Na podlagi 149. člena
Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 49/06 –
ZMetD, 66/06 Odl. US: U-I-51/06-10, 112/06 Odl. US: U-I-40/06-10, 33/07
– ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12,
57/12, 97/12) 17., 26. in 202. člena
Zakona o prekrških (Uradni list RS,
št. 29/11 – UPB8, 21/13), 30. člena
Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni
list RS, št. 88/12), 3. in 8. člena Odloka o gospodarskih javnih službah
v Občini Grosuplje (Uradni list RS, št. 16/94 in 74/94) ter 16. člena
Statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 1/10) je Občinski svet
Občine Grosuplje na 21. redni seji dne 18. 12. 2013 sprejel |
O D L O K |
o oskrbi s pitno vodo na območju
Občine Grosuplje |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(vsebina) |
(1) Ta odlok ureja
oskrbo s pitno vodo in lastno oskrbo s pitno vodo, način izvajanja javne
službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in
način lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, ter pravice in dolžnosti
uporabnikov storitev oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu:
uporabnik), izvajalca javne službe in upravljavca zasebnega vodovoda na
območju Občine Grosuplje tako, da s tem odlokom opredeljuje: |
I. Splošne določbe, |
II. Financiranje javne službe, |
III. Upravljanje vodovodov, |
IV. Opremljenost naselij z vodovodom, |
V. Upravne postopke in načrtovanje |
vodovoda, |
VI. Oskrbovalne standarde javne
službe, |
VII. Tarifne sisteme, |
VIII. Meritve, odčitavanje in obračun, |
IX. Evidence uporabnikov, |
X. Prekinitev dobave pitne vode, |
XI. Nadzor in kazenske določbe, |
XII. Prehodne in končne določbe. |
(2) Podrobnejša vsebina
o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne
službe je opredeljena v Pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi
objektov in naprav javnih in zasebnih vodovodov na območju Občine
Grosuplje. |
2. člen |
(namen) |
S tem odlokom se
zagotavlja: |
– varno, zanesljivo in
skladno oskrbo s pitno vodo, |
– uskladitev s
sprejetimi državnimi predpisi s področja oskrbe s pitno vodo,
zdravstvene ustreznosti pitne vode in varstva virov pitne vode ter
|
– trajnostni razvoj
dejavnosti, vire financiranja in nadzor nad izvajanjem javne službe. |
3. člen |
(pojmi) |
Pojmi, uporabljeni v
tem odloku, imajo enak pomen, kot pojmi, ki se uporabljajo v uredbi o
oskrbi s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: uredba). |
4. člen |
(uporaba storitev javne službe) |
S storitvami javne
službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo: |
– vseh stanovanjskih,
počitniških, poslovnih in drugih stavb, v katerih bivajo ali se
zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali,
|
– stavb in gradbenih
inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in
občinskih javnih služb, |
– za pranje ali
namakanje javnih površin, |
– za oskrbo zunanjega
hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo in naprav za splošno
rabo vode na javnih površinah |
5. člen |
(območja izvajanja oskrbe s pitno
vodo) |
Občina zagotavlja javno
službo na njenem celotnem območju, kakor določa uredba, razen na
poselitvenih območjih, kjer se izvaja lastna oskrba prebivalcev s pitno
vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo
graditev objektov. |
II. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE |
6. člen |
(viri financiranja) |
(1) Javna služba se
financira iz: |
– cene storitev javne
službe, |
– subvencije ali druge
oblike proračuna Občine Grosuplje, |
– drugih virov.
