Na
podlagi 12. člena ter v povezavi s 17. do 34. členom
Zakona
o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. in
53/03 – ZK-1), ter 22. in 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl.
US RS, št. 45/94 – odl. US RS, št. 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95 –
odl. US, 9/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98,
70/00, 51/02, 108/03 – odl. US in 72/05) ter 17. člena
Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99,
52/01 in 76/02) je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota na seji dne
6. oktobra 2005 sprejel |
|
O D L
O K |
o
lokacijskem načrtu za območje stanovanjske gradnje med Kajuhovo in
Tomšičevo ulico |
v
Murski Soboti |
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
|
S tem
odlokom se sprejme lokacijski načrt za območje stanovanjske gradnje med
Kajuhovo in Tomšičevo ulico v Murski Soboti, ki ga je pod številko LN
14/04-MS v avgustu 2005 izdelal ZEU – Družba za načrtovanje in
inženiring d.o.o., Staneta Rozmana 5, Murska Sobota. |
Z njim
se določajo meje, namen s pogoji za izrabo območja, merila in pogoji za
oblikovanje in urejanje, merila in pogoji za izvedbo prometnega,
komunalnega in energetskega omrežja ter etapnost izvedbe posegov. |
2. člen
|
Lokacijski načrt iz prejšnjega člena vsebuje tekstualni del, grafični
del, smernice in mnenja pristojnih organov in organizacij ter prilogo
program komunalnega opremljanja zemljišč. |
A. TEKSTUALNI DEL |
1. Splošni del |
2. Povzetek za javnost |
3. Opis in obrazložitev prostorskih pogojev za realizacijo po posameznih |
področjih |
4. Smernice in mnenja pristojnih organov in organizacij |
|
B. GRAFIČNI DEL |
1. Izrez iz prostorskih sestavin |
srednjeročnega in dolgoročnega |
družbenega plana Občine Murska |
Sobota M 1:5000 |
2. Kopija katastrskega načrta z območjem |
obdelave M 1:1000 |
3. Zazidalna situacija z zasnovo ureditve |
javnih zelenih površin M 1: 500 |
4. Situacija komunalnih naprav M 1: 500 |
5. Tehnični elementi za zakoličenje |
objektov in gradbenih parcel M 1: 500 |
6. Razdelitev na podobmočja M 1:1000 |
7. Varstvo pred naravnimi in drugimi |
nesrečami M 1:1000 |
|
Priloga: |
Program opremljanja zemljišč s komunalno infrastrukturo. |
II. MEJA OBMOČJA
3. člen
|
Meja
obravnavanega območja, ki se v celoti nahaja v katastrski občini Murska
Sobota je razvidna iz grafičnega dela lokacijskega načrta. |
2940,
2936/4, 2936/5, 2936/22, 2936/1, 2936/21, 2938, 2936/3, 2936/17,
2936/18, 2936/19, 2936/7, 2936/25, 2936/26, 2936/8, 2936/24, 2936/13,
2936/14, 2936/15, 2936/16, 2936/11, 2936/12, 2936/23, 2934/1, 2934/4,
2934/5, 2934/6, 2934/2, 2934/3, 2934/7, 2935/2, 2936/6, 2936/9, 2936/10,
2936/20. |
Površina
celotnega območja znaša 2,74 ha. |
Na
sosednjih zemljiščih, ki neposredno mejijo na območje obdelave, se lahko
izvaja komunalna in cestna infrastruktura za potrebe funkcioniranja
območja, ki je določeno v tem lokacijskem načrtu. |
III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO
4. člen
|
Na
celotnem območju obdelave se izvede parcelacija zemljišč, s katero se na
novo določijo stavbne parcele ustreznejših oblik in velikosti. |
5. člen
|
Celotno
območje je na osnovi nove parcelacije razdeljeno v podobmočja tako, da
