/2 in 201/3, vse k.o.
Slovenska Bistrica. Skupna velikost zemljišč je 7984 m2. |
Ureditveno območje obsega tudi zemljišča, ki so potrebna za izvajanje
del v času gradnje. Izgradnja primarnih komunalnih vodov za potrebe
območja OPPN se bo vršila tudi na parcelah izven ureditvenega območja. |
|
5. člen |
|
(vplivno območje) |
|
V
času gradnje bo vplivno območje OPPN zajemalo zemljišče znotraj
ureditvenega območja ter zemljišča, zunaj ureditvenega območja OPPN, ki
bodo namenjena za gradnjo primarne in energetske infrastrukture. |
|
III. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE
UREDITVE V PROSTOR |
|
6. člen |
|
(opis vplivov in povezav s sosednjimi
območji) |
|
Na
mestu obravnavane gradnje predvidenih objektov potekajo komunalni vodi,
ki jih bo potrebno prestaviti, kar je razvidno iz risbe 5.21 –
prestavitev obstoječih komunalnih vodov na območju OPPN. |
Prometno se prostorska ureditev navezuje na obstoječo dostopno cesto na
južni strani predvidenega OPPN – Sernčeva ulica (parc. št. 191, k.o.
Slovenska Bistrica), ki jo je potrebno urediti v min. širini cestišča za
normalen potek dvosmernega prometa do območja predvidenega OPPN – malo
prometna cesta MP. Za to vrsto ceste je potrebno zagotoviti širino
cestišča in voznega pasu 1x3,50 m in obojestransko širino bankine 1x0,75
m. V širino cestišča je mogoče vključiti tudi muldo. |
Na
področju zazidave poteka fekalni kanal zazidave investitorja Mladen
Robnik, ki je bil usklajen z investitorjem OPPN, podpisana je bila
pogodba o ustanovitvi služnostne pravice, št. 33/2014-SP/V, 5. 9. 2014.
Po potrebi je potrebno obstoječi fekalni kanal prestaviti na stroške
investitorja in pri tem zagotoviti nemoteno odvajanje obstoječih
objektov. |
Na
parceli št. 201/3, k.o. Slovenska Bistrica je potrebno izvesti
prestavitev in zamenjavo obstoječega mešanega kanalizacijskega sistema z
ločenim kanalskim sistemom in razbremenilnikom, v katerega se le-ta
spelje. Obstoječ kanalizacijski kanal 702 se preko razbremenilnika
razbremenjuje v fekalni sistem zazidave OPPN. Višek meteornih voda iz
kanala 702 se odvaja v meteorni sistem zazidave OPPN. Lokacija vedno
dostopnega razbremenilnika je na parcelni meji št. 750/2 in 201/3, k.o.
Slovenska Bistrica. |
Za
potrebe normalne uporabe prostora bo izvedena nova ustrezno
dimenzionirana infrastruktura. Obravnavana gradnja ne bo imela posebnih
negativnih vplivov na podobo krajine, na varnost pred požarom, na
higiensko in zdravstveno zaščito okolja. |
Predvidena gradnja objektov predstavlja zapolnitev prazne površine med
pozidanimi površinami. |
|
7. člen |
|
(opis rešitev načrtovanih objektov in
površin) |
|
Območje meri 7984 m². Razdeljeno je na dvajset gradbenih parcel. Od tega
je 18 gradbenih parcel predvidenih za gradnjo objektov, ena je
predvidena za dovozno cesto, ena pa za prostor za smetarnike. Predvideno
število prebivalcev v območju ocenjujemo na 70. |
Cestno omrežje in parkirne površine potekajo znotraj obravnavanega
območja tako, da omogoča normalen in neoviran dostop do vsakega objekta
za osebna vozila, dostavo in intervencijo. |
Ureditev okolice objektov se izvede sonaravno z avtohtonimi drevninami
in rastlinjem. Dovozi in dostopi v objekte se tlakujejo ali asfaltirajo. |
Na
vse objekte je možna namestitev napetostnih modulov za potrebe sončne
elektrarne in kolektorjev. |
|
8. člen |
|
(podrobni prostorski pogoji in usmeritve
za projektiranje in gradnjo) |
|
Predvidena je izgradnja sedmih vrstnih hiš (na JZ strani območja OPPN)
in enajst samostojnih objektov. Umeščenost na parcelo je razvidna iz
grafičnega dela OPPN. |
(1) Pogoji za gradnjo: |
– Vrstne hiše |
– največja etažnost K+P+M ali K+P+N, |
– največje tlorisne dimenzije maksimalno. 10,55 m x 8,00 m, |
– streha je lahko enokapnica z naklonom strešine proti JZ ali
dvokapnica, |
– orientacija slemena strehe SZ-JV, |
– največja velikost nadstrešnice je 5,00 m x 5,00 m v pritlični izvedbi,
največja višina nadstrešnice lahko sega 3,00 m nad koto urejenega
terena. |
– Samostojni objekti |
– največja etažnost osnovnega objekta je K+P+M ali K+P+N, etažnost
nadstrešnice je pritlična (P), ločuje ju etažna linija, |
– največje tlorisne dimenzije osnovnih objektov morajo zadostiti
naslednjim pogojem: |
– stranica osnovnega objekta mora biti umeščena na gradbeno linijo.
