Na
podlagi 11. in 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 –
ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A in 109/12, 35/13 Skl.
US: U-I-43/13-8 in 14/15 – ZUUJFO) in v povezavi z 273. členom
Zakona o urejanju prostora
(ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17), 21. in 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09,
51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) in
17. člena
Statuta Mestne občine Murska Sobota
(Uradni list RS, št. 23/07 – uradno prečiščeno besedilo, 49/10, 39/15 in
69/17) je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota na 11. redni seji dne
7. maja 2020 sprejel |
|
O D L
O K |
o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko območje ob Sončni
ulici (EUP SO 106) |
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(vsebina odloka) |
|
(1) S
tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za
stanovanjsko območje ob Sončni ulici v Murski Soboti (v nadaljnjem
besedilu: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje Projektivni biro Lazar,
d.o.o., Lendavska 57a, 9000 Murska Sobota, v aprilu 2020, pod številko
naloge U11-17. |
(2) Ta
odlok določa: |
– območje OPPN, |
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, |
– pogoje
in merila parcelacije, |
– pogoje
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro, |
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, |
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje
narave, |
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, |
– pogoji
glede varovanja zdravja ljudi, |
– etapnost izvedbe prostorskih ureditev, |
– vplive
in povezave načrtovanih ureditev s sosednjimi območji in dopustna
odstopanja. |
|
2. člen |
|
(sestavni deli OPPN) |
|
(1) Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni in grafični
del. |
(2) Tekstualni del vsebuje besedilo odloka. |
(3) Grafični del vsebuje naslednje grafične načrte: |
1. Izsek
iz občinskega prostorskega načrta (OPN) s prikazom lege prostorske
ureditve na širšem območju; |
2. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem; |
3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji; |
4. Ureditvena situacija; |
5. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo (GJI) ter grajeno javno dobro (GJD); |
6. Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, obrambo ter varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom; |
7. Načrt
parcelacije. |
|
3. člen |
|
(priloge OPPN) |
|
Priloge
OPPN: |
1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, ki se nanaša na
obravnavano območje; |
2. Prikaz stanja prostora; |
3. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora; |
4. Obrazložitev in utemeljitev; |
5. Povzetek za javnost. |
|
II. OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
4. člen |
|
(območje OPPN) |
|
(1) Ureditveno območje obsega nepozidana stavbna zemljišča južno od
Sončne ulice v Murski Soboti. Na severnem in zahodnem robu se nahaja
območje individualne stanovanjske gradnje, na vzhodu je območje omejeno
z Bakovsko ulico, na južnem robu obravnavanega območja pa so njivske
površine, ki z občinskim prostorskim načrtom (OPN) niso predvidene za
pozidavo. Velikost ureditvenega območja je okvirno 1,5 ha. |
(2) Ureditveno območje obsega parcele ali dele parcel št.: 3106/2,
3101/5, 3101/6, 3101/4, 3112, 3117, 3120/1, 3124, 3126/7, 3141/4,
3141/5, 3142/34, 3142/35, 3142/21, 3142/22, 3142/24, 3142/25, 3142/27,
3142/28, 3142/30, 3142/31 ter deli parcel 3101/3, 3109/1, 3113/1,
3113/2, 3114, 3121, 3125, 3126/8, 3127/1 in 3127/3, vse k.o. Murska
Sobota. |
(3) Meja
ureditvenega območja je prikazana na vseh grafičnih prilogah. |
|
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH
UREDITEV |
|
5. člen |
|
(vrste dejavnosti) |
|
V
ureditvenem območju je predvidenih 20 gradbenih parcel, namenjenih
gradnji individualnih stanovanjskih hiš z možnostjo spremljajočih
storitvenih dejavnosti ter grajeno javno dobro, namenjeno gradnji
prometne ter ostale gospodarske javne infrastrukture. |
|
6. člen |
|
(vrste gradenj) |
|
Na
območju urejanja so dopustni naslednji posegi: |
– gradnja novih objektov, |
– urejanje odprtega prostora, |
– gradnja prometne, energetske, telekomunikacijske in komunalne
infrastrukture, |
– rekonstrukcije, dozidave in nadzidave obstoječih objektov in naprav, |
– sprememba namembnosti rabe objekta in sprememba namembnosti
posameznega dela objekta ob upoštevanju določil 7. člena tega odloka, |
– rušitev obstoječih objektov in naprav, |
– postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov. |
|
7. člen |
|
(vrste osnovnih objektov glede na namen) |
|
Obravnavano območje je namenjeno individualni stanovanjski gradnji.