je mogoča izvedba posameznih zaključenih faz, ki so med seboj izvedbeno
neodvisne. Določajo se naslednja podobmočja: |
–
podobmočje SO 1, |
–
podobmočje SO 2, |
–
podobmočje SO 3, |
–
podobmočje SO 4, |
–
podobmočje SO 5. |
Podobmočje SO 1: |
Zajema 5
parcel ob Kajuhovi ulici (št. 1-5), katerih komunalna infrastruktura se
bo priključila na obstoječo infrastrukturo te prometnice. |
Podobmočje SO 2: |
Zajema 4
parcele (št. 6-9) v južnem delu območja, kjer je možna tudi izgradnja
dvojčkov. Objekti se priključijo na komunalno infrastrukturo, ki bo
potekala v cestišču, iz katerega so dostopne parcele. |
Podobmočje SO 3: |
Zajema 3
parcele v južnem delu območja (št. 10-12). Objekti se priključijo na
komunalno infrastrukturo, ki bo potekala v cestišču, iz katerega so
dostopne parcele. |
Podobmočje SO 4: |
Zajema 4
parcele vzdolž Tomšičeve ulice (št. 13-16). Objekti se priključijo na
komunalno infrastrukturo, katera je na Tomšičevi ulici deloma že
obstoječa. |
Podobmočje SO 5: |
Zajema
18 parcel v notranjosti območja (št. 17-34), ki bodo vezane na
predvideno komunikacijo in infrastrukturo znotraj območja. |
6. člen
|
V vseh
podobmočjih je predvidena gradnja enodružinskih stanovanjskih hiš z
možnimi odstopanji v določeni velikosti in smeri. Razen tega, je
dovoljeno: |
–
postavitev objektov v notranjosti parcele in je znotraj okvira
predvidenih odstopanj od osnovnega tlorisa, kot je razvidno iz grafike
in praviloma znaša 2 m; |
–
rekonstrukcija in nadomestna gradnja objektov ob ohranitvi istih
horizontalnih in vertikalnih gabaritov; |
–
vzdrževalna dela na objektih in napravah; |
–
odstranitev objektov in druga dela, ki so povezana s pripravo stavbnega
zemljišča za gradbeni poseg; |
–
postavitev enostavnih objektov; |
–
vzdrževalna dela, rekonstrukcije in gradnja prometne in komunalne
infrastrukture; |
–
urejanje in vzdrževanje odprtih površin (hortikulturna ureditev zelenih
in parkovnih površin, parkirnih prostorov, pešpoti …); |
–
parcelacija zemljišč. |
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN
ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE OBMOČJA, STAVB, OBJEKTOV IN NAPRAV TER DRUGIH
POSEGOV V PROSTOR
7. člen
|
Gabariti
objektov: |
–
osnovni tloris: 12 x 8 + 4 x 8 m ali samo 12 x 8; |
–
etažnost objektov: (K)+P+M; |
– nivo
pritličja je največ 0.5 m nad nivojem asfaltirane prometnice; |
– višina
obodnega zidu objekta znaša največ 4,50 m do nivoja kapne lege; |
– streha
je v osnovi simetrična dvokapnica z naklonom 35 stopinj in opečno
kritino, v manjši meri je to lahko tudi pločevina. |
Tloris
dvojčkov v okviru štirih parcel podobmočja SO2: |
–
Tloris: 12 x 12m – dvojček; |
–
Etažnost objektov: (K)+P+1; |
– nivo
pritličja je največ 0.5 m nad nivojem asfaltirane prometnice; |
– višina
obodnega zidu objekta znaša največ 6 m do nivoja kapne lege; |
– streha
je ravna streha ali enokapnica, naklona največ 12 stopinj, s
pločevinasto kritino. |
Pomožni
objekti se locirajo v pomožno gradbeno linijo, kot je to razvidno iz
grafike: |
–
etažnost: pritličje; |
–
višina: 2,30 do 2,50 m do nivoja kapne lege; |
– streha
na pomožnem objektu je ravna streha z minimalnim naklonom. Če je
predviden naklon, se izvede v naklonu 35 stopinj s podaljšanim čopom,