Največ 2,50 m lahko segajo preko gradbene linije osnovnega objekta
manjši izzidki, balkoni, nadstrešnice in pergole za pokrito teraso, |
– na
gradbeno mejo je lahko umeščena stena objekta, napušč lahko sega preko
nje največ 80 cm, |
– kjer ni določena gradbena meja ali gradbena linija lahko objekt sega
3,00 m do parcelne meje, s soglasjem soseda pa lahko tudi manj, |
– celotna pozidanost parcele Fz ne sme presegati 50 % velikosti gradbene
parcele, |
– osnovni objekt se lahko izvede tudi na mestu predvidenem za
nadstrešnico, ki je določen z etažno linijo, vendar je potrebno
upoštevati etažnost objekta, ki dovoljuje pritlično izvedbo. Največja
višina napušča pritličnega dela objekta ne sme presegati 2,50 m
(enokapnica, dvokapnica) višine merjeno od urejenega terena. Največja
višina pritličnega dela objekta je 4,50 m merjeno od urejenega terena.
Dovoljena je izvedba ravne strehe s teraso, vendar ne sme presegati
višine 3,00 m merjeno od urejenega terena, |
– streha je lahko enokapnica z naklonom strešine proti JZ, dvokapnica
ali razgibana večkapna streha. Dovoljene so ravne strehe in terase, ki
se smiselno skladajo z obliko objekta, |
– največja velikost nadstrešnice je 5,00 m x 8,00 m v pritlični izvedbi,
največja višina nadstrešnice lahko sega 3,00 m nad koto urejenega
terena, |
– orientacija slemena streh osnovnega objekta in nadstrešnice je SZ-JV. |
Vsi
odmiki od parcelnih mej, gradbene linije in gradbene meje so podani s
steno objekta. Napušč objekta lahko sega maksimalno 80 cm preko
dovoljene gradbene meje, gradbene linije ali dopustnega odmika od
sosednjih parcel. |
Najmanj 20 % parcele mora biti ozelenjene. |
Etažnost objektov je lahko manjša kot je določeno v OPPN. |
Tlorisna velikost in oblika objektov je zarisana načelno. Možna je tudi
drugačna oblika in velikost vsakega objekta, kar se določi v projektni
dokumentaciji, vendar je potrebno upoštevati gradbeno in etažno linijo,
ki je obvezna in gradbeno mejo, ki je objekti ne smejo presegati, lahko
pa se je dotikajo. |
Naklon streh se določi v projektni dokumentaciji (lahko je strmi ali
blagi). Možno je kombinacija streh. Osnovni masi objektov je možno tudi
dodajati ali odvzemati gradbene mase, tako da se doseže večja
plastičnost objekta in razgibanost fasad. |
Nadstrešnica je lahko klasično grajena ali pa montažne konstrukcije. |
Pri
urejanju okolice objekta je potrebno zagotoviti potrebno število
parkirišč, zagotoviti interventno pot ter dostavo. Vse proste površine
se uredijo kot zelenice. |
Dostopi do objektov se načrtujejo brez arhitektonskih ovir. |
Med
objekti je možno izvesti ograje. |
Oblikovanje posameznih vrst enostavnih objektov (ograj, objektov javne
razsvetljave, urbane opreme …) mora biti enotno. |
(2) Vrste dopustnih gradenj: |
– nova gradnja objektov in naprav, |
– dozidave in nadzidave, |
– odstranitve objektov in naprav, |
– adaptacija in rekonstrukcija objektov in naprav, |
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in
zvez, |
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic, |
– gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo
varnost ljudi in objektov, |
– tekoča vzdrževalna dela na objektih in napravah. |
(3) Vrste dopustnih objektov: |
– stanovanjske stavbe, |
– stanovanjsko-poslovne, |
– poslovno-stanovanjske stavbe, |
– objekti in naprave energetske in komunalne infrastrukture ter prometa
zvez, |
– nezahtevni in enostavni objekti skladno z veljavnimi predpisi. |
(4) Vrste dopustnih dejavnosti: |
– stanovanjska, |
– poslovna dejavnost (trgovina na drobno, slaščičarne in kavarne, banka,
