|
Na podlagi 3. in 7. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93),
149. člena
Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), 3. in 17. člena
Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 55/05 – UPB),
Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode
(Uradni list RS, št. 105/02), Odloka o gospodarskih javnih službah v
Občini Tišina in o izvajanju gospodarskih javnih služb (Uradni list RS,
št. 13/04) in 16. člena
Statuta Občine Tišina (Uradni list RS, št. 23/99, 47/01 in 77/02) je
Občinski svet Občine Tišina na 29. redni seji dne 22. 9. 2006 sprejel |
|
O D L O K |
|
o načinu in pogojih izvajanja občinske gospodarske javne službe
odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode na območju
Občine Tišina |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
Ta odlok določa način in pogoje izvajanja občinske
gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in
padavinske vode (v nadaljevanju besedila: javna služba) na območju
Občine Tišina. |
|
2. člen |
|
S tem odlokom se določajo:
|
|
1. organizacijska in prostorska zasnova izvajanja javne
službe |
|
2. vrsta in obseg storitev javne službe
|
|
3. objekti in naprave uporabnika in upravljavca
|
|
4. gradnja javne kanalizacije in priključevanje nanjo
|
|
5. odvajanje odpadne vode na območjih kjer ni javne
kanalizacije |
|
6. pravice in obveznosti uporabnikov in upravljavcev
|
|
7. viri financiranja in obračun storitev javne službe
|
|
8. poročanje in nadzor nad izvajanjem javne službe
|
|
9. druga določila povezana z javno službo |
|
3. člen |
|
Cilji javne službe:
|
|
– zagotoviti opremljenost območja z javno kanalizacijo,
skladno z zahtevami Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne
in padavinske vode, |
|
– zagotoviti uporabnikom dostop do storitev javne službe,
|
|
– zagotoviti učinkovito odvajanje in čiščenje komunalne
odpadne vode, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja in opravljanja
dejavnosti, |
|
– zagotoviti izdelavo in sprejem letnih ter dolgoročnih
programov in ukrepov na področju odvajanja komunalne odpadne vode. |
|
4. člen |
|
Pomembnejši pojmi imajo po tem odloku naslednji pomen:
|
|
1. Javna kanalizacija je sistem kanalskih vodov, kanalov
in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki se povezujejo v
ustrezno kanalizacijsko omrežje in s pomočjo katerega se zagotavlja
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz stavb. |
|
Objekti in naprave javne kanalizacije so lokalna
gospodarska javna infrastruktura. |
|
Priključki stavb na javno kanalizacijo in pretočne ter
nepretočne greznice in male čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od
50 PE, niso objekti javne kanalizacije. |
|
2. Hišna kanalizacija obsega kanalizacijski priključek s
pripadajočimi napravami in objekti na zemljišču, kanalizacijo v stavbi
ter nepretočne greznice. Hišna kanalizacija nima značaja javne
kanalizacije. |
|
3. Sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v
nadaljevanju: sekundarno omrežje) je sistem kanalskih vodov ter z njimi
povezanih tehnoloških naprav, kot so črpališča za prečrpavanje odpadne
vode in podobnih, ki služijo za odvajanje komunalne odpadne vode v
naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali
komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko
omrežje. |
|
4. Primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v
nadaljevanju: primarno omrežje) so kanalski vodi ter z njimi povezane
tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave za prečrpavanje
odpadne vode v takšnih kanalih oziroma vodih, ki služijo za odvajanje
komunalne odpadne vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih
omrežij na posameznih območjih naselja in ki se zaključijo v komunalni
ali skupni čistilni napravi ali z navezavo na magistralno kanalizacijsko
omrežje. |
|
5. Magistralno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije
(v nadaljevanju: magistralno omrežje) so kanalski vodi ter z njimi
povezane tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave za
prečrpavanje odpadne vode v takšnih vodih, ki služijo za odvajanje
odpadne vode iz dveh ali več primarnih kanalizacijskih omrežij v dveh
ali več naseljih in ki se zaključijo v skupni čistilni napravi.
|
|
6. Komunalna čistilna naprava je čistilna naprava za
komunalno odpadno vodo. |
|
7. Mala komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna
naprava iz predpisa, ki ureja odvajanje in čiščenje odpadnih vod iz
malih komunalnih čistilnih naprav. |
|
8. Nepretočna greznica je neprepusten zbiralnik komunalne
odpadne vode, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda in izločeno
blato v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo.
|
|
9. Pretočna greznica je naprava za čiščenje komunalne
odpadne vode brez ozračevanja, pri kateri se komunalna odpadna voda
anaerobno obdela skladno s standardom SIST DIN 4261 – del 1 in SIST EN
752-1: 1995. |
|
10. Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem
okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri
kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna
voda je tudi voda, ki nastaja v objektih v javni rabi, v proizvodnih in
storitvenih dejavnostih, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po
uporabi v gospodinjstvih. |
|
Komunalna odpadna voda je tudi tehnološka odpadna voda,
katere povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan in letna količina ne
presega 4.000 m3, hkrati pa letno obremenjevanje zaradi odvajanja te
vode ne presega 50 PE in letna količina nobene od nevarnih snovi ne
presega količine za nevarne snovi, določene v prilogi 3 Uredbe o emisiji
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo
(Uradni list RS, št. 47/05) pri odvajanju odpadnih voda iz virov
onesnaževanja. |
|
11. Uporabnik oziroma bodoči uporabnik javne kanalizacije
in storitev javne službe je vsaka fizična ali pravna oseba, ki je
lastnik, najemnik, upravljavec oziroma uporabnik objektov (virov
onesnaženja), v katerih nastaja komunalna odpadna voda, ki se odvaja v
javno kanalizacijo. |
|
12. Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne
odpadne vode je, na podlagi Odloka o gospodarskih javnih službah v
Občini Tišina in o izvajanju gospodarskih javnih služb, Režijski obrat
Občine Tišina. |
|
13. Upravljavec javne infrastrukture s področja odvajanja
in čiščenja komunalne odpadne vode po tem odloku je izvajalec javne
službe, ki opravlja tudi ostale storitve javne službe po tem odloku.