kot je naklon stanovanjske hiše. V obeh primerih se izvede minimalni
napušč, največ 30 cm. |
8. člen
|
Oblikovanje objektov |
–
tlorisni gabariti (skupaj z možnimi odstopanji) vključujejo nadstreške,
vetrolove, balkone, pokrite terase in stopnišča ob objektu; |
–
višinski gabarit objektov je praviloma enak za vse objekte osnovnega
tlorisa kot tudi za vse objekte variantnega tlorisa; |
–
objekti se izvajajo v klasični opečni gradnji s fasadnim ometom ali
sodobno leseno oblogo. Manjši deli fasade se lahko izvedejo tudi v
drugih materialih. |
Oblikovanje objektov mora biti usmerjeno k oblikovni enotnosti območja,
kar je možno ustvariti z uporabo medsebojno usklajenih arhitekturnih
elementov (strešine, venci, fasada, barve, proporci, zunanja ureditev
…). |
V. POGOJI ZA IZVEDBO PROMETNEGA,
KOMUNALNEGA IN ENERGETSKEGA OMREŽJA
9. člen
|
Infrastrukturno opremljanje zemljišč, stavb, objektov in naprav se
izvaja na osnovi pogojev podanih v smernicah in mnenjih nosilcev
urejanja prostora in so del lokacijskega načrta. |
|
1.
PROMETNA UREDITEV |
Prometnice, ki se na novo urejujejo se v načelu navezujejo na obstoječo
prometno mrežo tega dela mesta. Nove prometne ureditve pomenijo sistem
prometnega oskrbovanja dela novo oblikovanih objektov ali skupin
objektov. |
Nova
prometnica je širine 5,50 m z dvostranskim pločnikom. Pločnik se izvede
tudi vzdolž obodnih prometnic območja. Širina pločnika je povsod
minimalno 1,25 m. |
Vse
prometne površine morajo biti označene z ustrezno vertikalno in
horizontalno signalizacijo. |
Dovozne
poti do objektov in manipulativne površine morajo biti zadovoljivo
utrjene, v proti prašni izvedbi (asfaltirane) ter odvodnjavane.
Parkirišča morajo biti opremljena z lovilci olj. |
Obstoječa prometnica vzdolž južne meje območja, ki se nahaja zunaj
območja obdelave se urejuje s posebno projektno dokumentacijo. |
Vse peš
površine za pešce morajo biti zaradi varnosti pešcev iz nedrsečih
materialov, tehnične lastnosti pločnikov, kot so širina, prečni in
vzdolžni nagibi morajo ustrezati veljavnim normativom. |
Invalidom ne sme biti oviran dostop do peš površin. Pločniki morajo
imeti ob prehodu za pešce poglobljene robnike. |
Kanalizacija, vodovodi, plinovod, telefonski in drugi vodi ter podobne
naprave, se smejo napeljevati v območju ceste in njenega varovalnega
pasu le pod pogoji, ki so določeni v smernicah in mnenjih tega
lokacijskega načrta. |
Da se
preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinskih cestah in na
ceste same ter promet na njih, je raba prostora v varstvenih pasovih
cest omejena v skladu z določili Odloka o občinskih cestah. |
|
2.
ZUNANJE UREDITVE |
Oba
pasova zelenice se zasadita z visokoraslim drevjem vrste po izboru
strokovnjaka. V notranjem delu območja je na obeh zelenicah predviden
tlakovan, ograjen prostor za ekološki otok za ločeno zbiranje odpadkov. |
Ograja
se ob cestah izvede kot živa meja vrste liguster ali podobno. Obcestna
ograja se zasadi 0,5 m v notranjost parcele. Največja višina žive meje
znaša 1,20 m. V notranjosti območja se lahko ograje postavljajo na
parcelno mejo, ob soglasju soseda. |
Proste
površine morajo biti zazelenjene in primerno hortikulturno urejene. |
|
3.