|
(2) Predlog cene
oblikuje izvajalec javne službe, potrdi pa ga pristojni organ občine. |
II. UPRAVLJANJE VODOVODOV |
7. člen |
(določitev upravljavca vodovoda) |
(1) Občina določi
upravljavca javnega vodovoda in zagotavlja izvajanje javne službe oskrbe
s pitno vodo pod pogoji in na način, kot to predpisujejo predpisi s
področja varstva okolja. Javno službo oskrbe s pitno vodo na območju
Občine Grosuplje izvaja Javno komunalno podjetje Grosuplje oziroma
vsakokratni drugi izvajalec javne službe (v nadaljnjem besedilu
»izvajalec javne službe«), lastniki zasebnega vodovoda pa morajo
skleniti pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično
osebo in o izvajalcu javne službe zasebnega vodovoda pisno obvestiti
občino, kot to določa uredba. |
(2) Območja, kjer se
opravlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, in območja, kjer
se opravlja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, so določena in
označena v topografski karti, ki je sestavni del tega odloka kot priloga
št. 1. |
8. člen |
(vodno dovoljenje za rabo vode za
oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda) |
(1) Za rabo vode za
javno oskrbo s pitno vodo mora vodno dovoljenje in vodno pravico v
skladu s predpisi, ki urejajo vode, pridobiti občina, kot to določa
uredba. |
(2) Za rabo vode iz
vodnega vira, namenjenega lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo iz
zasebnega vodovoda, morajo pridobiti vodno dovoljenje lastniki vseh
stavb, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo. |
9. člen |
(evidence) |
Občina za svoje območje
zagotavlja evidence območij in upravljavcev javnih vodovodov in evidence
območij in upravljavcev zasebnih vodovodov ter poročanje o standardih
opremljenosti, kot to določa uredba. |
III. OPREMLJENOST NASELIJ Z
VODOVODOM |
10. člen |
(opremljenost naselij) |
(1) Kriterije za
območja poselitve, ki morajo biti opremljena z javnim oziroma zasebnim
vodovodom ter izjeme pri opremljenosti območij poselitve z javnim
vodovodom, določa uredba. |
(2) Predvidena nova
poselitvena območja morajo biti pred začetkom uporabe stavb opremljena z
javnim vodovodom. |
11. člen |
(lastna oskrba s pitno vodo) |
(1) Lastna oskrba s
pitno vodo se lahko izvaja na območjih poselitve in za posamezne stavbe
ali gradbene inženirske objekte, kjer občina ne zagotavlja javne službe.
|
(2) V stavbi, ki leži
znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni
dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo. |
(3) Lastni viri pitne
vode se znotraj območja javnega vodovoda lahko ohranjajo z namenom
zagotavljanja rezervnih zmogljivosti in za preprečevanje prekomerne
uporabe pitne vode, vendar le za potrebe zalivanja, izplakovanja in
napajanja domačih živali. |
12. člen |
(obveznost priključitve na javni
vodovod) |
(1) Stavba ali gradbeni
inženirski objekt, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se
izvaja javna služba, morata biti priključena na javni vodovod.
|
(2) Na javni vodovod
mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt
posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z
obračunskim vodomerom. |
(3) V večstanovanjskih
stavbah mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode za celotno
stavbo, za posamezne dele stanovanjske oziroma poslovne stavbe mora biti
zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi
vodomeri. |
(4) Merjenje porabe
pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu mora biti
zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec
javne službe. |
(5) Če se v stavbi
oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se
zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi pitna
voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta zaradi
oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe na sekundarni
vodovod. Lastnik tega ni dolžan, če je: |
– oddaljenost stavbe
oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda je večja od
200 m ali |
– je izvedba priključka
stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod povezana
z nesorazmernimi stroški, primerljivimi s povprečnimi stroški 200 metrov
dolgega priključka, o čemer na predlog izvajalca javne službe odloči
pristojni občinski organ za gospodarske javne službe. |
(6) Izvajalec javne
službe je v primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključitev ali
povečanja odjema, dolžan uporabnika seznaniti o razmerah in pogojih, pod
katerimi bi bilo to mogoče. |
(7) Z globo 1.500 evrov
se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, če ravna v nasprotju s
petim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 500
evrov. |
(8) Z globo 750 evrov
se kaznuje za prekršek uporabnik – samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost če ravna v nasprotju s
petim odstavkom tega člena. |
(9) Z globo 500 evrov
se kaznuje za prekršek uporabnik – fizična oseba, ki ravna v nasprotju s
petim odstavkom tega člena. |
13. člen |
(začasni priključki) |
(1) Izvajalec javne
službe je dolžan na zahtevo uporabnika izvesti začasni vodovodni
priključek za potrebe graditve objekta. Zahtevi za izvedbo začasnega
vodovodnega priključka mora biti priloženo pravnomočno gradbeno
dovoljenje ali dovoljenje za izvedbo pripravljalnih del ali potrdilo o
vložitvi za gradbeno dovoljenje ali drugo predpisano upravno dovoljenje.