|
|
14. Investitor javne infrastrukture za odvajanje in
čiščenje komunalnih odpadnih voda je Občina Tišina. |
|
15. Vir onesnaževanja je vsak objekt na območju Občine
Tišina, v katerem nastaja komunalna odpadna voda. |
|
16. Populacijski ekvivalent (v nadaljevanju: PE) je enota
obremenitve, ki ustreza onesnaženju, ki ga povzroči odrasla oseba pri
povprečni porabi vode. |
|
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE |
|
5. člen |
|
Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne
odpadne vode na območju Občine Tišina je Režijski obrat Občine Tišina (v
nadaljevanju: režijski obrat). |
|
Režijski obrat je tudi upravljavec javne kanalizacije, ki
je gospodarska javna infrastruktura. |
|
Določene dela s področja storitev javne službe lahko za
režijski obrat izvajajo strokovne službe Občine Tišina ter drugi
izvajalci, ki so registrirani in izpolnjujejo pogoje za izvajanje teh
del. |
|
6. člen |
|
Območje izvajanja javne službe je celotno območje Občine
Tišina, ki obsega naselja: Borejci, Gederovci, Gradišče, Krajna, Murski
Črnci, Murski Petrovci, Petanjci, Rankovci, Sodišinci, Tišina, Tropovci,
Vanča vas in romsko naselje Vanča vas - Borejci. |
|
Čiščenje komunalne odpadne vode s celotnega območja Občine
Tišina, se izvaja na čistilnih napravah: Murski Črnci, Petanjci in
Murska Sobota. |
|
Glede na povezanost kanalizacijskega omrežja s čistilnimi
napravami, je območje Občine Tišina razdeljena na tri prispevna območja:
|
|
1. Prispevno območje čistilne naprave Murski Črnci obsega
naselja: Murski Črnci, Gradišče, Tropovci, Tišina, Petanjci – del, Vanča
vas, Rankovci in Borejci romski del; |
|
2. Prispevno območje čistilne naprave Petanjci obsega
naselja: Petanjci – del, Murski Petrovci, Sodišinci, Gederovci in
Krajna; |
|
3. Prispevno območje čistilne naprave Murska Sobota obsega
naselje Borejci neromski del. |
|
III. VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE |
|
7. člen |
|
Javna služba po tem odloku obsega:
|
|
– upravljanje z objekti in napravami javne kanalizacije,
|
|
– vzdrževanje in čiščenje objektov in naprav javne
kanalizacije, |
|
– izvajanje potrebnih rekonstrukcij in tehnoloških
izboljšav na objektih ter napravah javne kanalizacije, |
|
– izdajanje soglasij za priključevanje na javno
kanalizacijo, |
|
– priključevanje novih uporabnikov na javno kanalizacijo,
|
|
– sklepanje pogodb z uporabniki,
|
|
– izvajanje meritev in obratovalnega monitoringa odpadnih
voda, v skladu s predpisi, |
|
– izvajanje svetovanja, osveščanja in obveščanja
uporabnikov v zvezi z varovanjem okolja in uporabo storitev javne
službe, |
|
– vodenje katastra javne infrastrukture,
|
|
– izdelava programa oskrbe odvajanja in čiščenja komunalne
odpadne vode, v skladu z 19. členom Pravilnika o odvajanju in čiščenju
komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02) (v
nadaljevanju: pravilnik), |
|
– vodenje evidenc v skladu z 20. členom pravilnika,
|
|
– poročanje v skladu z 21. členom pravilnika,
|
|
– zagotavljanje praznjenja nepretočnih greznic in malih
čistilnih naprav, na območjih, kjer ni obvezna priključitev na javno
kanalizacijo, |
|
– odstranjevanje blata iz čistilnih naprav,
|
|
– obračun storitev javne službe uporabnikom storitev. |
|
IV. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJAVCA |
|
8. člen |
|
Objekti in naprave, ki so potrebni za izvajanje javne
službe so ali v lasti in upravljanju uporabnikov ali v lasti Občine
Tišina in upravljanju izvajalca javne službe (v nadaljevanju:
upravljavec). |
|
9. člen |
|
Objekti in naprave, ki so v lasti in upravljanju
uporabnikov, so: |
|
– kanalizacija v stavbi s pripadajočimi objekti in
napravami v stavbi, |
|
– kanalizacijski priključek, ki ga sestavljajo: spojni
oziroma priključni kanal od stavbe do priključnega jaška s pripadajočimi
napravami in objekti na zemljišču ter priključni jašek za neposredno
priključitev na javno kanalizacijo, |
|
– male komunalne čistilne naprave, zmogljivosti manj kot
50 PE in nepretočne greznice, na območjih iz 20. člena tega odloka, za
katera priključitev na javno kanalizacijo ni obvezna. |
|
Med objekte in naprave uporabnikov spadajo tudi začasne
naprave in objekti za predčiščenje odpadnih voda, za čas do priključitve
na javno kanalizacijo (pretočne in nepretočne greznice). |
|
Objekte in naprave iz tega člena vzdržuje uporabnik na
lastne stroške. |
|
Za priključni jašek veljajo določila 27. člena odloka.
|
|
Za priključni jašek veljajo določila 28. člena odloka. |
|
Uporabnik je dolžan vzdrževati te objekte in naprave tako,
da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijo in
zagotavljati, da so za odpadno vodo izpolnjeni predpisani pogoji za
izliv odpadnih vod v javno kanalizacijo. |
|
10. člen |
|
Objekti in naprave javne kanalizacije, ki so v lasti
Občine Tišina in v upravljanju izvajalca javne službe (upravljavca), so:
|
|
1. Sekundarno kanalizacijsko omrežje in naprave, ki
obsega: |
|
– kanalski vodi za odvajanje komunalne odpadne vode v
ločenih kanalskih sistemih, ki služijo za neposredno priključevanje
uporabnikov na posameznem območju in |
|
– tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave,
ki služijo odvajanju komunalne odpadne vode v naselju ali njegovem delu.
