Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditev območja naselja Fram Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije št. 4/1999 Datum sprejema: 20.11.1999 Datum objave: 10.02.1999 Datum začetka veljavnosti: 18.02.1999

 

Območje po namenski rabi:	Območje po morfološki razdelitvi:
S stanovanjsko območje	S1, S3, S6, S4
C območja centralnih dejavnosti	C5, C2
O območje obrtnih dejavnosti	O1
Š športne, rekreacijske in parkovne površine	Š
Z zelene površine	Z

 

	Morfološka razdelitev:
	1 - nova zazidalna območja, za katera je potrebno izdelati zazidalni načrt
	2 - staro jedro naselja, za katero je potrebno izdelati ureditveni načrt
	3 - območje novejših stanovanjskih hiš
	4 - območje posameznih stanovanjskih objektov
	5 - novi center naselja, za katerega je potrebno izdelati zazidalni načrt
	6 - pretežno stanovanjsko območje - predvidena večja gostota pozidanosti
	2. Merila in pogoji glede vrste posegov v prostor:
	(Vse dejavnosti morajo biti v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti Ur. l. RS, št. 34 - 16. junij 1994 in Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti Ur. l. RS, št. 15, marec 1996.)
	6. člen
	Območja za stanovanjsko gradnjo:
	V morfoloških enotah z oznako S3, S6 in S4 so dovoljeni naslednji posegi:
	- dopolnilna gradnja stanovanjskih objektov
	- nadzidava in prizidava vseh obstoječih objektov
	- gradnja objektov osnovne oskrbe
	- gradnja objektov storitvenih dejavnosti
	- gradnja objektov za potrebe zdravstva, šolstva in otroškega varstva in drugih kvartarnih dejavnosti
	- gradnja gospodarskih objektov, za potrebe obstoječih kmetij
	- postavitev pomožnih objektov (garaže, vrtne ute, nadstrešnice)
	- postavitev kioskov, večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij
	- rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov, tekoča vzdrževalna dela, rušitve in nadomestne gradnje
	- spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih pod pogoji tega odloka
	- urejanje odprtih površin - zelenic, otroških igrišč, pešpoti, ploščadi
	- gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez
	- gradnja objektov za šport in rekreacijo
	- gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe in zaščite
	Navedeni posegi so dopustni, v kolikor izpolnjujejo tudi pogoje odloka o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na Dravskem polju (MUV, št. 9/92).
	Dopolnilna gradnja stanovanjskih objektov in prizidave so dovoljene do intenzivnosti izrabe, ki ne presega razmerje 40 % pozidane v primerjavi s 60 % nepozidane parcelne površine.
	Spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih so dovoljene, v kolikor nova dejavnost ne presega mejnih vrednosti, ki so določene s predpisi o varstvu okolja, funkcionalno zemljišče pa ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti.
	V morfološki enoti z oznako S1 do izdelave zazidalnega načrta niso dopustni nobeni posegi.
	7. člen
	Območja centralnih dejavnosti
	V morfoloških enotah z oznako C5 in C2 so dovoljeni naslednji posegi:
	- gradnja prodajnih lokalov za trgovino na drobno
	- gradnja objektov za poslovne storitve in nekatere javne in osebne storitvene dejavnosti
	- gradnja objektov družbenih dejavnosti
	- rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov, tekoča vzdrževalna dela, rušitve in nadomestne gradnje
	- gradnja parkirnih objektov
	- gradnja pomožnih objektov (garaže, drvarnice), nadstrešnic in dostavnih ramp
	- postavitev kioskov, večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij
	- gradnja parkirišč
	- urejanje odprtih površin - zelenic, pešpoti, ploščadi
	- gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez
	- sprememba namembnosti v obstoječih objektih za potrebe centralnih dejavnosti, v kolikor nova dejavnost ne presega mejnih vrednosti, ki so določene s predpisi o varstvu okolja
	Navedeni posegi so dopustni, v kolikor izpolnjujejo tudi pogoje odloka o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na Dravskem polju (MUV, št. 9/92).