|
(2) Začasni priključek
lahko obratuje največ dve leti. V tem času si mora uporabnik zagotoviti
stalni priključek na način in pod pogoji, ki opredeljujejo izgradnjo
vodovodnega priključka, sicer mu izvajalec javne službe začasni
priključek ukine. V tem primeru je uporabnik dolžan izvajalcu javne
službe plačati vse stroške, ki so nastali z ukinitvijo priključka. |
14. člen |
(postopek za priključitev objekta
na vodovod) |
(1) Izgradnja
vodovodnega priključka se izvede na podlagi pisne vloge investitorja in
izpolnitve naslednjih pogojev: |
– da je izdano soglasje
izvajalca javne službe k priključitvi objekta, |
– da so izpolnjeni vsi
pogoji iz soglasja upravljavca. |
(2) Investitor je
dolžan vlogo za izdelavo hišnega vodovodnega priključka podati najmanj
osem dni pred izvedbo del. |
(3) Montažna dela pri
izgradnji vodovodnega priključka izvede izvajalec javne službe ali
drugi, za tovrstna dela usposobljeni izvajalec, pri čemer mora
investitor dopustiti nadzorstvo izvajalca javne službe nad montažnimi
deli. Dela se morajo izvajati po projektni dokumentaciji in po določbah
Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih in
zasebnih vodovodov na območju Občine Grosuplje. |
(4) Po zaključku del
mora izvajalec javne službe pečatiti merilno napravo, investitor pa mora
izvajalcu javne službe v primeru, da montažnih del pri izgradnji
vodovodnega priključka ni izvedel izvajalec javne službe, predati
dokazilo o zanesljivosti strojnih inštalacij priključka, geodetski načrt
hišnega priključka s certifikatom ter jamstvo za izvedena dela. |
V. UPRAVNI POSTOPKI IN NAČRTOVANJE
VODOVODA |
15. člen |
(upravni postopki – javna
pooblastila) |
(1) Izvajalec javne
službe izdaja potrdila, smernice za načrtovanje predvidene prostorske
ureditve (v nadaljnjem besedilu: smernice), mnenja k dopolnjenim
predlogom prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu: mnenja), projektne
pogoje, ter soglasja k projektnim rešitvam (v nadaljnjem besedilu:
soglasja), pri čemer mora investitor v vlogi predložiti: |
Za smernice in mnenja:
|
– dokumentacijo, ki jo
določa Zakon o prostorskem načrtovanju. |
Za projektne pogoje:
|
– dokumentacijo (IDZ) s
prilogami, ki jo določa Zakon o graditvi objektov, |
– geodetski načrt v
merilu 1:500 z vrisanimi komunalnimi vodi ter vsemi objekti, ki se ali
se bodo nahajali na lokaciji. |
Za soglasja k
projektnim rešitvam: |
– projekt za pridobitev
gradbenega dovoljenja z načrtom vodovodnega priključka, |
– situacijo z vrisanim
objektom in zunanjo ureditvijo v merilu 1:500. |
Za soglasja k
priključitvi v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja: |
– projekt IDZ ali PGD,
|
– projekt vodovodnega
priključka, |
– projekt interne
vodovodne instalacije. |
Za soglasja za
priključitev obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih objektov:
|
– gradbeno dovoljenje
ali druga dokazila o legalnosti objekta ali inženirskega objekta oziroma
kopija katastrskega prikaza z vrisanim objektom, |
– projekt vodovodnega
priključka ali risba priključka, |
– projekt interne
vodovodne inštalacije ali potrdilo izvajalca javne službe o pregledu
interne inštalacije, |
– pogodbo o služnosti
ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni
priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje, |
– dokazilo o
zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode. |
Za soglasja za začasni
priključek: |
– situacijo v merilu
1:1000 oziroma 1:500 ali risbo priključka, |
– opis dejavnosti z
navedbo o predvideni porabi vode in času trajanja priključka,
|
– pogodbo o služnosti
ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal začasni vodovodni
priključek, |
– dokazilo o
zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, |
– dokument o lastništvu
in dovoljenje za poseg v prostor. |
Za soglasja za ukinitev
priključka: |
– potrdilo pristojnega
organa o odstranitvi stavbe ali spremembi namembnosti stavbe.