|
|
2. Primarno kanalizacijsko omrežje in naprave, ki obsega:
|
|
– kanalski vodi za odvajanje komunalne odpadne vode med
manjšimi naselji oziroma med posameznimi sekundarnimi omrežji,
|
|
– tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave na
primarnem kanalizacijskem omrežju. |
|
3. Magistralno kanalizacijsko omrežje, ki obsega:
|
|
– kanalizacijski kolektor (vod) za odvajanje komunalne
odpadne vode iz dveh ali več primarnih kanalizacijskih omrežij dveh ali
več naselij, |
|
– tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave
(revizijski jaški ipd.) na magistralnem kanalizacijskem omrežju.
|
|
4. Občinski komunalni čistilni napravi Petanjci in Murski
Črnci |
|
Režijski obrat ni upravljavec čistilne naprave Murska
Sobota, ampak je storitev čiščenja odpadne vode za naselje Borejci
(neromski del) prenesena na upravljavca te čistilne naprave.
|
|
Objekti in naprave javne kanalizacije so javna gospodarska
infrastruktura in se kot taka štejejo med javno dobro. Lastnik javnega
dobrega je Občina Tišina. |
|
V. GRADNJA IN UPORABA JAVNE KANALIZACIJE |
|
11. člen |
|
Objekti in naprave javne kanalizacije se lahko načrtujejo samo v skladu
s prostorskimi akti naselja, tehničnimi smernicami in veljavno
zakonodajo. |
|
Objekti in naprave javne kanalizacije se lahko načrtujejo samo v skladu
s prostorskimi akti naselja in veljavno zakonodajo. |
|
12. člen |
|
Načrtovanje in gradnjo novih objektov ter naprav javne
kanalizacije lahko izvaja le za to usposobljeni izvajalec. |
|
Gradbena in druga dela, pri katerih se poseže v javno
kanalizacijo, sme izvajati le upravljavec ali drugi usposobljeni
izvajalec, ki ga določi in nadzira upravljavec oziroma Občina Tišina. |
|
13. člen |
|
Javna kanalizacija z objekti in napravami lahko poteka po
javnem ali zasebnem zemljišča. V primeru, da javna kanalizacija poteka
po zasebnem zemljišču, mora upravljavec pridobiti soglasje lastnika
zemljišča. |
|
Javna kanalizacija z objekti in napravami mora biti vedno
dostopna upravljavcu zaradi rednega vzdrževanja, meritev in kontrole, ne
glede na to ali poteka po javnem ali zasebnem zemljišču. |
|
V primeru, ko javna kanalizacija poteka po zasebnih
zemljiščih, morajo lastniki zemljišč, preko katerih poteka javna
kanalizacija, ob vsakem času omogočiti izvajalcu javne službe prost
dostop do objektov in naprav javne kanalizacije. V primeru, da lastniki
zemljišč izvajalcu javne službe ne omogočijo dostopa, morajo povrniti
stroške in škodo, ki bi s tem nastali. |
|
Upravljavec mora po opravljenem delu na javni kanalizaciji
vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje in povrniti lastniku zemljišča
morebitno nastalo škodo. O višini škode se dogovorita upravljavec in
lastnik zemljišča sporazumno, če sporazumna rešitev ni možna oceni škodo
sodni cenilec ustrezne stroke. |
|
14. člen |
|
Investitor, ki namerava graditi kakršenkoli objekt ob
javni kanalizaciji ali kdor namerava kakorkoli posegati v prostor ob
javni kanalizaciji, si mora predhodno pridobiti soglasje upravljavca. |
|
15. člen |
|
Na javno kanalizacijo ni dovoljeno postavljati ali na njej
graditi kakršenkoli objekt, ki bi lahko povzročil škodo na javni
kanalizaciji ali oviral njeno normalno delovanje in vzdrževanje, razen
če je s projektno dokumentacijo in soglasjem upravljavca drugače
določeno. |
|
16. člen |
|
Izvajalec gradnje objektov, rekonstrukcijskih,
vzdrževalnih ali drugih del na objektih in površinah ob javni
kanalizaciji, uporabnik ter izvajalec javne službe morajo pri izvajanju
del skrbeti, da ne poškoduje obstoječe javne kanalizacije oziroma
kakorkoli onemogočijo njeno brezhibno delovanje. |
|
Če izvajalec gradnje objektov, rekonstrukcijskih,
vzdrževalnih ali drugih del na objektih in površinah ob javni
kanalizaciji, uporabnik ter izvajalec javne službe po lastni krivdi
poškoduje javno kanalizacijo ali onemogoči njeno brezhibno delovanje
(npr. zamašitev ipd.), je dolžan pokriti vse stroške za odstranitev
poškodb in usposobitve za brezhibno delovanje (npr. odmašitev). |
|
17. člen |
|
V primeru trajne spremembe nivelete terena mora
povzročitelj take spremembe na svoje stroške poskrbeti za prilagoditev k
javni kanalizaciji, kakor tudi kanalizacijskega priključka, kjer
niveleta spremeni pogoje odvodnjavanja, novemu stanju na terenu. |
|
VI. PRIKLJUČEVANJE NA JAVNO KANALIZACIJO |
|
Obveznost priključitve na javno kanalizacijo |
|
18. člen |
|
V naseljih ali delih naselja v Občini Tišina, kjer je
zgrajena javna kanalizacija in le-ta obratuje, je za objekte, v katerih
nastaja komunalna odpadna voda, priključitev na javno kanalizacijo
obvezna. V naseljih, kjer je zgrajena javna kanalizacija in je nanjo
možna tehnična izvedba priključka, ni dovoljeno graditi greznice ali
male komunalne čistilne naprave. |
|
19. člen |
|
Obstoječe stavbe, ki niso priključene na že zgrajeno javno
kanalizacijo, pa so za to dani vsi tehnični pogoji, morajo lastniki
oziroma uporabniki priključiti na javno kanalizacijo v roku enega leta
od pridobitve uporabnega dovoljenja javne kanalizacije posameznega
prispevnega območja. |
|
20. člen |
|
Priključitev na javno kanalizacijo je obvezna tudi za
stavbe zunaj naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno
kanalizacijo. |
|
Na javno kanalizacijo ni potrebno priključiti le stavb
zunaj naselja ali dela naselja, pri katerih je letna obremenitev zaradi
komunalne odpadne vode preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda
potrebnega za kanalizacijski priključek, manjša od 0.02 PE, odvajanje
odpadne vode pa ni možno brez naprave za prečrpavanje (črpališča).