zavarovalniške storitve, računalništvo, podjetništvo in poslovno
svetovanje, pisarniške in spremljajoče poslovno storitvene dejavnosti,
dejavnost turističnih agencij in druge strokovne in tehnične
dejavnosti). |
|
9. člen |
|
(lega objektov na zemljišču) |
|
Lega
objektov in javnih površin je razvidna iz načrta št. 4.2 Urbanistični
pogoji. |
Vse
novogradnje so pozicionirane s fiksno točko, gradbeno linijo, ki je
obvezna in gradbeno mejo, ki je objekti ne smejo presegati, lahko pa se
je dotikajo. Višina objekta je določena z višino etaže, in sicer je
pritličje max. višine 3,60 m, vse ostale etaže pa max. 3,00 m. Etažnost
objektov je lahko tudi manjša od predvidene v OPPN. Upoštevati je
potrebno etažno linijo, ki določuje pritlično izvedbo objekta v območju
namenjenemu nadstrešnici. |
|
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE,
ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE TER OBVEZNOST
PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO |
|
10. člen |
|
(pogoji za prometno urejanje) |
|
Prometno se prostorska ureditev navezuje na obstoječo dostopno cesto na
južni strani predvidenega OPPN – Sernčeva ulica (parc. št. 191, k.o.
Slovenska Bistrica), ki jo je potrebno urediti v min. širini cestišča za
normalen potek dvosmernega prometa do območja predvidenega OPPN – malo
prometna cesta MP. Za to vrsto ceste je potrebno zagotoviti širino
cestišča in voznega pasu 1x3,50 m in obojestransko širino bankine 1x0,75
m. V širino cestišča je mogoče vključiti tudi muldo. |
Za
dovozno cesto na območju gradenj je potrebno zagotoviti min. širino
cestišča 5,50 m in kjer so objekti obojestransko hodnik za pešce širine
min. 1,00 m, urediti pa je potrebno tudi javno razsvetljavo. |
Parkirišča pri objektih se ne dovolijo direktno na cesto. Parkirišča je
potrebno odmakniti od hodnika za pešce in urediti cestne priključke –
dovoze za parkirišča. Širina posameznega priključka je min. 3,00 m.
Priključek in njegova neposredna okolica ob cesti mora biti urejena
tako, da je zagotovljena zadostna preglednost na dovoznih cestah in na
priključkih v obeh smereh na cesto in obratno. Urediti je potrebno
odvodnjavanje meteornih vod na vseh dovoznih poteh. |
Križišče s Sernčevo ulico je potrebno ustrezno prometno urediti. |
Intervencija je zagotovljena preko obstoječe in nove dovozne ceste ter
iz vseh notranjih povoznih površin. |
Predvidene prometne ureditve so razvidne iz grafične priloge št. 5/1
»Zasnova prometne ureditve«. |
Vsaka stavba na obravnavanem območju ima v sklopu funkcionalnega
zemljišča predviden uvoz in ustrezno število parkirnih mest za
stanovalce oziroma uporabnike in obiskovalce. Minimalno potrebno število
parkirnih mest je treba določiti po normativu. Iz projektne
dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja
standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2). |
|
11. člen |
|
(pogoji za komunalno in energetsko
urejanje) |
|
Stanje komunalnih naprav je razvidno iz posnetka obstoječega stanja. Vsi
komunalni in energetski vodi so predvideni kot novi po smernicah
nosilcev urejanja prostora. |
Predmet komunalne opremljenosti so: |
– vodovod in hidrantno omrežje, |
– meteorna in fekalna kanalizacija, |
– elektro omrežje, |
– telekomunikacijsko omrežje + CATV, |
– plinovodno omrežje, |
– odvoz smeti. |
Dopustne so tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju
prostora, če to pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja in če
prestavitve ne spreminjajo koncepta zazidalnega načrta. |
|
12. člen |
|
(vodovod in hidrantno omrežje) |
|
V
neposredni bližini obravnavanega območja na parceli št. 191 k.o.