	8. člen
	Območje obrtnih dejavnosti
	V morfološki enoti O1 so do izdelave zazidalnega načrta dovoljeni posegi, ki so nujno potrebni za vzdrževanje obstoječe gradbene strukture pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejše izdelave zazidalnega načrta.
	Navedeni posegi so dopustni, v kolikor izpolnjujejo tudi pogoje odloka o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na Dravskem polju (MUV, št. 9/92).
	9. člen
	Športne, rekreacijske in parkovne površine
	V morfološki enoti z oznako Š so dovoljeni naslednji posegi:
	- gradnja športnih in rekreacijskih objektov ter naprav in urejanje površin za množične športne prireditve in rekreacijo
	- gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo osnovno športno rekreacijsko dejavnost
	- urejanje večjih zelenih parkovnih površin z mikrourbano opremo
	- postavitev kioskov, reklamnih in turističnih oznak
	- rekonstrukcija obstoječih objektov in nadomestne gradnje za namene športa in rekreacije
	- spremembe namembnosti v obstoječih objektih za potrebe športa, turizma in rekreacije
	- gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez
	- gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe in zaščite
	- urejanje obrežnega prostora ob Framskem potoku mora ohranjati obrežno vegetacijo in krajinsko tipiko obvodnega prostora. Dopustno je urejanje peš poti z mikrourbano opremo.
	Navedeni posegi so dopustni, v kolikor izpolnjujejo tudi pogoje odloka o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na Dravskem polju (MUV, št. 9/92).
	Območje javnega zelenja
	10. člen
	V morfološki enoti z oznako Z so dovoljeni naslednji posegi:
	- vzdrževanje in urejanje obstoječega pokopališča
	- širitev pokopališča na osnovi strokovne podlage za lokacijsko dokumentacijo
	- urejanje zelenih površin in poti
	- namestitev mikrourbane opreme
	- postavitev spominskih obeležij in turističnih oznak.
	Navedeni posegi so dopustni, v kolikor izpolnjujejo tudi pogoje odloka o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na Dravskem polju (MUV, št. 9/92).
	III. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČIJ TER ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV OZ. DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
	1. Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč
	11. člen
	Velikost gradbene parcele se določi na osnovi :
	- namembnosti in velikosti objekta, potrebnih pomožnih objektov, funkcionalnih potreb,
	- oblikovanosti zemljišča, obstoječih posestnih mej in lastništva,
	- lege sosednih objektov, dostopov z javne ceste, poteka komunalnih in energetskih vodov,
	- sanitarno tehničnih zahtev.
	Gradbena parcela za prostostoječo individualno stanovanjsko hišo praviloma meri do 1000 m2, v kolikor dejanska površina ni manjša po veljavnem katastrskem stanju. Širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta praviloma ne sme biti manjša od 4 m, širina dovoza do objekta je praviloma 3,5 m.
	Gradbena parcela kmetije praviloma meri najmanj 2000 m2. Za kmetije se velikost funkcionalnega zemljišča določi ob upoštevanju velikosti in usmeritvah kmetije, potrebe po moder- nizaciji (gospodarski proizvodni objekti, pomožni gospodarski objekti in stanovanjske hiše), lege, medsebojne razporeditve objektov, potrebnega manipulativnega prostora in ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov.
	Širina funkcionalnega zemljišča okrog gospodarskih objektov znaša 5,0 m, manipulacijski prostor s kmetijsko mehanizacijo s polmerom najmanj 15 m in širina dovoza najmanj 3,5 m.
	Pri objektih z dejavnostmi, kjer se pojavlja veliko število avtomobilov (gostilne, servisi, delavnice, trgovine, ipd.) ali pa so potrebne manjše deponije, je treba zagotoviti parkirne prostore oziroma deponije na funkcionalnem zemljišču pri objektu ali na skupnem funkcionalnem zemljišču za več objektov skupaj.
	Za pomožne objekte se funkcionalno zemljišče določi na osnovi namembnosti in velikosti objektov s tem, da mora biti okoli objekta najmanj 1 m.