|
|
Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode se za te
stavbe uredi v skladu s VII. poglavjem tega odloka. |
|
21. člen |
|
Kjer se na novo gradijo kanali oziroma se razširja
obstoječa javna kanalizacija, je obvezna sočasna priključitev in uporaba
storitev javne službe. |
|
Postopek v zvezi s priključevanjem na javno kanalizacijo |
|
22. člen |
|
Investitor objekta na območju, kjer je načrtovana ali že
zgrajena javna kanalizacija, si mora za izgradnjo objekta (bodoči vir
onesnaževanja) pridobiti soglasje upravljavca javne kanalizacije o
možnostih in pogojih priključitve objekta na javno kanalizacijo. |
|
23. člen |
|
Bodoči uporabnik mora najmanj 8 dni pred začetkom
izgradnje kanalizacijskega priključka upravljavcu prijaviti začetek
izgradnje ter si od njega pridobiti soglasje s tehničnimi smernicami za
gradnjo kanalizacijskega priključka in pogoji za priključitev.
|
|
Za pridobitev soglasja mora predložiti:
|
|
– obrazec vloge
|
|
– situacijski načrt z vrisom predvidene izvedbe
kanalizacijskega priključka |
|
– v primeru, da kanalizacijski priključek poteka po tujem
zemljišču, soglasja lastnikov zemljišč, po katerih bo potekal
kanalizacijski priključek |
|
– potrdilo o poravnanih finančnih obveznostih za
kanalizacijo. |
|
24. člen |
|
Bodoči uporabnik mora imeti pred priključitvijo objekta na
javno kanalizacijo poravnane finančne obveznosti za kanalizacijo v
okviru pogodbe, sklenjene z Občino Tišina ali upravljavcem (obstoječi
objekti), ali v okviru komunalnega prispevka
(novogradnje). |
|
25. člen |
|
Če je prijava popolna in če bodoči uporabnik izpolni vse
zahtevane pogoje za priključitev iz prejšnjega člena tega odloka, mu je
upravljavec dolžan najpozneje v osmih (8) dneh izdati soglasje za
izvedbo kanalizacijskega priključka. |
|
V primeru, da priključitev po predloženi dokumentaciji ni
možna, mora upravljavec bodočega uporabnika seznaniti z razmerami in
pogoji (npr. predčiščenje za tehnološke odpadne vode na stroške lastnika
vira onesnaževanja, z gradbenim dovoljenjem predpisani pogoji za
priključitev …), pod katerimi bo priključitev možna. |
|
Upravljavec lahko zavrne priključitev na javno
kanalizacijo, kadar komunalna odpadna voda presegla mejne vrednosti, kot
to določajo predpisi. |
|
26. člen |
|
Priključitev na javno kanalizacijo se lahko izvede le pod
nadzorom upravljavca. |
|
Upravljavec opravi nadzor nad pravilno izvedbo
kanalizacijskega priključka v skladu z izdanim soglasjem in tehničnimi
smernicami ter pogoji in uporabniku izda potrdilo o strokovni izvedbi.
Potrdilo je podlaga za sklenitev pogodbe o priključitvi na javno
kanalizacijo in uporabi storitev javne službe. |
|
27. člen |
|
Uporabnik mora po preizkusu testnosti kanalizacijskega priključka na
javno kanalizacijo v roku 15 dni podpisati Pogodbo o priključitvi na
javno kanalizacijo ter uporabi storitev (v nadaljevanju: pogodba). |
|
Kolikor uporabnik pogodbe ne podpiše v roku, se mu do podpisa pogodbe
prekine možnost odvajanja odpadne vode v javno kanalizacijo. |
|
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
28. člen |
|
Kanalizacijski priključek (spojni kanal z objekti in
napravami na zemljišču) zgradi bodoči uporabnik na svoje stroške.
|
|
Prvo postavitev priključnega jaška (za neposredno
priključitev na javno kanalizacijo) zagotovi uporabniku upravljavec na
svoje stroške, nadaljnje vzdrževanje priključnega jaška je v
pristojnosti uporabnik. |
|
Izgradnja kanalizacijskega priključka mora biti v skladu s
tehničnimi smernicami in pogoji priključitve, določili tega odloka in
tehničnega pravilnika. |
|
Izgradnja kanalizacijskega priključka mora biti v skladu z določili tega
odloka ter tehničnimi smernicami in pogoji priključitve. |
|
Priključitev na javno kanalizacijo pa se lahko izvede le
pod nadzorom upravljavca, ki predhodno preveri pravilnost izvedbe
kanalizacijskega priključka. |
|
29. člen |
|
Če je priključek izveden brez soglasja upravljavca ali ni
strokovno izveden (v skladu s tehničnimi smernicami in pogoji
priključitve), upravljavec priključek ukine za čas do pridobitve
soglasja in izpolnitve tehničnih smernic in pogojev za priključitev.