Slovenska Bistrica je cevovod iz nodularne litine DN 100 mm, ki zadošča
potrebam po pitni vodi in istočasno zagotavlja požarno varnost. |
Znotraj obravnavanega območja je potrebno v cestno telo novo predvidenih
ulic položiti nov cevovod iz nodularne litine DN 100 mm, kamor bodo
priključeni novi predvideni objekti. |
Pred
objekti se vgradijo vodomerni PVC termo izolacijski jaški z vgrajenimi
vodomeri na daljinsko upravljanje, in sicer za vsako poslovno oziroma
stanovanjsko enoto posebej ali betonski jaški z možnostjo vgradnje več
vodomerov. |
Za
potrebe požarne varnosti je potrebno predvideti zadostno število
nadzemnih hidrantov DN 80 mm. |
Pri
izgradnji vodovoda in kanalizacije je potrebno paziti, da je
horizontalni odmik med njima vsaj 3 m, vertikalni pa 50 cm, s tem da so
cevi kanalizacije vgrajene pod cevmi vodovoda. Če tega ni možno izvesti,
je potrebno cevi vodovoda zaščititi z glinenim nabojem vsaj 3 m na vsako
stran križanja. |
Po
parceli št. 201/3, k.o. Slovenska Bistrica poteka obstoječ vodovodni
cevovod. V primeru potrebe po prestavitvi to izvede investitor na lastne
stroške. |
V
Slovenski Bistrici je urejeno hidrantno omrežje. Predvideti je potrebno
ustrezno število nadzemnih hidrantov DN 80 mm, skladno s Pravilnikom o
tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav na območju
Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 37/03) in Pravilnikom o
tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni
list RS, št. 30/91). Gasilski dom Slovenska Bistrica je oddaljen ca. 2
km. |
|
13. člen |
|
(meteorna in fekalna kanalizacija) |
|
V
neposredni bližini obravnavanega območja na parceli št. 201/2 k.o.
Slovenska Bistrica je predvideno mesto priključitve na fekalno
kanalizacijo. |
Znotraj obravnavanega območja bo zgrajena kanalizacija v ločenem javnem
sistemu za odvod padavinskih in komunalnih odpadnih vod. Gradnja greznic
ni dovoljena. |
Fekalne vode predvidenih objektov bodo odvajane v priključni jašek na
parceli št. 201/2 k.o. Slovenska Bistrica. Priključna mesta za fekalni
kanal so RJ705-21, RJ705-20. |
Padavinske meteorne vode bodo priključene preko peskolovov in lovilcev
olj (SIST EN 858-2) – meteorne vode povoznih/parkirnih površin in bodo
odvajane v vodotok na vzhodni strani na parceli št. 750/1 k.o. Slovenska
Bistrica. Na iztoku v vodotok je treba načrtovati iztočno glavo z žabjim
pokrovom, v območju iztoka pa predvideti protierozijsko zavarovanje dna
in brežine z lomljencem. Priključna mesta za meteorni kanal so RJ707-23,
RJ707-22, RJ707-19. |
V
primeru ureditve podzemnih garaž v kleti objektov, morajo biti tla v
podzemnih garažah načrtovana brez talnih iztokov, v primeru izvedbe
le-teh, pa morajo biti odpadne vode speljane po vodotesnem sistemu preko
lovilca olj in usedalnika v interno kanalizacijo za meteorne vode. |
Vsa
nova kanalizacija mora potekati v cestnem telesu novo predvidenih ulic. |
Meteorne vode, ki gravitirajo na vzhodni del OPPN se lahko speljejo v
odprt odvodnik, če se pridobi soglasje Direkcije RS za vode. |
Za
objekte Sernčeva ulica 20, 20a, 22 in 22a se morajo izvesti povezave na
nov ločen sistem fekalne in meteorne kanalizacije. |
|
14. člen |
|
(elektroenergetsko omrežje) |
|
Na
obravnavanem območju poteka prosto zračno NN omrežje, ki ga bo potrebno
prestaviti. |
Za
napajanje predvidenega območja z električno energijo bo potrebno: |
– zgraditi ustrezni nizkonapetostni kabelski priključek iz obstoječe TP
20/0,4 kV t-654 Slovenska Bistrica – Kopališče do predvidene razdelilne
omarice RO na parceli št. 201/2 k.o. Slovenska Bistrica in naprej do
predvidenih objektov, |
– pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo za izgradnjo
nizkonapetostnega razvoda in nizkonapetostnega kabelskega priključka za
napajanje predvidenih objektov, |
– urediti služnostne pogodbe za zemljišča, po katerih bo potekal
nizkonapetostni razvod in kabelski priključki. |
Ostali pogoji: |
– pred pričetkom gradbenih del, se morajo izvajalci seznaniti z natančno
lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov ter naročiti zakoličbo
kablov pri OE Slovenska Bistrica, |
– na
mestih križanj in približevanj gradbenih del z elektroenergetskimi vodi
in napravami bo potrebno gradbena dela prilagoditi sledečim pogojem: |
– zaradi posnetja materiala pod podzemnimi vodi ne sme biti zmanjšana
statika oporišč. |
– medsebojne razdalje (razmak se meri med bližnjimi zunanjimi robovi