Dopustna je gradnja enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb. Kot
dopolnilna dejavnost znotraj stanovanjskih objektov so dopustne tudi
druge mirne obrtne in storitvene dejavnosti, ki pa ne smejo presegati
stanovanjske funkcije objekta. |
|
8. člen |
|
(pogoji glede oblikovanja objektov ter ureditve okolice) |
|
(1) Pri
oblikovanju objektov je potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
– tlorisna oblika stavb je lahko pravokotna ali kvadratna ali
sestavljena; |
– višinski gabarit: P + 1 + M, oziroma P + 2, kleti niso dopustne; |
– kota
pritličja objektov se prilagaja obstoječemu okoliškemu terenu, |
– faktor
zazidanosti parcele je 0,4; |
– strehe: dvokapne z naklonom 35–40°, ravne ali njihova kombinacija. |
(2) Na
strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav
namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati
slemena streh in morajo imeti enak naklon kot streha. |
(3) Zunanje ureditve morajo biti prilagojene terenu in višinskim potekom
obodnih cest. |
(4) Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele
ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje je lahko
največ 1,20 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih
prometnih površinah ne smejo onemogočati preglednosti oziroma ovirati
prometa po javni cesti. |
(5) Ob
objektih je dopustna postavitev pergol in nadstreškov. |
|
9. člen |
|
(pogoji glede lege objektov) |
|
(1) Novi
objekti in dozidave objektov morajo biti odmaknjeni od meje parcele,
namenjene gradnji tako, da ni motena sosednja posest, da je možno
vzdrževanje objekta in da so upoštevani varnostni pogoji. Minimalni
odmik objekta od meje parcele, namenjene gradnji, je 2 m. |
(2) Pri
umeščanju objektov je potrebno upoštevati gradbene linije, ki so
prikazane v grafični prilogi. Gradbeno linijo lahko presegajo napušči,
nadstreški nad vhodi, zunanja stopnišča, manjši oblikovni poudarki
fasade in podobno. |
(3) Gradnja gradbenih inženirskih objektov je dovoljena tudi preko
gradbenih linij in izven meje območja OPPN. |
|
10. člen |
|
(pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov) |
|
(1) Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov se izvaja skladno z
veljavno zakonodajo. Upoštevati je potrebno vse zahteve glede načina
gradnje enostavnih in nezahtevnih objektov, ki se urejajo v skladu s
predpisom, ki urejajo to vrsto objektov glede na zahtevnost. |
(2) Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov oziroma njihovih najbolj
izpostavljenih delov od sosednjih parcel morajo znašati minimalno 1 m.
Odmik je lahko manjši, če z njim soglaša lastnik sosednjega zemljišča. |
(3) Pri
umeščanju enostavnih in nezahtevnih objektov je potrebno upoštevati vse
predpisane varstvene, varovalne in prometno-varnostne režime. |
|
IV. POGOJI IN MERILA PARCELACIJE |
|
11. člen |
|
(načrt parcelacije) |
|
(1) Načrt parcelacije je prikazan v grafičnem delu OPPN. Na karti so
posebej prikazane parcelne meje, ki upoštevajo možnost parcelacije, tako
da se v drugi fazi izvajanja prometnega omrežja omogoči priključitev na
Bakovsko ulico oziroma na zahodni strani povezavo s Sončno ulico. |
(2) Dovoljena so tudi odstopanja od načrta parcelacije pri čemer se ne
sme slabšati koncepta pozidave in predvidenih ureditev javnih površin.