	Za industrijske in družbene objekte ter ostale infrastrukturne objekte se funkcionalno zemljišče določi na osnovi zahtev dejavnosti, za katere se izvaja poseg.
	2. Lega objektov
	12. člen
	Lega objekta se določi z upoštevanjem naslednjih določil:
	- objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani varstveni pogoji. Motenje sosednje posesti se presoja po predpisih, ki veljajo za stavbna zemljišča. Zagotovljeni morajo biti takšni medsebojni odmiki objektov, da bodo bivalni prostori osončeni vsaj dve uri ob najmanj ugodnem položaju sonca 21. decembra.
	- odmiki objektov od komunalnih in energetskih vodov in naprav morajo biti v skladu s predpisi in normativi za posamezne vrste komunalnih in energetskih naprav oz. morajo imeti soglasje upravljavca komunalnih in energetskih naprav.
	- odmiki od javnih cest in ulic ne smejo biti manjši od 4 m. Izjema je vaško jedro, kjer se mora upoštevati prevladujoča gradbena linija ob soglasju upravljavca cest.
	3. Horizontalni in vertikalni gabariti
	13. člen

	Pri lociranju novih objektov je potrebno upoštevati:
	- horizontalni gabariti morajo biti prilagojeni obstoječim gradbenim linijam
	- tlorisno razmerje se mora prilagoditi značilnosti zazidave v posamezni morfološki enoti
	- višinski gabarit ne sme biti presežen, razen v primerih, ko gre za celovitejšo ureditev prostora in je pred lokacijsko dokumentacijo potrebno izdelati posebno strokovno podlago.
	4. Pogoji za oblikovanje objektov
	14. člen
	Skupna merila in pogoji glede oblikovanja posegov v prostor veljajo za vsa morfološka območja, razen tistih, za katera je s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.
	Vsi posegi v prostor morajo spoštovati oblikovno identiteto območja in se prilagajati okoliškim objektom po:
	- zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča
	- odmiku od sosednjih objektov
	- sestavi osnovnih stavbnih mas
	- višini in gradbeni črti
	- naklonu streh in smeri slemena
	- razmerju fasad
	- orientaciji
	- razporeditvi fasadnih elementov
	- barvi fasad in streh
	- ureditvi odprtega prostora
	- načinu izvedbe ograj
	15. člen
	Pri oblikovanju stanovanjskih objektov v morfoloških enotah novejših stanovanjskih hiš (oznaka 3) je nujno potrebno upoštevati naslednje:
	Tloris: praviloma podolgovata tlorisna zasnova predvsem za objekte na strmejših legah. Možno je odstopanje od pravokotne zasnove tam, kjer to pogojuje teren, oz. kjer je to že v zasnovi prvotne zazidave.
	Etažnost: P, P + M ali P + 1
	Streha: dvokapnica z naklonom 350-450, temna kritina
	Višina: ne sme presegati višin sosednjih objektov ali dominant v prostoru
	Fasada: oblikovanje ter obdelava fasade mora izhajati iz funkcije objekta in se prilagajati arhitektonskemu oblikovanju območja.
	16. člen
	Oblikovanje objektov centralnih dejavnosti:
	- objekti naj bodo oblikovani v skladu s tipično arhitekturo območja in svojo namembnostjo
	- objekti lahko predstavljajo dominanto v okolju, kar pomeni lahko višji vertikalni gabarit, poudarki na fasadi in uporaba sodobnejših materialov.
	Za objekte centralnih dejavnosti mora biti pred izdelavo lokacijske dokumentacije izdelana oblikovalska presoja.
	17. člen
	Oblikovanje objektov v starem jedru naselja (oznaka 2) mora slediti oblikovni identiteti in biti prilagojeno okoliškim objektom tako, da je:
	- lega objekta usklajena s tipično parcelno razdelitvijo
	- ohranjena gradbena linija in merilo obstoječe zazidave
	- ohranjene smeri slemen in naklon strešin
	- prevzeto merilo in razporeditev stavbnih odprtin
	18. člen
	Oblikovanje objektov za proizvodne dejavnosti:
	- objekte je potrebno locirati tako, da so zagotovljeni požarnovarstveni predpisi, ustrezni dostopi, manipulacije in parkiranje
	- višino objektov pogojuje posamezna tehnološka dejavnost, vendar ob upoštevanju 14., 15. in 16. člena.