inštalacij) na mestih približevanj oziroma križanj elektroenergetskih
kablov ter ozemljil z vodovodno cevjo so: |
– minimalni vodoravni razmak, pri paralelnem polaganju cevi poleg
elektroenergetskega kabla oziroma ozemljila mora biti najmanj 0,5 m, |
– energetski kabel mora biti do hidranta ali ventilske komore oddaljen
najmanj 1,5 m, |
– navpični svetli razmak med kablom in cevjo pri križanju, mora biti
najmanj 0,5 m oziroma 0,3 m v primeru priključnega cevovoda, |
– v
primeru, da minimalnih razmakov pri paralelnem polaganju cevi poleg
elektroenergetskega kabla ne bo mogoče doseči, bo potrebno kable
zaščititi s polaganjem v kabelsko kanalizacijo, |
– v
primeru, da minimalnih razmakov pri križanju cevi s kablom ne bo mogoče
doseči, bo potrebno kable mehansko zaščititi s cevjo, ki mora segati
vsaj za 3 m na vsako stran križanja, |
– pri izkopu jarka za polaganje cevi, globljega od paralelno položenega
energetskega kabla, je potrebno na predpisan način zavarovati posedanje
zemlje pod energetskimi kabli, |
– prestavitev hidrantov in revizijskih jaškov nad kable in ozemljila ter
poleg njih, na manjšo oddaljenost kot je predpisano, ni dovoljena, |
– minimalni vodoravni razmak, pri paralelnem polaganju cevi plinovoda
poleg elektroenergetskega kabla oziroma ozemljila, mora biti najmanj 1,5
m, |
– navpični svetli razmak pri križanju med kablom in cevjo plinovoda,
mora biti najmanj 0,5 m, |
– v
primeru, da minimalnih razmakov pri paralelnem polaganju cevi plinovoda
poleg elektroenergetskega kabla ne bo mogoče doseči, bo potrebno kable
zaščititi s polaganjem v kabelsko kanalizacijo, |
– v
primeru, da minimalnih razmakov pri križanju cevi plinovoda s kablom ne
bo mogoče doseči, bo potrebno kable mehansko zaščititi s cevjo, ki mora
segati vsaj za 3 m na vsako stran križanja, |
– pri izkopu jarka za polaganje cevi plinovoda, globljega od paralelno
položenega energetskega kabla, je potrebno na predpisan način zavarovati
posedanje zemlje pod energetskim kablovodom. |
|
15. člen |
|
(javna razsvetljava) |
|
Ob
načrtovani dovozni cesti se predvidi postavitev uličnih svetilk – luči
javne razsvetljave. Ta infrastruktura javne razsvetljave se po izgradnji
prenese v lastništvo Občine Slovenska Bistrica, s katero upravlja njen
pooblaščeni upravljavec. |
Medsebojna oddaljenost svetilk naj bo približno 25–30 m. Višina
namestitve svetilk in izvedba svetilk se izdela na podlagi usmeritev
pooblaščenega upravljavca oziroma njihovega projektanta za področje
javne razsvetljave. Pri tem mora biti zagotovljena izbira svetil, ki
bodo preprečevala svetlobno onesnaževanje okolja, in sicer v skladu z
določili Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja
(Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13). |
|
16. člen |
|
(telekomunikacijsko omrežje) |
|
Telekomunikacijsko omrežje je potrebno urediti pod pogoji pristojne
organizacije. Za zazidalno območje je potrebno za dopolnitev komunalne
opreme pripraviti PGD projektno dokumentacijo, kjer se upošteva, da se
do posameznih stavb na zemljišču, ki je v lasti investitorja zgradi TK
kabelska kanalizacija: |
– po
glavni ulici dve cevi Ø 110 s pripadajočimi kabelskimi jaški, dimenzije
1,2 x 1,2 x 1,2 m, |
– do
posameznih objektov ena cev Ø 110 za poslovne objekte ali Ø 50 do
stanovanjskih stavb. |
Priključna točka za predvideno zazidavo je na križišču Kraigherjeve in
Partizanske ulice. |
Obstoječe TK omrežje je glede na pozidavo potrebno ustrezno zaščititi,
prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve na stroške
investitorja. |
Vsa
dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede
Telekom Slovenije d.d. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov,
zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del). |
Pri
načrtovanju objekta je potrebno upoštevati, da se za objekt, kjer bo
izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi
ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske omarice, mora biti
le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora
biti vgrajena na mesto, ki omogoča 24 urni dostop. Notranja
telekomunikacijska instalacija se naj izvede s tipiziranimi materiali in
elementi. Priporočljiva je izvedba notranje telekomunikacijske
instalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo (pri tem se upošteva
minimalna dimenzija instalacijskih cevi) z dovodno TK omarico zaključi v