VODOVODNO OMREŽJE |
Vse
novogradnje se priključijo na javno vodovodno omrežje. |
Vodovodni sistem se izvede iz primarnega voda, ki poteka po Kajuhovi
ulici in se spoji z vodom, ki poteka po Tomšičevi ulici. |
Merna
mesta in merilce vode se montira v vodomerne jaške locirane na
parcelah. |
Pri
pripravi projektne dokumentacije je potrebno izdelati projektno rešitev
vodovodnega omrežja s hidravlično presojo. |
Pri
prečkanju vodovoda z drugimi komunalnimi vodi ali prometno
infrastrukturo je vodovod izvesti v zaščitnih ceveh. Vodovod mora biti
povezan krožno, brez načrtovanja slepih krakov. |
|
4.
HIDRANTNO OMREŽJE |
Hidrantno omrežje temelji na krožni povezanosti vodovodnega sistema in
mora biti vezano na javni vodovod za odjemnim mestom. |
Izvede
se nadzemna hidrantna mreža območja v skladu z določili upravljavca. |
|
5.
KANALIZACIJSKO OMREŽJE |
Vsi
objekti se priključijo na javno kanalizacijsko omrežje v skladu z
odlokom o odvajanju komunalne in padavinske vode na območju Mestne
občine Murska Sobota. Izvede se ločeni sistem kanalizacije, ki se naveže
na obstoječ kanalizacijski sistem, kateri poteka po Kajuhovi in
Tomšičevi ulici. Z notranjosti območja se lahko odvaja samo odpadna
komunalna voda na obstoječi kanal v Tomšičevi ulici. |
Meteorna
voda s parcel se odvaja v ponikovalnico. Meteorna voda s cest in javnih
površin se preko lovilca olj odvaja v ponikovalnico. |
Za vse
na novo predvidene objekte ali skupine objektov, ki morajo biti
priključeni na vodotesno kanalizacijsko omrežje je potrebno izdelati
projektno dokumentacijo. Pri projektiranju je potrebno upoštevati
predpisane vertikalne in horizontalne odmike podzemnih komunalnih vodov
od kanalizacije. |
|
6.
OGREVANJE |
Ogrevanje objektov in priprava sanitarne tople vode bo praviloma v
končni fazi s sistemom ogrevanja vezano na lokalno nizkotlačno
plinovodno omrežje, ki poteka ob obravnavanem območju. |
Do
izgradnje plinovoda se določi lokalni vir plinskega ogrevanja za
posamični objekt ali skupino objektov, kateri se po priključitvi na
javni sistem plinifikacije odstrani. |
Upoštevati je ustrezne odmike objekta in drugih komunalnih vodov od
plinovodnih cevi. |
|
7.
ELEKTRIČNO OMREŽJE |
Predvideni objekti se preko razdelilnega priključka priključujejo na
obstoječo trafo postajo TP Tomšičevo, ki se ustrezno poveča. Za
priključitev predvidenih novih stavb na električno omrežje se zgradi
novi nizko napetostni razvod. |
Vso
elektroenergetsko infrastrukturo (NN razvod) je potrebno projektno
obdelati v skladu s tehničnimi pogoji in veljavnimi predpisi, ter
pridobiti gradbeno dovoljenje. |
Meritve
električne energije za posamezne odjemalce se določajo na stalno
dostopnih mestih z možnostjo združevanja več merilnih mest posameznega
sklopa stavb na eni lokaciji. |
|
8. JAVNA
RAZSVETLJAVA |
Območje
bo opremljeno z omrežjem javne razsvetljave, ki se priključi na
obstoječe omrežje v Tomšičevi in Kajuhovi ulici. Izbrane luči so enotne
tipske oblike, višine do 7 m. |
Ceste
morajo biti opremljene z javno razsvetljavo tako, da zagotavljajo ob
zmanjšani naravni svetlobi ali ponoči, varen in pravilen potek prometa. |
Postavitev omrežja javne razsvetljave se mora reševati s posebnim
projektom, iz katerega bo razviden izračun potrebne moči električne
energije. |
Pri
projektiranju morajo biti upoštevani vsi z zakonom določeni vertikalni
in horizontalni odmiki kabla javne razsvetljave od ostalih vodov. |
Vsa
instalacija v cestnem telesu mora biti v zaščitnih ceveh. Vsi vodi in
razvodi morajo biti v podzemni izvedbi. |
|
9.