Dopustno je združevanje parcel, vendar mora ob tem gradnja objektov
ostati znotraj območja gradnje oziroma gradbene meje. Dopustno je tudi
odstopanje v širini parcele za največ skupno 1 m, pod pogojem, da se s
tem strinja lastnik sosednje parcele. Regulacijski elementi (odmiki,
gradbene meje) se pri tem prilagodijo novi parcelni meji. |
|
V. PRIKLJUČEVANJE OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN
GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
12. člen |
|
(splošni pogoji) |
|
(1) Splošni pogoji za potek in gradnjo gospodarske javne infrastrukture
v območju OPPN so: |
– vsi
objekti znotraj območja OPPN morajo biti priključeni na obstoječo in
predvideno gospodarsko javno infrastrukturno omrežje po pogojih
upravljavcev posameznih vodov; |
– točen
potek tras ter detajlni pogoji za priključitev na gospodarsko javno
infrastrukturo se določijo v fazi izdelave projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja posameznega objekta; |
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih
(prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi
tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav; |
– v
primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega
zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na
njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora
zato od lastnika pridobiti služnost; |
– trase
vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z
upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naprav
ali grajenih struktur; |
– gradnja gospodarske javne infrastrukture mora potekati usklajeno; |
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s
programi upravljavcev vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo
možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega voda po izdelanih
idejnih rešitvah za to območje; |
– obstoječe vode gospodarske javne infrastrukture, ki se nahajajo v
območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in
jim povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi
možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so
posegi v soglasju z njihovimi upravljavci; |
– v
primeru, da bo izvajalec del pri izvajanju del opazil neznano komunalno,
energetsko ali telekomunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti
dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih infrastrukturnih vodov; |
– poleg
s tem odlokom določenih ureditev komunalne opreme je dovoljena tudi
gradnja drugih podzemnih linijskih vodov lokalne gospodarske javne
infrastrukture in priključkov nanjo, kolikor jih je potrebno zgraditi
zaradi potreb predmetnega območja ali sistemskih potreb infrastrukture
na širšem območju pod pogojem, da dodatne ureditve ne onemogočajo
izvedbe ureditev po tem odloku. |
(2) Dopustna je uporaba vseh obnovljivih virov energije v skladu s
predpisi, ki urejajo to področje. |
|
13. člen |
|
(prometna infrastruktura) |
|
(1) Na
območju je predvidena gradnja prometne infrastrukture. Objekti in
naprave prometne infrastrukture so razvidni iz grafičnega dela OPPN. |
(2) Na
območju OPPN je načrtovana ureditev naslednjih prometnih površin: |
– navezava na obstoječe prometno omrežje, |
– urejanje notranjega prometnega omrežja, |
– urejanje mirujočega prometa, |
– urejanje dostave in intervencijskega prometa, |
– površine za kolesarski in peš promet. |
(3) Območje se v prvi fazi izvajanja prometno naveže na obstoječi
priključek iz Bakovske ulice. V kolikor bi spremenjene prometne razmere
(povečan obseg prometa, morebitna širitev stavbnih zemljišč na jug) to
zahtevale, je možna izvedba dodatnega priključka na Bakovsko ulico ter
navezava na Sončno ulico na zahodni strani območja urejanja. |
(4) Notranje cestno omrežje bo navezano na obstoječe obodne ceste.
Zasnovati ga je potrebno tako, da bo zagotavljalo dovoze do parkirnih
površin pred predvidenimi objekti ter dostavne in intervencijske dovoze
do vseh objektov. |
(5) Znotraj funkcionalnega zemljišča posameznega objekta je potrebno
zagotoviti ustrezno število parkirnih mest. Za določitev minimalnega
števila parkirnih mest v območju OPPN je potrebno upoštevati določila SD
OPN 1 (Uradni list RS, št. 54/16). |
(6) Poti