notranji TK omarici. V notranji TK omarici (minimalnih dimenzij
350x400x120), je potrebno zagotoviti električno napajanje (ustrezno
nameščena vtičnica 220 V) in prezračevanje. |
|
17. člen |
|
(CATV omrežje) |
|
CATV
omrežje je potrebno urediti pod pogoji pristojne organizacije. |
Za
potrebe objektov je potrebno za dopolnitev komunalne opreme upoštevati,
da se do stavbe po zemljišču, ki je v lasti investitorja zgradi CATV
kabelska kanalizacija, pri tem je potrebno upoštevati: |
– zunanji razvod CATV omrežja od mesta priključitve na obstoječe omrežje
do objektov, |
– notranje razvode CATV omrežja v samih objektih. |
Zunanji razvodi se izvedejo s kabelsko kanalizacijo s položitvijo
ustreznih povezovalnih alcaten cevi in cevi do novega objekta in
namestitvijo kabelskih jaškov in prostostoječih CATV omaric v križiščih
razvoda pred objektom. |
|
18. člen |
|
(plinovodno omrežje) |
|
Predvideno območje in s tem objekte, katerih izgradnja je predvidena na
tem območju, bo možno oskrbovati z zemeljskim mestnim plinom iz
plinovodnega omrežja. Plinovodno omrežje se predvidi na dostopni cesti,
vendar so možni tudi drugi koridorji. Pri projektiranju nove komunalne
infrastrukture je potrebno upoštevati predpisane odmike med plinovodom
in drugimi komunalnimi vodi. |
Pred
gradbenim posegom je potrebno od pooblaščenega upravljavca plinovoda
pridobiti soglasje za poseg v varnostni pas plinovoda oziroma
priključnih plinovodov. |
Plin
se lahko uporablja za kuhanje, ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode,
tehnologijo in hlajenje. |
|
19. člen |
|
(ogrevanje) |
|
Dopusten je individualen način ogrevanja. Kot gorivo se lahko uporablja
kurilno olje, zemeljski plin, utekočinjen naftni plin, drva, biomasa,
električna energija, oziroma vsi alternativni viri ogrevanja (toplotne
črpalke – zrak voda ipd.). |
Skladišča goriv morajo biti v kletnih prostorih, v pritličnih prostorih
nepodkletenih stavb ali vkopana in izvedena v skladu z veljavnimi
tehničnimi in požarno varstvenimi predpisi, ki veljajo za to področje. |
|
20. člen |
|
(odvoz smeti) |
|
Po
Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Slovenska Bistrica
(Uradni list RS, št. 62/17) je predvideno ločeno zbiranje in odvoz
odpadkov na centralno deponijo komunalnih odpadkov. Vsak objekt v
območju mora biti opremljen s posodami za smeti, odvoz komunalnih
odpadkov pa urejen preko pooblaščene organizacije. Ureditev ekološkega
otoka za ločeno zbiranje odpadkov je možna na južnem delu območja
zahodno od uvoza na območje OPPN. |
|
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA,
OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO
NARAVNIH DOBRIN |
|
21. člen |
|
(Varovanje okolja) |
|
Pri
načrtovanju, gradnji objektov in naprav in uporabi le-teh je potrebno
upoštevati ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje. |
Vplivi v času gradnje bodo časovno omejeni in se bodo pojavljali med
dograditvijo primarnega infrastrukturnega omrežja, med izgradnjo
notranje prometnice območja, gradnjo sekundarnega komunalnega omrežja
ter v času gradnje objektov. |
Območje urejanja sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom. |
|
22. člen |
|
(varstvo naravne in kulturne dediščine) |
|
Na
območju OPPN se ne nahaja nobena enota kulturne dediščine. |
Strokovni nadzor nad posegi |
V
kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom
izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno
Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s
področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer
se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad
posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki
gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Maribor vsaj 10 dni pred pričetkom
zemeljskih del. |
Odkritje arheološke ostaline |
Ob
vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine
zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi
takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke
stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost
poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo
odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave
arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga
raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. Načrtovane gradnje
sicer neposredno ne posegajo v zavarovane enote, menimo pa, da bodo
vplivale na njihov ambient, predvsem zaradi vedut v širšem prostoru.