TELEKOMUNIKACIJE |
Na
obravnavanem območju poteka zemeljsko telekomunikacijsko omrežje. |
Določa
se zemeljski razvod omrežja do vseh uporabnikov v območju urejanja. Pri
posegih je potrebno obstoječe TK omrežje ustrezno zaščititi ali
prestaviti skladno s predhodno izdelano projektno dokumentacijo. Novi
telefonski priključki se navežejo na obstoječe kabelsko telefonsko
omrežje oziroma obstoječo TC na območju urejanja. |
|
10.
KABELSKO KOMUNIKACIJSKI – CATV SISTEM |
Obstoječe omrežje kabelske TV je na širšem območju speljano večinoma po
trasi telefonskega in razvodnega naročniškega sistema. Za novo
predvidene objekte se določa priključitev na kabelski TV sistem z
izvedbo podzemnih razvodov. Kablovodi morajo biti vkopani in v zaščitnih
ceveh v predpisanih vertikalnih in horizontalnih odmikih od ostalih
komunalnih vodov. Načeloma trasa kablovoda poteka izven vozišča cest,
oziroma v hodnikih za pešce. |
|
11.
VODNOGOSPODARSKE UREDITVE |
Vse
sanitarne odpadne vode območja so speljane v javno kanalizacijsko
omrežje z odvodom na čistilno napravo. Vsi predvideni objekti se
priključijo na kanalizacijski sistem. |
Vse
meteorne vode z zelenic in strešin se preko peskolova vodijo v
ponikovalnico, enako vse meteorne vode s povoznih površin s tem, da so
te predhodno speljane v lovilec olj. |
Vse
morebitne tehnološke odpadne vode z območja morajo biti pred izpustom v
kanalizacijo primerno predčiščene v skladu z zakonodajo (Uredbe o
emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod). Vse odpadne vode s cestnih
površin morajo biti speljane in očiščene na način kot to predvideva
Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov
onesnaževanja. |
VI. VARSTVO OKOLJA, MERILA ZA VARSTVO
NARAVE IN BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI TER MERILA IN POGOJI ZA BIVANJE IN DELO
10. člen
|
Javna
higiena območja se zagotavlja z določitvijo mest ločenega zbiranja
komunalnih odpadkov in njihovim rednim odvozom s strani pooblaščene
organizacije. Odpadki se zbirajo in odvažajo ločeno. Odpadna embalaža se
zbira in vrača dobaviteljem za reciklažo pri proizvajalcih, vse v skladu
s programom ločenega zbiranja odpadkov. |
11. člen
|
Investitorji morajo pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti
zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo podtalnice, tal in
preprečevanje morebitnih možnosti nastanka prekomernega hrupa v naravnem
in bivalnem okolju (III. stopnja varstva pred hrupom), prekomerne
emisije dima prašnih delcev in drugih snovi, ki bi imele negativne
posledice v okolju. |
Investitor mora zagotoviti takšno oblikovanje objektov in razporeditev
prostorov, ki omogoča 45° kot osončenja za bivanje in delo namenjenih
prostorov, oziroma v nasprotnem primeru z mnenjem pristojne institucije
pri izdelavi projektne dokumentacije dokazati ustreznost pogojev za
bivanje. |
V
nadaljnjem postopku priprave projektne dokumentacije je z izračunom
določiti vse potrebe komunalnih infrastruktur in od upravljavcev
pridobiti pisno soglasje, da imajo proste kapacitete ali okvirno
opredeliti rešitve za deficitarne situacije. |
12. člen
|
Za
zaščito v primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč je potrebno
zagotoviti ustrezne evakuacijske poti in površine za ljudi in materialne
dobrine, intervencijske poti in površine, upoštevati vplive novih
objektov, zagotoviti zadostne odmike med stavbami za preprečitev prenosa