	- objekte je treba čim intenzivneje zazeleniti
	19. člen
	Oblikovanje pomožnih in začasnih objektov:
	- za pomožne objekte veljajo enaki pogoji oblikovanja kot za novogradnje, ne glede na to, ali se gradijo kot prizidki ali kot samostojni objekti
	- pomožni objekti morajo biti oblikovno in funkcionalno usklajeni z obstoječimi sosednjimi objekti
	- v primeru, da se pomožni objekt dograjuje k obstoječemu objektu, mora biti nagib strehe v istem naklonu kot pri osnovnem objektu
	- pri začasnih objektih je obvezno urediti okolje
	20. člen
	Framski potok se ohranja v naravni obliki ter oblikuje in opremi kot javna zelena površina. Dopustno je urejanje peš poti in postavitev mikrourbane opreme. Za utrjevanje brežine je dopustna uporaba naravnih materialov in zasaditev avtohtonih rastlinskih vrst.
	Javne površine ob prometnicah in predvsem ob objektih centralnih dejavnosti je v največji meri urediti kot javne zelene površine in opremiti z mikrourbano opremo.
	Obstoječe zelene javne površine v naselju je potrebno ohrani- ti in vzdrževati ter pri njihovem urejanju upoštevati minimalne normative.
	Pogoji za urejanje okolice objektov
	21. člen
	Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Podporni zidovi so dovoljeni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Podporni zidovi morajo biti prilagojeni okolici, obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni z zimzelenim rastlinjem.
	Zunanje deponije praviloma niso dovoljene, kolikor pa jih zahteva tehnologija obrtnih in industrijskih dejavnosti, je potrebno deponije ograditi in z zelenjem vizualno ločiti od okolice.
	Sestavni del dokumentacije za izdajo gradbenega dovoljenja mora biti tudi načrt ureditve okolice objekta. Objekt lahko dobi uporabno dovoljenje, ko je urejena njegova okolica.
	IV. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE
	22. člen
	Cestno prometne ureditve
	Ceste morajo biti speljane tako, da se v čim večji meri prilagajajo reliefu ob upoštevanju prevladujočega načina trasiranja prometnic v krajini in naseljih.
	Škarpe in drugi objekti za utrjevanje cestišč morajo biti izvedeni z lokalnimi materiali (les, kamen) in zazelenjeni.
	Na obstoječem cestnem omrežju so razen posegov iz 9. člena dopustne še izgradnja avtobusnih postajališč izven vozišča, gradnja obvoziščnih elementov - hodniki za pešce, kolesarske steze, zelenice in komunalna infrastruktura-v območju gabaritov cestnega telesa ter ureditve za odvodnjavanje meteornih voda z vozišča in obvoziščnih elementov.
	Pri novogradnjah in adaptacijah objektov morajo biti načrtovane parkirne površine v skladu z normativi (Tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin, Ljubljana 1991).
	Izjemoma je parkirišče mogoče urediti ob javni cesti skladno z veljavnimi predpisi in ob soglasju upravljavca ceste.
	Dovozne poti in interventni dovozi do objektov morajo omogočati dovoz intervencijskih, dostavnih in komunalnih vozil. Vse navedene površine morajo biti protiprašno urejene in odvodnjavane.
	Dovozi in dohodi na javne površine za pešce in prehodi čez vozne površine morajo omogočati prehod funkcionalno oviranim ljudem.
	Promet pešcev in kolesarjev v naseljih z visokimi prometnimi obremenitvami ob magistralnih in regionalnih cestah se vodi izven vozišča. Na lokalnih cestah in ulicah se kolesarski promet lahko odvija z ostalim motornim prometom, peš promet pa ločeno od vozišča. Izjeme odobri za promet pristojni upravni organ.