Povzame se varstvene režime območij in objektov, ki so neposredno ali
posredno tangirani s prostorskim aktom, saj so za presojo vplivov
ključni ti in ne le dejstvo prisotnosti dediščine. |
|
23. člen |
|
(usmeritve za izboljšave človekovega
okolja) |
|
Načrtovana raba v območju ne predvideva dejavnosti, ki bi dodatno
obremenjevale okolje, saj gre le za gradnjo stanovanjskih in
poslovno-stanovanjskih objektov (mirna dejavnost), zato posebni
varovalni ukrepi niso predvideni. |
|
24. člen |
|
(varstvo voda) |
|
Komunalne odpadne vode iz predvidenih objektov je potrebno priključiti
po vodotesni kanalizaciji na fekalni kanal. |
Vsak
objekt na območju mora biti opremljen z zabojnikom za komunalne odpadke,
odvoz smeti pa urejen na centralno deponijo komunalnih odpadkov. |
Padavinske odpadne vode je potrebno priključiti preko peskolovov in
lovilcev olj (SIST EN 858-2). Na iztoku v vodotok je treba načrtovati
iztočno glavo z žabjim pokrovom, v območju iztoka pa predvideti
protierozijsko zavarovanje dna in brežine z lomljencem. |
|
25. člen |
|
(varstvo plodne zemlje in vegetacije) |
|
Graditelji posameznih objektov morajo pred gradnjo odstraniti plast
plodne zemlje, jo deponirati, po dokončanju pa humus uporabiti za
ureditev okolja objektov. |
|
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER
VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
|
26. člen |
|
(varstvo pred požarom) |
|
V
okviru zaščite pred požarom in upoštevanjem določil veljavne zakonodaje
o varstvu pred požarom se izvedejo naslednji ukrepi: |
– ukrepi za varen umik ljudi in premoženja: posamezni objekti in
ureditve morajo biti zasnovani tako, da je omogočen varen umik iz
objektov na urejene površine ob objektih, |
– pri projektiranju posameznih objektov je potrebno zagotoviti ukrepe za
omejevanje širjenja ognja ob požaru z upoštevanjem ustrezne požarne
ločitve objektov, in sicer glede na maksimalno mejo zazidljivosti
določene odmike med načrtovanimi objekti v območju urejanja,
upoštevati pa je potrebno tudi z zakonodajo določene potrebne odmike od
meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve, |
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila so zagotovljene
v okviru manipulativnih in parkirnih površin, |
– pri projektiranju posameznih objektov se dostopne in delovne površine
za intervencijska vozila in gasilce določijo v skladu z določili SIST
DIN 14090, |
– zagotoviti vire zadostne oskrbe z vodo za gašenje, |
– pri projektiranju posameznega objekta morajo biti predvideni ukrepi,
ki bodo zagotavljali pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje,
omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara, |
– pri projektiranju posameznega objekta morajo biti predvideni ukrepi,
ki bodo zagotavljali pogoje za preprečevanje in zmanjševanje posledic
požara za ljudi, premoženje in okolje. |
Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj
zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu zasnova požarne varnosti, za
požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študija požarne varnosti.
Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o
zasnovi in študiji požarne varnosti. |
|
27. člen |
|
(varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami) |
|
Območje OPPN ni poplavno ogroženo, prav tako ni opaznih ali zaznanih
erozij terena. Pri projektiranju je potrebno upoštevati naravne omejitve
(poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena,
možnost porušitve visokih pregrad) in temu primerno predvideti tehnične
rešitve gradnje. Stavbe morajo biti projektirane potresno varno na
potresno območje VI. do VII. stopnje po MSK lestvici za projektni
pospešek tal (v g) 0.1. Upoštevati je potrebno možnost razlitja nevarnih
snovi in temu primerno predvideti gradnjo. |
|
28. člen |
|
(stabilnost terena) |
|
Vsi
posegi na območju OPPN se morajo izvesti na podlagi poprej izdelanega
geomehanskega poročila o sestavi in nosilnosti tal ter o pogojih
temeljenja objektov. |
|
VII. NAČRT PARCELACIJE |
|
29. člen |
|
(načrt parcelacije) |
|
Parcelacija zemljišča je določena v grafičnem predlogu parcelacije. V
območju obravnave je predvidena parcelacija na 20 gradbenih parcel. Od
tega je 18 gradbenih parcel predvidenih za gradnjo objektov, ena je
predvidena za dovozno cesto, ena pa za prostor za smetarnike. Natančna