|
|
Trajna oziroma začasna ukinitev priključka se izvede na
stroške uporabnika. |
|
30. člen |
|
Za vsak vir onesnaženja ali sklop virov onesnaženja na
isti lokaciji, ki so v lasti enega (istega) uporabnika, je dovoljen samo
en priključek na javno kanalizacijo. |
|
Dodaten samostojen stanovanjski objekt (novogradnja) na isti parceli
mora imeti samostojni priključek na javno kanalizacijo. |
|
31. člen |
|
Uporabnik, ki ima že zgrajen kanalizacijski priključek, ne
sme dovoliti drugemu uporabniku, da se preko njegovega kanalizacijskega
priključka priključi na javno kanalizacijo, razen v izjemnih primerih.
|
|
Izjemni primeri nastopijo, ko ni možna drugačna tehnična
izvedba priključitve objekta na javno kanalizacijo. Za takšno
priključitev je potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljavca. |
|
32. člen |
|
Priključitev greznic na javno kanalizacijo ni dovoljena.
|
|
Uporabnik mora pretočno ali nepretočno greznico najpozneje
v šestih mesecih po priključitvi na javno kanalizacijo opustiti,
izprazniti in očistiti in jo vzdrževati v skladu s predpisi, pristojnim
službam pa omogočiti nadzor nad njenim stanjem. |
|
33. člen |
|
Sprememba dimenzije priključka, trase, izvedbe dodatnega
dela priključka ali ukinitve priključka, na željo uporabnika, se
obravnava po enakem postopku, kot velja za nov kanalizacijski
priključek. |
|
34. člen |
|
Kanalizacijski priključek mora biti vedno dostopen
upravljavcu ter ostalim izvajalcem, ki opravljajo dela po njegovem
pooblastilu. |
|
Na njem ni dovoljeno postavljati ničesar brez soglasja
upravljavca. |
|
35. člen |
|
Uporabnik storitev javne službe je dolžan vsako okvaro, ki
jo opazi na javni kanalizaciji in kanalizacijskem priključku, takoj
prijaviti upravljavcu. |
|
Tehnološka odpadna voda |
|
36. člen |
|
V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati samo tehnološko
odpadno vodo, ki po sestavi ustreza komunalni odpadni vodi oziroma
veljavnim predpisom o emisiji snovi, ki se smejo odvajati iz virov
onesnaženja v javno kanalizacijo. |
|
Uporabnik, ki uporablja v tehnološkem postopku vodo iz
naravnih virov, mora imeti na svojem kanalizacijskem priključku, pred
priključkom na javno kanalizacijo, zgrajene naprave za predčiščenje in
merilno mesto za merjenje količine in odvzem vzorcev za kontrolo
kvalitete odpadne vode. |
|
Za odvajanje tehnološke odpadne vode v javno kanalizacijo
je potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljavca, v katerem se tudi
določijo meritve kvalitete odpadne vode (obratovalni monitoring).
|
|
V primeru odvajanja tehnoloških odpadnih voda v javno
kanalizacijo, mora upravljavec, na stroške uporabnika, zagotoviti
analize oziroma meritve kvalitete tehnološke odpadne vode (obratovalni
monitoring) v skladu s predpisi, določili tega odloka in tehničnega
pravilnika. |
|
Izvajalec meritev se določi v skladu z 38. členom tega
odloka. |
|
Upravljavec lahko odredi tudi pogostejše ali izredne
analize kvalitete odpadne, za te primere veljajo določila 40. člena
odloka in tehničnega pravilnika. |
|
Meritve onesnaženja komunalne odpadne vode |
|
37. člen |
|
Lastnosti komunalne odpadne vode, ki se odvajajo v javno
kanalizacijo in iz nje morajo biti v skladu z Uredbo o emisiji snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni
list RS, št. 47/05)
in vsakokratnimi
spremembami te uredbe. |
|
38. člen |
|
Meritve onesnaženja komunalne odpadne vode, ki se izvajajo
kot meritve obratovalnega monitoringa komunalnih odpadnih voda, lahko
izvaja le za to pooblaščeni izvajalec, v skladu s predpisi. |
|
Meritve obratovalnega monitoringa lahko izvaja tudi
uporabnik sam, le če je pooblaščen za izvajanje obratovalnega
monitoringa oziroma jih zagotovi sam, če mu za to izda upravljavec
soglasje. |
|
39. člen |
|
O rezultatih meritev obratovalnega monitoringa odpadnih
voda je pooblaščeni izvajalec (oziroma uporabnik) dolžan upravljavca
sproti pisno obveščati. V ta namen mu redno dostavlja poročila o
meritvah kvalitete odpadne vode. |
|
40. člen |
|
V primeru suma, da posamezni uporabnik odvaja v javno
kanalizacijo neustrezno odpadno vodo, lahko upravljavec zahteva
takojšnjo izvedbo izredne analize. Če rezultati analize pokažejo, da
uporabnik krši veljavne predpise o dovoljenih emisijah snovi odpadne
vode, nosi stroške analize uporabnik, v nasprotnem primeru pa
upravljavec. |
|
Upravljavec ima v tem primeru od uporabnika (povzročitelja
škode) pravico zahtevati povračilo povzročene škode na objektih in
napravah javne kanalizacije in čistilnih napravah in ostalih stroškov
povezanih z motnjami v odvajanju in čiščenju odpadne vode (npr. v
biološkem postopku čiščenja ipd.). |
|
41. člen |
|
Če so potrebni dodatni postopki čiščenja, mora uporabnik
predložiti upravljavcu tudi tehnološki projekt sanacije, izdelan v
skladu predpisi, in ponovno zaprositi za izdajo soglasja za
kanalizacijski priključek, če mu je bilo odvajanje začasno prekinjeno. |
|
42. člen |
|
Uporabnik mora za padavinsko vodo, ki odteka s streh
objekta ali urejenih površin (dvorišča ipd.), zagotoviti odvajanje
neposredno v vodotoke ali s ponikanjem v tla. |
|
Če iz površin odteka tako onesnažena padavinska voda, da
se na podlagi veljavnih predpisov ne sme spuščati neposredno v vode,
mora uporabnik to vodo zajeti in očisti. |
|
V javno kanalizacijo (ločen sistem) ni dovoljeno odvajati
padavinskih vod, drenažnih vod, podtalnice, zalednih vod, vod odprtih
vodotokov, izvirov, vodohramskih prelivov ipd. |
|
Ukinitev priključka na javno kanalizacijo |
|
43. člen |
|
Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoča le v
primeru rušenja priključenega objekta (vira onesnaženja). |
|
Uporabnik vira onesnaženja, ki se ruši, odjavo priključka
sporoči upravljavcu v pisni obliki, najpozneje 14 dni pred ukinitvijo
priključka. |
|
44. člen |
|
Ukinitev kanalizacijskega priključka lahko izvede le
upravljavec ali drug usposobljeni izvajalec pod nadzorom izvajalca javne
službe. |
|
Stroški ukinitve kanalizacijskega priključka na javno
kanalizacijo bremenijo uporabnika, ki je podal predlog za odjavo
priključka. |
|
Upravljavec po ukinitvi priključka le-tega vodi v evidenci
neaktivnih priključkov, uporabnika pa izbriše iz evidence uporabnikov.