za intervencijska vozila so zagotovljene z dostopnimi cestami. Vse
intervencijske poti, dostavne poti, dostavna mesta in manipulativne
površine morajo biti primerno utrjene, dimenzionirane skladno s
programom investitorja in lastnostmi merodajnega vozila ter urejene brez
ovir. |
(7) Za
zagotovitev varnega peš prometa znotraj območja je predvidena izvedba
enostranskega pločnika ob cesti skozi območje. |
(8) Kolesarski promet se lahko odvija po cesti, ki poteka skozi območje. |
(9) Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje
po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi
brez grajenih in komunikacijskih ovir. |
|
14. člen |
|
(oskrba z vodo) |
|
Predvidena je izvedba sistema vodovodnega omrežja z nadzemnimi hidranti
za potrebe požarnega varstva in sanitarne vode. Vodovodno omrežje se
priključi na obstoječi mestni vodovod v skladu z določili upravljavca. |
|
15. člen |
|
(odvod padavinskih in komunalnih voda) |
|
(1) Zbiranje in odvajanje odpadnih voda mora biti ločeno za padavinske
in komunalne odpadne vode in usklajeno z veljavnimi predpisi s področja
varstva okolja. |
(2) Komunalne odpadne vode se morajo po ločeni kanalizaciji odvajati v
javno kanalizacijsko omrežje Mestne občine Murska sobota, ki se zaključi
s komunalno čistilno napravo. |
(3) Padavinske vode je potrebno odvajati v ponikovalnice, in sicer
razpršeno za vsak objekt posebej na lastni parceli ter tako, da ne
iztekajo na javne prometne površine. Padavinske vode se lahko zbirajo v
zbiralnikih deževnice in ponovno uporabijo. |
|
16. člen |
|
(zbiranje in odvoz odpadkov) |
|
(1) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja po
veljavnih predpisih in jih izvaja pristojna komunalna služba. |
(2) Zbirna in odjemna mesta odpadkov se uredijo tako, da niso vidno
izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz. Zbiranje posebnih
odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in ureja na
način kot ga predpisuje zakonodaja. |
(3) Dopustno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih
za predelavo v kompost. |
|
17. člen |
|
(javna razsvetljava) |
|
(1) Na
ureditvenem območju je možna postavitev javne razsvetljave. |
(2) Območje urejanja se opremi z javno razsvetljavo v skladu s kriteriji
in predpisi glede osvetljenosti cest in ob upoštevanju predpisov o
mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja. |
|
18. člen |
|
(oskrbna z električno energijo) |
|
(1) Za
oskrbo območja z električno energijo je potrebno zgraditi
nizkonapetostni razvod z vključitvijo v obstoječe omrežje pod pogoji
upravljavca. |
(2) Pri
oskrbi objektov z energijo se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih
virov energije. V ta namen je na strehah objektov dopustna namestitev
sončnih kolektorjev. |
|
19. člen |
|
(oskrba s plinom, ogrevanje) |
|
(1) Skladno s predpisi o učinkoviti rabi energije je prednostno
predvideno ogrevanje načrtovanih objektov z zemeljskim plinom v
kombinaciji z obnovljivimi vri energije. |
(2) Na
severnem delu območja OPPN ob Sončni ulici ter na zahodnem delu območja
OPPN ob Bakovski ulici je izgrajeno distribucijsko plinovodno omrežje.
Za potrebe priključitve načrtovanih objektov je potrebna razširitev
plinovodnega omrežja z navezavo na obstoječe plinovodno omrežje. |
(3) Operater distribucijskega sistema bo na novo gradil ali povečeval
zmogljivost obstoječe infrastrukture skladno s predpisi, ki urejajo
področje energetike. |
|
20. člen |
|
(telekomunikacijsko omrežje) |
|
(1) Vodi
informacijskega sistema (telefonski vodi, vodi kabelske televizije in
drugi informacijski vodi) se navežejo na obstoječe informacijsko
omrežje. |
(2) Predvideno novo omrežje oziroma razširitev obstoječega omrežja, vse
priključke, kakor tudi vse potrebne prestavitve in zaščite obstoječih
komunikacijskih vodov je možno izvesti samo na podlagi posebnih
projektov. Potrebne projekte naročijo investitorji posameznih objektov v
fazi izdelovanja projektov DGD, PZI pri upravljavcih posameznih
sistemov. |
|
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
21. člen |
|
(ohranjanje kulturne dediščine) |
|
(1) Na
obravnavanem območju ni enot registrirane nepremične kulturne dediščine. |
(2) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo
kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo
izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine
zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi
takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke
stroke. |
|
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE
NARAVE |
|
22. člen |
|
(varovanje okolja) |
|
V
ureditvenem območju so možne le takšne dejavnosti, ki ne povzročajo
vplivov in emisij v okolje nad dovoljenimi vrednostmi za obravnavano
območje. |
|
23. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
(1) Omilitveni ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka bodo na območju
potrebni med gradnjo, v času uporabe dodatni ukrepi ne bodo potrebni. |
(2) Osnovni sanacijski ukrepi za zmanjšanje emisij v zrak med gradnjo
so: |
– preprečevanje prašenja z gradbišča; ukrep zahteva redno vlaženje
odkritih površin ob suhem in vetrovnem vremenu; |
– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja
gradbišča s transportnimi sredstvi; ukrep zahteva čiščenje vozil pri
vožnji z območja gradnje na javne prometne površine, prekrivanje sipkih
tovorov pri transportu po javnih prometnih površinah in vlaženje
odkritih delov trase; |
– upoštevanje emisijskih norm pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in
transportnih sredstvih; ukrep zahteva uporabo tehnično brezhibne
gradbene mehanizacije in transportnih sredstev. |
|
24. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Pri
projektiranju, gradnji in obratovanju objektov morajo projektanti,
izvajalci in investitorji upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih
ravneh hrupa za taka okolja. |
(2) Z
aktivnimi in pasivnimi protihrupnimi ukrepi je potrebno zagotoviti
dovoljene ravni hrupne obremenjenosti v delovnem in bivalnem okolju. |
(3) Skladno z določili OPN se znotraj območja izvaja III. stopnja
varstva pred hrupom. Predvidene dejavnosti ne smejo povzročati hrupa, ki
bi presegal mejne dnevne (60 dbA) in nočne (50 dbA) ravni hrupa. |
|
25. člen |
|
(varstvo voda in tal) |
|
Za vsako
rabo vodnega vira, ki presega meje splošne rabe (ogrevanje, sanitarna
voda, zalivanje itd.) je potrebno pridobiti vodno pravico na podlagi
vodnega dovoljenja ali koncesije, skladno s predpisi s področja
upravljanja z vodami. |
|
26. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
Na
območju urejanja ni območij varstva narave. Posebni ukrepi varstva
narave zato niso potrebni. |
|
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
27. člen |
|
(rešitve in ukrepi za obrambo) |
|
Na
območju ni objektov ali ureditev za potrebe obrambe. |
|
28. člen |
|
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred
požarom) |
|
(1) Za
zagotavljanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se pri vseh
posegih v prostor upoštevajo predpisi področja varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami. |
(2) Pri
projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva, da je območje
občine v območju VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici oziroma
v območju z najnižjim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g]. |
(3) Gradnja zaklonišč ali zaklonilnikov ni predvidena. V skladu z
Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami je predvidena
ojačitev prve plošče predvidenih objektov. |
(4) Predvidena pozidava mora zagotavljati pogoje za varen umik ljudi in
premoženja, zadostne prometne in delovne površine za intervencijska
vozila ter zadostne vire za oskrbo z vodo za gašenje. Zagotovljeni
morajo biti potrebni odmiki med objekti in parcelnimi mejami oziroma
ustrezna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za
omejevanje širjenja ognja ob požaru. |
(5) Interno cestno omrežje bo med drugim služilo intervencijskim potem.
Intervencijske poti bodo istočasno namenjene za umik ljudi in
premoženja. |
(6) Za
objekte je potrebno zagotoviti zadostno nosilnost konstrukcij za določen
čas v primeru požara. |
(7) Za
stavbe se požarno varnost zagotovi v skladu z veljavnimi predpisi.
Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj
zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za
požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti.
Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o
zasnovi in študiji požarne varnosti. |
|
IX. POGOJI GLEDE VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI |
|
29. člen |
|
(varovanje zdravja) |
|
(1) Lega
in velikost objektov mora zagotavljati, da bo za bivalne objekte ter
objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, celotna osončenost
bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo sodobnih materialov
mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim hrupom, z orientacijo
stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli in v stanovanjski
enoti. |
(2) Pri
vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z
agresivnejšimi dejavnostmi, ki povzročajo prekomerne emisije v zrak, se
upošteva vse predpise, ki urejajo varstvo zraka. |
|
X. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DOPUSTNA ODSTOPANJA |
|
30. člen |
|
(faznost gradnje) |
|
(1) Gradnja in ureditev območja lahko potekata fazno v skladu z interesi
investitorjev posameznega objekta. Predvidena je fazna izgradnja
cestnega omrežja. V prvi fazi se območje lahko navezuje le na obstoječi
priključek na Bakovsko ulico, v zaključni fazi izvajanja pa je
predvidena možnost izvedbe dodatnega priključka na Bakovsko ulico, v
kolikor bi spremenjene prometne razmere to zahtevale. |
(2) Pred
gradnjo objekta mora biti urejena zanj potrebna komunalna
infrastruktura. Hkrati z objektom morajo biti urejene tudi vse
predvidene zunanje ureditve ob objektu (dovozi, dostopi, zelenice,
parkirišča). |
(3) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dopustna pred začetkom
gradnje stanovanjskih objektov ter cestne in komunalne infrastrukture in
nove parcelacije. Lega teh objektov mora upoštevati novo parcelacijo, v
kolikor le-ta še ne bo izvedena. |
|
31. člen |
|
(dovoljena odstopanja pri gradnji stavb) |
|
Dopustna
je drugačna umestitev objektov in ureditev zunanjih površin (npr.
parkirišča, tlakovane površine, zelene površine, dostopne ceste itd.) od
prikazane ob upoštevanju določenih gradbenih linij in ostalih določil
odloka. Prikazana je situacija izhodiščne prostorske ureditve, ki se
lahko prilagaja pobudam in potrebam posameznih investitorjev ob
upoštevanju določil in pogojev odloka glede infrastrukturnega
opremljanja in zadostnih funkcionalnih, parkirnih ter manipulativnih
površin. Posamezne parcele, ki so prikazane v načrtu parcelacije v
grafičnem delu OPPN, se znotraj posameznega območja pozidave lahko
združujejo. |
|
32. člen |
|
(odstopanja pri gradnji komunalne, prometne, energetske in
telekomunikacijske infrastrukture) |
|
(1) Pri
realizaciji OPPN so dopustna odstopanja pri gradnji infrastrukture (tudi
izven meje ureditvenega območja), objektov in naprav ter priključkov
zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora, pod pogojem,
da so ureditve v soglasju z njihovimi upravljavci. |
(2) Dopustne so delne in začasne ureditve komunalne, prometne,
energetske in telekomunikacijske infrastrukture, za katere je potrebno
pridobiti soglasje upravljavcev. Ureditve morajo biti v skladu s
programi upravljavcev infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da
jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve po izdelanih idejnih
rešitvah za to območje. |
(3) Z
odstopanji se ne smejo poslabšati prostorski in okolijski pogoji ali
ovirati bodoče ureditve. Za izboljšanje stanja opremljenosti območja je
dopustno izvesti dodatna podzemna omrežja in naprave. |
(4) Dovoljena so odstopanja, ki so rezultat usklajevanja načrtov
prometnic in križišč v kontaktnih območjih s sosednjimi prostorskimi
izvedbenimi akti. |
(5) Dopustna je drugačna zasnova ureditve zunanjih površin in parkirišč
od prikazanih. |
|
XI. VPLIVI IN POVEZAVE PROSTORSKIH UREDITEV S SOSEDNJIMI OBMOČJI IN
DOPUSTNA ODSTOPANJA |
|
33. člen |
|
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji) |
|
(1) Ureditve, ki so predvidene z OPPN, bodo s celovito urbanistično
rešitvijo programsko in oblikovno zaokrožile ureditev južnega roba mesta
Murska Sobota. |
(2) Posamezni načrtovani komunalni vodi, objekti in naprave ter
kolesarske in peš povezave se navezujejo na obstoječe objekte in
naprave, ki potekajo po zemljiščih izven območja OPPN. |
|
34. člen |
|
(začasni posegi) |
|
Do
pričetka gradnje predvidenih objektov in naprav ter ureditev območja se
lahko zemljišča uporabljajo v sedanje namene. |
|
XII. KONČNE DOLOČBE |
|
35. člen |
|
(hramba in vpogled) |
|
Občinski
podrobni prostorski načrt se hrani in je javnosti na vpogled na sedežu
Mestne uprave Mestne občine Murska Sobota. |
|
36. člen |
|
(uveljavitev) |
|
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
3505-0014/2016-38(740) |
Murska
Sobota, dne 7. maja 2020 |
|
|
Župan |
Mestne
občine Murska Sobota |
dr.
Aleksander Jevšek |