	Do vsake gradbene parcele mora biti zagotovljen trajen dovoz in dostop s ceste ali javne poti. Izjemoma so dovoljeni dovozi in dostopi prek zasebnih zemljišč ob predložitvi dokaza o služnostni pravici.
	Ograjo na meji med javno cesto in gradbeno parcelo je dovo- ljeno postaviti le na razdalji, ki omogoča izgradnjo ceste v končnem profilu z vsemi potrebnimi obvoziščnimi elementi.
	V ureditvenem območju naselij se je pri zasnovi prometnega omrežja potrebno izogibati slepih cest.
	Pri določanju lokacije novih objektov je potrebno zagotoviti, da ima več objektov skupen priključek na javno cesto ali pot. Uvozi na dvorišča ali garaže ne smejo ovirati vzdrževanja oz. rekonstrukcij javnih cest ali poti.
	Višinske postavitve objektov, lociranih v bližini ceste so odvisne od nivelete ceste na katero se objekt navezuje.
	Garaže naj bodo locirane v etaži, ki je višinsko bližje niveleti ceste.
	23. člen
	V območjih zazidalnih in ureditvenih zasnov morajo biti pri načrtovanju cestnoprometne mreže upoštevani rezervati prometnic, ki znašajo minimalno:
	- 8 m za cesto stanovanjske zbirne ceste in ulice
	- 6 m za cesto sekundarne stanovanjske ulice
	- 5 m za cesto dostopne in interventne poti
	- 15 m za magistralno cesto
	- 12 m za regionalno cesto
	- 10 m za lokalno, kategorizirano cesto (brez obcestnih elementov)
	Funkcijo in s tem širino prometnic je opredeliti s prostorsko prevero in strokovno podlago (idejni projekt).
	Pri načrtovanju novih cest je upoštevati veljavne predpise. Pri predvideni mali prometni obremenitvi in ob zagotovitvi zadostne prometne varnosti, je izjemoma možna izgradnja enopasovnih - dvosmernih prometnic z minimalno širino voznega pasu 3,00 m. V tem primeru morajo biti na preglednih mestih urejena izogibališča, razširjene vse pregledne krivine in urejena ustrezna prometna signalizacija.
	Pri izgradnji priključkov cest nižjega reda na ceste višjega reda je treba upoštevati preglednost za minimalno hitrost 40 km/h.
	Zavijalne radije v križišču je potrebno prilagoditi tovornim vozilom.
	Maksimalni vzpon ali padec v območju križišča ne sme presegati 3 % v dolžini vsaj 8,0 m od roba vozišča glavne smeri.
	Novi objekti morajo biti od roba navedenih rezervatov odmaknjeni minimalno 4 m, razen v primerih, kjer je s strokovno podlago utemeljen in dokazan manjši odmik.
	V rezervatih novih prometnic ali takih, ki so predvidene za rekonstrukcijo, je na obstoječih objektih dovoljeno opravljati le nujna vzdrževalna dela.
	V rezervatih obstoječih prometnic so novogradnje, gradbeni posegi na obstoječih objektih, spremembe njihove namembnosti in ostali posegi v prostor dovoljeni samo, če to ne slabša prometnih pogojev. Za vse posege v rezervatih obstoječih prometnic je potrebno pridobiti soglasje upravljavca ceste.
	V. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE
	27. člen
	V rezervatih obstoječih energetskih in komunalnih vodov niso dovoljeni gradnja novih objektov in naprav, prizidave in nadzidave, razen izjemoma ob soglasju upravljavca oziroma predlagatelja posameznega voda.
	Na obstoječih objektih ob rezervatih so dovoljena tekoča vzdrževalna dela.
	28. člen
	Posamezni komunalni objekti in naprave, kot so transformatorske postaje, črpalne postaje, kesoni za smeti, reducirne postaje, ipd., morajo biti obsajeni z zelenim varovalnim pasom tako, da niso vidni iz okolja.
	Vodooskrba
	29. člen
	V delu naselja, kjer je zgrajeno vodovodno omrežje, je priključitev nanj obvezna. Pogoje priključitve določi upravljavec - krajevna skupnost.