|
|
Ponovna priključitev neaktivnega kanalizacijskega
priključka je možna na podlagi pisnega soglasja upravljavca in ob
plačilu stroškov ponovne priključitve. |
|
Začasna prekinitev odvajanja komunalne odpadne vode |
|
45. člen |
|
Izvajalec javne službe lahko s predhodnim pisnim
opozorilom prekine odvajanje odpadne vode uporabniku, če s tem ukrepom
ne ogrozi okolja ali ostalih uporabnikov javne kanalizacije, v
naslednjih primerih: |
|
– če z odvodom odpadne vode uporabnik povzroča nevarnost
za vodni vir ali javni vodovod, |
|
– če odpadna voda uporabnika ogroža zdravje občanov in
varno obratovanje javne kanalizacije, |
|
– če odpadna voda uporabnika prekorači s predpisi določene
dopustne količine škodljivih snovi, |
|
– če niso izpolnjeni pogoji iz soglasja za priključitev
ali če je uporabnik brez soglasja spremenil način izvedbe svojega
kanalizacijskega priključka, |
|
– če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka,
|
|
Odvajanje odpadne vode se prekine za čas, dokler ni
odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve
in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot
posledica prekinitve. |
|
Uporabnik je dolžan poravnati škodo na vseh objektih, ki
je nastala po njegovi krivdi ob izpustih vode, neprimerne za izpust v
kanalizacijo. |
|
46. člen |
|
Upravljavec ima pravico, da prekine odvajanje in čiščenje
odpadnih vod za krajši čas zaradi izvedbe načrtovanih vzdrževalnih del
na objektih in napravah javne kanalizacije, vendar mora o času trajanja
prekinitve pravočasno, preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno,
obvestiti uporabnike. V primeru, da je zaradi dalj časa trajajočih
vzdrževalnih del uporabnikom moteno odvajanje in čiščenje odpadne vode,
jim mora odvajanje in čiščenje zagotoviti upravljavec na drug način.
|
|
V primeru nepredvidljivih okvar na objektih in napravah
javne kanalizacije lahko izvajalec javne službe prekine odvajanje in
čiščenje odpadne vode, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnike in
jim, če je možno, zagotoviti odvajanje oziroma čiščenje na drug način. |
|
47. člen |
|
V primeru višje sile, kot so potres, požar, izpad
električne energije, velike okvare, poplave, vdori in izlitje škodljivih
snovi v kanalizacijo oziroma onesnaženje vodnih virov, ima upravljavec
pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje komunalne odpadne vode.
|
|
V tem primeru mora upravljavec obvestiti uporabnike ter
čimprej vzpostaviti javno kanalizacijo v prvotno stanje in zagotoviti
izvajanje javne službe. |
|
VII. ODVAJANJE KOMUNALNE ODPADNE VODE NA OBMOČJIH, KJER NI JAVNE
KANALIZACIJE |
|
48. člen |
|
Na območjih, kjer v skladu z 20. členom tega odloka ni
obvezna oziroma ni možna priključitev na javno kanalizacijo, je obvezna
izgradnja malih komunalnih čistilnih naprav oziroma nepretočnih greznic.
|
|
Za več stavb na geografsko zaokroženem območju, katerih
skupna letna obremenitev presega 50 PE, se lahko odpadna komunalna voda
čisti v skupni mali komunalni čistilni napravi. |
|
Če je letna obremenitev stavb, za katere ni obvezna
priključitev na javno kanalizacijo, manjša od 50 PE, se komunalna
odpadna voda lahko zbira v nepretočni greznici in odvaža na čiščenje na
komunalno čistilno napravo. |
|
Na območju, kjer je zgrajena javna kanalizacija in je
nanjo možna tehnična izvedba priključitve vira onesnaženja, ni dovoljeno
graditi greznice oziroma male komunalne čistilne naprave |
|
Soglasje k gradnji nepretočne greznice ali male čistilne
naprave poda upravljavec. |
|
49. člen |
|
Prevzeta odpadna voda iz greznic in blato iz malih
komunalnih čistilnih naprav se mora obdelati na komunalni čistilni
napravi, ki je opremljena za ta namen. |
|
50. člen |
|
Praznjenje nepretočnih greznic ali malih komunalnih
čistilnih naprav zagotavlja izvajalec javne službe sam ali drug
izvajalec po pooblastilu in pod nadzorom izvajalca javne službe po
programu praznjenja greznic in malih komunalnih čistilnih naprav.