velikost parcel bo določena z izvedeno parcelacijo. Določene so z
lomnimi točkami, ki so v GAUS-Krügherjevem sistemu. |
|
VIII. ETAPNOST IZVEDBE |
|
30. člen |
|
(faznost gradnje) |
|
Izvajanje OPPN je možno v večih fazah oziroma etapah. Najprej je
potrebno zgraditi infrastrukturo (povozne in pohodne površine in
komunalne priključke), ki jo v celoti izvede investitor. Gradnja
posameznih objektov in nadstrešnic za parkiranje osebnih vozil je možna
v več fazah, pri čemer mora biti vsaka faza oziroma izveden objekt
zaključena celota. |
|
IX. TOLERANCE |
|
31. člen |
|
(dovoljena odstopanja) |
|
(1) Tolerance
pri umestitvi objektov na gradbeno parcelo: |
V
grafičnih prilogah so določeni tlorisni in višinski gabariti objektov,
ki upoštevajo odmike od parcelnih mej, od prometnic in med objekti. Kot
tolerance so dovoljene: |
– spremembe tlorisnih dimenzij objektov iz zakoličbene situacije v
območju gradbene meje in linije, ulični niz mora biti ohranjen, |
– vertikalni gabariti ne smejo presegati etažnosti K+P+M oziroma K+P+N. |
(2) Tolerance pri komunalnem in energetskem urejanju: |
– dopustne so tolerance pri komunalnem in energetskem urejanju prostora,
če to pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja in če
prestavitve ne spreminjajo koncepta prostorske umestitve. |
Spremembe, dovoljene z odstopanji, ne smejo ovirati realizacije OPPN in
morajo biti v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki se
nanašajo na posege v prostor in varovanje okolja. Odstopanja ne smejo
biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in
organizacije, ki so podali smernice in mnenja k OPPN. |
|
X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN
IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU OPPN |
|
32. člen |
|
(splošne obveznosti) |
|
Poleg zahtev iz drugih določb tega odloka morajo investitorji in
izvajalci občinskega podrobnega prostorskega načrta upoštevati: |
– pred pričetkom del mora investitor in izvajalec preveriti lego
eventualno obstoječih komunalnih in energetskih naprav, jih po potrebi
zavarovati, zaščititi ali premestiti pod pogoji upravljavcev, |
– investitor in izvajalci morajo vse predvidene posege izvesti tehnično
neoporečno, ekološko sprejemljivo ter pri tem ne smejo poslabšati razmer
na sosednjih območjih, |
– plodno zemljo, ki nastaja pri izkopih, obvezno deponirati in uporabiti
za ureditev zelenih površin. Gradnjo je treba načrtovati tako, da
območje gradbišča in njegove ureditve ne bo posegalo na zemljišča zunaj
ureditvenega območja, |
– pri izdelavi tehnične dokumentacije in izvedbi mora investitor in
izvajalci upoštevati vse smernice, mnenja, ki so sestavni del občinskega
podrobnega prostorskega načrta, |
– če
se pogoji v naslednjih etapah izvajanja občinskega podrobnega
prostorskega načrta spremenijo in niso več v skladu z osnovnimi določili
odloka, je potrebno le-tega novelirati. |
|
33. člen |
|
(posebne obveznosti) |
|
Kompleksno se uredi vsa predvidena prometna, komunalna in energetska
infrastruktura, za katero si investitor ali investitorji sami pridobijo
ustrezno dokumentacijo in za poseganje v prostor pridobijo upravna
dovoljenja izhajajoč iz zakonodaje, ki opredeljuje področje graditve
objektov. V okviru tega je potrebno zagotoviti pogoje za formalno pravno
ureditev eventualnega poseganja na tuja zemljišča. |
Prav
tako mora investitor zagotoviti finančna sredstva za izgradnjo vse
infrastrukture in jo izgraditi. |
|
XI. NADZOR |
|
34. člen |
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske
službe. |
|
XII. KONČNE DOLOČBE |
|
35. člen |
|
(prenehanje veljavnosti nekaterih
veljavnih prostorskih aktov) |
|
Z
dnem uveljavitve tega odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu
preneha veljati v tem ureditvenem območju Odlok o začasnih prostorskih
ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in
mesto Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 16/93, 79/01, 35/02,
108/08 in 26/10, 78/15, 74/16). |
|
36. člen |
|
Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled na Občini
Slovenska Bistrica. |
|
37. člen |
|
Ta
odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 9000-6/2019-0203-8 |
Slovenska Bistrica, dne
14. februarja 2019 |
|
Župan |
Občine Slovenska Bistrica |
dr. Ivan Žagar l.r. |