	Tam, kjer priključitve niso možne, si mora investitor zgraditi ustrezno individualno vodooskrbno napravo (lastno zajetje ali vodnjak ali kapnico) po predhodni bakteriološki ocenitvi sposobnosti vira v skladu s higienskimi in sanitarno tehničnimi pogoji.
	Pri objektih, ki si uredijo vodooskrbo s kapnico, ni dovoljena uporaba azbestno-cementne kritine.
	Lokacije objektov, kjer je predvidena poraba večjih količin vode, so pogojene s predhodno ureditvijo ustrezne vodooskrbe in zagotovitvijo požarne vode.
	Rezervne požarne vode morajo biti zagotovljene z ureditvijo ustreznih požarnih bazenov ali z ureditvijo dostopov do površinskih vodotokov (če pretoki to dopuščajo) po pogojih, ki jih določi Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
	Odvajanje odpadnih voda
	30. člen
	V naselju, kjer ni zgrajeno kanalizacijsko omrežje ga je potrebno zgraditi in istočasno z njim tudi čistilno napravo. Po njuni izgradnji je objekte obvezno priključiti, najkasneje pa v obdobju dveh let.
	Do izgradnje čistilne naprave se lahko fekalne odplake bivalnih objektov, kmetijskih objektov ter gnojišč in silosov zbirajo samo preko ustrezno dimenzioniranih greznic brez odtoka v skladu s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Ur. l. SRS, št. 10/85), za kar si je potrebno pridobiti vodnogospodarsko soglasje.
	Do izgradnje kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave ni dopustna kompleksna gradnja.
	Pri vsaki novogradnji je v skrbi za ohranjanje kapacitete pitne vode potrebno upoštevati Odlok o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na Vrbanskem platoju, Mariborskem otoku, Limbuški dobravi in Dravskem polju (MUV, št. 19/98).
	Minimalni horizontalni odmik med kanalizacijo in vodovodom je širine 3,0 m in minimalni vertikalni odmik 0,5 m. V kolikor tega ni mogoče zagotoviti, mora biti vodovod ustrezno zaščiten.
	V naselju je načrtovati ločen sistem kanalizacije. Odvod padavinske vode s cest se rešuje skladno z veljavnimi predpisi in standardi in standardi za odvod meteorne vode.
	Površinske oziroma meteorne vode s parkirnih in drugih manipulativnih površin se odvajajo preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olj.
	Vodnogospodarske ureditve
	31. člen
	V naselju, kjer so izvedene vodnogospodarske ureditve je potrebno vse posege v prostor izvajati v skladu z obstoječimi in predvidenimi vodnogospodarskimi ureditvami ter pogoji, pridobljenimi na osnovi idejne in izvedbene tehnične dokumentacije.
	Elektro omrežje
	32. člen
	Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca.
	Novi objekti in naprave se priključijo na elektroenergetsko omrežje v skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije.
	Transformatorske postaje se locirajo v središče potrošnje, tako da je omogočen stalni dovoz vsaj z dveh strani. Napetostni priključki morajo biti zemeljski.
	Sanacija obstoječe in izgradnja nove javne razsvetljave se izvede z enotno opremo za celotno naselje ali sosesko.
	Telekomunikacijsko omrežje
	33. člen
	Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati obstoječe omrežje, zasnovo telekomunikacijskega omrežja ter pogoje upravljavca.
	Novo omrežje in priključki naj bodo izključno zemeljski. Pri rekonstrukcijah telekomunikacijskega omrežja se vodi kablirajo.
	Ogrevanje
	34. člen
	Ogrevanje naj temelji na individualni kurjavi. Pri izbiri goriva naj se izbere tisto, ki povzroča čim manjše onesnaževanje zraka in okolja.
	Način ogrevanja se določi v skladu z Odlokom o varstvu zraka na območju občine Maribor (MUV, št. 10/92).
	Ravnanje z odpadki
	35. člen
	Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta tako, da niso vizualno izpostavljena, a so hkrati dostopna vozilom za odvoz smeti.