|
|
Izvajalec javne službe mora zagotoviti sprejem gošč iz
greznic in malih komunalnih čistilnih naprav pri upravljavcu čistilne
naprave, ki ima za ta namen proste zmogljivosti in o tem obvesti
uporabnike, katerim je dovoljena gradnja greznic in malih komunalnih
čistilnih naprav. |
|
VIII. OBVEZNOSTI UPORABNIKOV |
|
51. člen |
|
Storitve javne službe so obvezne za uporabnike vsakega
vira onesnaženja, na celotnem območju Občine Tišina, v katerih nastajajo
komunalne odpadne vode, zaradi bivanja ali zaradi opravljanja
dejavnosti. |
|
52. člen |
|
Uporabniki so dolžni predvsem:
|
|
– zgraditi kanalizacijo v viru nastajanja komunalnih
odpadnih voda, z vsemi objekti in napravami v skladu s tehnično
dokumentacijo, |
|
– se priključiti na javno kanalizacijo le s soglasjem
upravljavca in izvesti kanalizacijski priključek v skladu s pogoji iz
soglasja in tehničnim pravilnikom, |
|
– redno vzdrževati hišno kanalizacijo (notranjo
kanalizacijo z vsemi objekti in napravami in kanalizacijski priključek s
priključnim jaškom) tako, da je omogočeno normalno odvajanje komunalne
odpadne vode iz vira onesnaževanja, |
|
– stalno izpolnjevati predpisane pogoje za izliv komunalne
odpadne vode v javno kanalizacijo po določilih Uredbe o emisiji snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni
list RS, št. 47/05), tehničnega pravilnika oziroma v skladu z ostalimi
veljavnimi predpisi, |
|
– prijaviti izvajalcu javne službe vsako večjo spremembo
količine in kvalitete komunalne odpadne vode, |
|
– v primeru okvar na interni kanalizaciji ali
kanalizacijskem priključku ali v primeru izlivov škodljivih snovi
izvesti ukrepe za preprečevanje škode na javni kanalizaciji in čistilni
napravi in o tem obvestiti upravljavca, |
|
– javljati upravljavcu vsako spremembo na objektih in
napravah kanalizacijskega priključka, interne kanalizacije pa, če vpliva
na delovanje javne kanalizacije, |
|
– upravljavcu omogočiti dostop in pregled kanalizacijskega
priključka in kontrolo sestave odpadne vode, |
|
– zagotoviti redno praznjenje greznice, do priključitve na
javno kanalizacijo, |
|
– redno plačevati račune za storitve javne službe,
|
|
– poravnati stroške odprave škode zaradi nepravilnega
ravnanja, |
|
– pisno obveščati upravljavca o lastninskih spremembah
priključka na javno kanalizacijo, |
|
– po priključitvi na javno kanalizacijo opustiti obstoječo
greznico. |
|
53. člen |
|
Uporabnikom ni dovoljeno predvsem:
|
|
– v javno kanalizacijo (ločen sistem) odvajati:
|
|
1. komunalne odpadne vode v primerih, ko le-ta presega
mejne vrednosti za iztok v javno kanalizacijo po Pravilniku o odvajanju
in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št.
105/02), po tehničnem pravilniku o javni kanalizaciji oziroma po
zahtevah Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v
vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05) in predpisov o
emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz objektov in naprav za
posamezne panoge ali dejavnosti oziroma z drugimi predpisi, ki urejajo
to področje, |
|
2. padavinske vode, hladilne vode, vode iz površinskih
vodotokov in izvirov podtalnice (drenažno vodo), |
|
3. trdih odpadkov, ki so s predpisi opredeljeni kot
komunalni odpadki ali celo nevarni odpadki, |
|
– priključiti kanalizacijskega priključka na javno
kanalizacijo, brez soglasja izvajalca javne službe, |
|
– posegati v objekte in naprave javne kanalizacije,
|
|
– prekiniti odvod komunalne odpadne vode drugemu
uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti. |
|
IX. OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA (IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE) IN DRUGIH |
|
54. člen |
|
Obveznosti upravljavca (izvajalca javne službe) so
predvsem, da: |
|
– skrbi za redno vzdrževanje in normalno obratovanje
objektov in naprav javne kanalizacije in čistilnih naprav, ki so v
njegovem upravljanju, in pravočasno ukrepa, kadar je to potrebno,
|
|
– nadzira gradnjo objektov in naprav javne kanalizacije in
gradnjo kanalizacijskih priključkov, |
|
– izdaja soglasja v skladu s tem odlokom,
|
|
– pri uporabnikih redno kontrolira sestavo komunalne
odpadne vode, |
|
– obvešča uporabnike o prekinitvah odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode ter o drugih pojavih, ki so povezani z javno
službo, |
|
– vodi kataster objektov in naprav javne kanalizacije,
|
|
– vodi evidenco uporabnikov ter skrbi za obračun storitev
javne službe, |
|
– pravočasno poroča pristojnemu občinskemu organu v
primeru višje sile, |
|
– zagotavlja redno praznjenje nepretočnih greznic in
prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav uporabnikom, za vire
onesnaženja, kjer v skladu s tem odlokom priključitev na javno
kanalizacijo ni obvezna, |
|
– zagotavlja meritve na dotoku in iztoku iz komunalne
čistilne naprave v skladu s predpisi o prvih meritvah in obratovalnem
monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje,
|
|
– ravna skladno z določbami tega odloka ter z njimi
seznanja uporabnike. |
|
55. člen |
|
Izvajalec javne službe je materialno odgovoren za škodo,
ki nastane na napravah in objektih javne kanalizacije kot posledica
nestrokovnega ter malomarnega upravljanja in vzdrževanja, ni pa
odgovoren za škodo, ki nastane kot posledica višje sile. |
|
56. člen |
|
Izvajalci del pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic
in trgov ter podobno si morajo za ta dela v bližini javne kanalizacije