požara oziroma zagotoviti ustrezne druge ukrepe. |
VII. ETAPNOST IZVEDBE POSEGOV
13. člen
|
Lokacijski načrt območja se lahko izvaja v več etapah, ki so med seboj
neodvisne glede na časovno zaporedje. Vsak objekt ali izvedba podobmočja
lahko predstavlja svojo etapo, možna je izvedba le dela etape, v kolikor
se v projektni dokumentaciji dokaže, da takšen del smiselno predstavlja
zaključeno celoto. |
V okviru
vsake posamezne etape je treba izvesti pripadajočo infrastrukturo in
naprave v zadostnih kapacitetah. |
Pri
izvajanju del v etapah je treba zagotoviti ustrezne ukrepe za varstvo
bivalnega in delovnega okolja. |
14. člen
|
Začasna
namembnost zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi oziroma predhodnih
etapah ostaja enaka dosedanji. Za njih veljajo obstoječi režimi s tem,
da se na teh zemljiščih dovoljujejo posegi v prostor, ki so potrebni za
nemoteno realizacijo predhodnih etap. |
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN
IZVAJALCEV
15. člen
|
Investitorji in izvajalci so dolžni zagotoviti: |
–
zgraditev komunalnih naprav znotraj območja sočasno z izgradnjo stavb
oziroma predhodno, če je to potrebno, vse na podlagi predhodno
izdelanega programa komunalnega opremljanja območja; |
– pred
pričetkom realizacije posamezne etape pridobiti pisno soglasje
upravljavcev komunalnih infrastruktur o zadostnih kapacitetah; |
–
izvedbo ustreznih ukrepov za preprečitev morebitnih vplivov podtalnice
na gradnjo in bodoče uporabnike v predelih, kjer ta možnost obstaja; |
–
izvedbo ukrepov za varovanje bivalnega in delovnega okolja pred
negativnimi vplivi iz okolice. |
IX. ODSTOPANJA
16. člen
|
Odstopanja od gabaritov predpisanih s tem odlokom in grafičnim delom
lokacijskega načrta so dovoljena v velikostih in smereh, ki niso omejene
z gradbeno linijo, kot je označeno v grafičnem delu lokacijskega načrta.
Za cestišče in komunalno infrastrukturo odstopanje znaša do 50 cm, za
pločnike do 30 cm. |
Spremembe namembnosti zemljišč, stavb, objektov in naprav, razen tistih,
ki so dovoljene s tem odlokom, načeloma niso dovoljene, razen v smislu
bistvenih izboljšav pogojev za bivanje in delo. |
V
podobmočju SO2 se dovoljuje izgradnja dvojčkov, vsaj treh v nizu. |
Večja
odstopanja od grafičnih prilog so možna pod pogojem, da ni ogrožena
požarna, zdravstvena in ekološka varnost objektov in ljudi. V takih
primerih je potrebno ponovno preveriti pogoje tega odloka z novo
ustrezno strokovno podlago, ter si je pred izdajo dovoljenja za gradnjo
pridobiti projektne pogoje in soglasja k projektom. |
Določbe
tega člena se nanašajo tudi na posege, ki niso predvideni in prikazani v
grafičnih prilogah. |
X. PREDKUPNA PRAVICA MESTNE OBČINE
MURSKA SOBOTA
17. člen
|
Na
območju ureditve lokacijskega načrta obstoji predkupna pravica Mestne
občine Murska Sobota v skladu z določili odloka o predkupni pravici
Mestne občine Murska Sobota na nepremičninah (Uradni list RS, št.
45/03). |
XI. KONČNE DOLOČBE
18. člen
|
Ta
lokacijski načrt je vsem zainteresiranim na vpogled na pristojnem
oddelku Mestne občine Murska Sobota. |
19. člen
|
Nadzor
nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
20. člen
|
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. |
|
Št.
35005-6/2003 |
Murska
Sobota, dne 6. oktobra 2005 |
|
Župan |
Mestne občine Murska Sobota |
Anton Štihec, univ. dipl. inž. grad., l.r. |
|