	Odjemna mesta na pokopališču morajo biti urejena znotraj ograje.
	Posebnih odpadkov ni dovoljeno zbirati in odlagati skupaj s komunalnimi odpadki.
	Odvoz odpadkov je potrebno urediti v skladu z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Rače-Fram (MUV, št. 14/96).
	VI. POGOJI ZA OHRANJANJE IN RAZVIJANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
	36. člen
	Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno ali kulturno dediščino, niso dopustni.
	Za vse posege na objektih in v območjih naravne in kulturne dediščine je potrebno pridobiti strokovno mnenje pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
	VII. POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA
	37. člen
	Gradnja novih objektov in naprav ter spremembe dejavnosti v obstoječih objektih so dovoljene, če nov poseg ne povzroča večjih motenj v okolju, kot so dovoljene z zakoni, odloki ali drugimi predpisi.
	Vse komunalne ureditve in adaptacije, pozidave ali nadzidave ter dopolnilne gradnje objektov oziroma novogradnje in naprave za vzdrževanje obstoječe gradbene strukture morajo biti usklajene z Odlokom o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na Vrbanskem platoju, Mariborskem otoku, Limbuški dobravi in Dravskem polju (MUV, št. 19/98).
	38. člen
	Varstvo hrupa:
	Stanovanjska območja je zaščititi pred prekomernim hrupom, oziroma zagotoviti ustrezne odmike oziroma protihrupno zaščito.
	Objekti obrtnih in proizvodnih dejavnosti morajo biti locirani in zasnovani tako, da vplivi na okolje ne presegajo z Zakonom predpisanih vrednosti. Investitorji takih novogradenj si morajo pridobiti strokovno oceno po 7. členu Zakona o varstvu pred hrupom.
	Protihrupna zaščita mora biti zgrajena sočasno z objekti.
	Na območju občine Rače-Fram je potrebno upoštevati Odlok o varstvu pred hrupom (MUV, št. 14/94 in Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju Ur. l. RS, št. 45/95).
	39. člen
	Varstvo zraka:
	Za izboljševanje kakovosti zraka je potrebno upoštevati naslednje:
	Vsi viri onesnaževanja morajo biti grajeni, opremljeni, uporabljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je dovoljeno s predpisi (omejitev hitrosti pri prometu, ki poteka skozi naselje).
	Način ogrevanja se določi v skladu z Odlokom o varstvu zraka na območju občine Maribor (MUV, št. 10/92).
	40. člen
	Varstvo tal
	Po uvedbi organiziranega odvoza komunalnih odpadkov (na centralno deponijo), mora lastnik zemljišča postopoma, najkasneje pa v dveh letih sanirati divja odlagališča odpadkov.
	Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke oziroma podtalnico.
	41. člen
	Varstvo voda in obvodnih površin
	Za posege v prostor, ki vplivajo na vodni režim, si mora investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti vodnogospodarsko soglasje.
	Pri ureditvah vodotokov se mora upoštevati soglasje uprav- ljavca (VGP, PUH) in ohranjati kvalitetno obvodno vegetacijo, ekološko ravnovesje in talno mikroklimo.
	42. člen
	Varstvo pred požarom
	Odmiki med objekti morajo zadostiti tehničnim normativom, s katerim se preprečuje širjenje požara.
	Pri gradnji objektov mora investitor zagotoviti zadostno količino vode za gašenje požara, zunanjo hidrantno mrežo in urejene dostope do naravnih vodnih virov.
	VIII. KONČNE DOLOČBE
	43. člen
	Kartografska dokumentacija k odloku o prostorskih uredit- venih pogojih naselja Fram je na vpogled pri Zavodu za prostorsko načrtovanje mestne občine Maribor, na sedežu občine Rače-Fram in v krajevni skupnosti Fram.
	44. člen
	Z dnem uveljavitve tega odloka preneha za naselje Fram veljati Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor (MUV, št. 11/93).
	Predsednik
	Občinskega sveta občine Rače-Fram
	Zdravko Jelšek, s.r.
	Številka: 062/02-37/98
	Datum: 25. februarja 1999