pridobiti soglasje upravljavca ter mu povrniti vse s tam delom nastale
stroške vključno z upravičljivim nadzorom. Pri opravljanju teh del mora
izvajalec zagotoviti, da ostane javna kanalizacija nepoškodovana. V
primeru poškodb so jo dolžni vzpostaviti v prvotno stanje in poravnati
vso morebitno škodo, ki je nastala zaradi poškodb ali prekinitve
odvajanja komunalne odpadne vode. |
|
Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovodnega,
električnega, toplovodnega, plinovodnega, telekomunikacijskega omrežja
ipd.) si morajo pri opravljanju del na svojih objektih v bližini javne
kanalizacije pridobiti soglasje upravljavca ter mu povrniti vse s tam
delom nastale stroške vključno z upravičljivim nadzorom. Pri opravljanju
teh del morajo zagotoviti, da ostane javna kanalizacija nepoškodovana. V
primeru poškodb so jo dolžni vzpostaviti v prvotno stanje in poravnati
vso morebitno škodo, ki je nastala zaradi poškodb ali prekinitve
odvajanja komunalne odpadne vode. |
|
X. VIRI FINANCIRANJA IN OBRAČUN STORITEV |
|
JAVNE SLUŽBE |
|
57. člen |
|
Viri financiranja javne službe so:
|
|
– plačila uporabnikov za storitve javne službe odvajanje
in čiščenje komunalnih odpadnih voda po javni kanalizaciji in na
čistilni napravi, odvoz in čiščenje komunalnih odpadnih voda iz greznic
in malih komunalnih čistilnih naprav ter druge storitve), |
|
– plačila (bodočih) uporabnikov za kanalizacijski
priključek (posebni prispevek ali v okviru komunalnega prispevka),
|
|
–
plačila (bodočih) uporabnikov za priključitev na javno kanalizacijo
(posebni prispevek ali v okviru komunalnega prispevka, |
|
– lastna sredstva občanov in pravnih oseb,
|
|
– sredstva občinskega proračuna,
|
|
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
|
|
– sredstva Evropske unije,
|
|
– različne dotacije in subvencije,
|
|
– takse in druge dajatve,
|
|
– sredstva iz drugih virov, namenjenih za izgradnjo in
delovanje objektov in naprav javne kanalizacije. |
|
58. člen |
|
Odvajanje in čiščenje odpadne vode so dolžni plačevati vsi
uporabniki, ki odvajajo odpadno vodo v javno kanalizacijo, ne glede na
vodni vir iz katerega se oskrbujejo (javna kanalizacija ali lastni vir). |
|
Ceno storitev odvajanja in čiščenja so dolžni plačevati vsi uporabniki,
ki odvajajo odpadno vodo v javno kanalizacijo, ne glede na vodni vir iz
katerega se oskrbujejo (javni vodovod ali lastni vir). |
|
59. člen |
|
Količina komunalne odpadne vode, odvedene v javno
kanalizacijo posameznega vira onesnaženja, se ugotavlja na osnovi
porabljene pitne vode, odčitane iz vgrajenega vodomera na javnem
vodovodnem omrežju in lastnem črpališču uporabnika, v prostorninski
enoti m3. |
|
Količino komunalnih odpadnih voda ugotavlja izvajalec
javne službe oskrbe s pitno vodo. |
|
Količino komunalne odpadne vode ugotavlja izvajalec javne službe oskrbe
s pitno vodo. |
|
V primeru, da uporabniki nimajo vgrajenih obračunskih
vodomerov, jih morajo namestiti pred priključitvijo na javno
kanalizacijo. |
|
Glede namestitve, pregledov, vzdrževanja in odčitavanja
vodomerov za ugotavljanje količine odpadne vode se smiselno uporabljajo
določbe odloka o oskrbi s pitno vodo. |
|
60. člen |
|
Ostala določila v zvezi z oblikovanjem cen, načinom obračunavanja
storitev javne službe ureja veljavni državni pravilnik o metodologiji za
oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb
varstva okolja. Določila v zvezi oprostitvami za kmetijstvo se
podrobneje urejajo s Pravilnikom o delni oprostitvi plačila okoljske
dajatve in stroškov storitev javne službe odvajanja in čiščenja odpadne
komunalne vode za kmetijstvo na območju Občine Tišina, ki ga sprejme
Občinski svet Občine Tišina. |
|
Ostala določila v zvezi z oblikovanjem cen in načinom obračunavanja
storitev javne službe ureja veljavni državni predpis za oblikovanje cen
storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. |
|
61. člen |
|
Viri onesnaženja, za katere ni obvezna priključitev na
javno kanalizacijo in imajo za zbiranje komunalnih odpadnih voda urejene
nepretočne greznice in male komunalne čistilne naprave, dostopne s
specialnimi vozili za praznjenje, plačujejo stroške odvajanja in
čiščenja komunalne odpadne vode na podlagi določil pravilnika iz
prejšnjega člena tega odloka. |
|
Viri onesnaženja, za katere ni obvezna priključitev na javno
kanalizacijo in imajo za zbiranje komunalnih odpadnih voda urejene
nepretočne greznice in male komunalne čistilne naprave, dostopne s
specialnimi vozili za praznjenje, plačujejo stroške odvajanja in
čiščenja komunalne odpadne vode na podlagi določil veljavnega državnega
predpisa iz prejšnjega člena tega odloka. |
|
62. člen |
|
Cena storitev javne službe je cena, na podlagi katere
izvajalec javne službe obračuna opravljene storitve uporabniku storitev
javne službe. |
|
Ceno storitev javne službe sprejme Občinski svet Občine
Tišina, na podlagi predloga in stroškovnih kalkulacij izvajalca javne
službe, ki jih le-ta oblikuje v skladu z veljavnimi državnimi predpisi
za oblikovanje cen storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb
varstva okolja ter pravilnikom o obračunavanju stroškov za uporabo javne
kanalizacije. |
|
Ceno storitev javne službe sprejme Občinski svet Občine Tišina, na
podlagi predloga in stroškovnih kalkulacij izvajalca javne službe, ki
jih le-ta oblikuje v skladu z veljavnim državnim predpisom za
oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb
varstva okolja. |