|
Za soglasje k
spremembam priključka: |
– novo upravno
dovoljenje, če ga sprememba pogojuje in projekte in opise, ki se
nanašajo na spremembe. |
(2) Za potrdila,
strokovne ocene, smernice ter tehnične podatke iz katastra, ki jih izda
izvajalec javne službe na zahtevo investitorja oziroma projektanta iz
prvega odstavka tega člena, izvajalec javne službe zaračuna materialne
stroške po ceniku izvajalca javne službe. |
16. člen |
(gradnja novega vodovoda) |
(1) Investitorji in
načrtovalci novih vodovodov, lastniki vodovodov in upravljavci vodovodov
morajo zagotavljati gospodarno in varno rabo pitne vode, pri čemer
morajo kot prednostno zagotavljati povečanje območja obratujočega
javnega vodovoda, obnovo oziroma rekonstrukcijo obratujočega javnega
vodovoda s katero se poveča njegova zmogljivost, povečanje zmogljivosti
zajetij za pitno vodo obratujočega javnega vodovoda ali njihova
nadomestitev z drugimi obstoječimi zajetji za pitno vodo oziroma
priključitev na nov ali obratujoč transportni vodovod kot skrajno
možnost. |
(2) Ob zagotavljanju
novih zajetij za pitno vodo se ta prednostno usmerjajo na neonesnažene
vodne vire in vodne vire, ki jih je lažje in gospodarneje varovati. |
17. člen |
(prednostna raba vode iz vodovoda) |
Pri načrtovanju in
zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov se upošteva, da ima raba
vode za oskrbo s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene, kot
to določa uredba. |
18. člen |
(rezervne zmogljivosti in varno
obratovanje vodovoda) |
(1) Javni vodovodi
morajo imeti zagotovljena rezervna zajetja za pitno vodo, s katerimi se
povečuje zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda, Izvajalec
javne službe lahko nadomesti rezervna zajetja za pitno vodo z dovažanjem
pitne vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s pitno vodo prebivalce s
stalnim prebivališčem, pri čemer mora za vsakega prebivalca zagotoviti
najmanj nujni obseg porabe pitne vode. |
(2) Za nujni obseg
porabe pitne vode se šteje zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno
higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in življenje na
območju javnega vodovoda v količini najmanj 10 l/osebo/dan. |
(3) Uporabnikom se
priporoča izvajanje potrebnih ukrepov za ohranjanje lastnih virov pitne
vode. |
19. člen |
(zmanjševanje vodnih izgub
vodovoda) |
(1) Izvajalec javne
službe mora letno spremljati stanje vodnih izgub v vodovodnem omrežju
ter v primeru, ko vodne izgube onemogočajo normalno oskrbo, pripraviti
program ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub. |
(2) Za potrebe izdelave
programa ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub mora izvajalec javne
službe ugotavljati vodne količine, ki so načrpane, transportirane,
porabljene in izgubljene iz javnega vodovoda, in izdelati vodno bilanco.
S stalnimi aktivnostmi za zmanjševanje vodnih izgub mora zagotoviti
najmanjše vodne izgube, ki ne smejo preseči 25 % količine pitne vode,
določene v vodnem dovoljenju za oskrbo s pitno vodo. |
VI. OSKRBOVALNI STANDARDI JAVNE
SLUŽBE |
20. člen |
(obseg storitev javne službe in
obveznosti uporabnika) |
(1) V okviru storitev
javne službe mora izvajalec javne službe na celotnem oskrbovalnem
območju zagotoviti: |
– oskrbo s pitno vodo
vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in
normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo; |
– obveščanje
uporabnikov o izvajanju javne službe, o njihovih obveznostih in
izvajanju javne službe; |
– redno vzdrževanje
javnega vodovoda in zaračunavanje storitve javne službe uporabnikom
storitev; |
– redno vzdrževanje
javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje
požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari;
|
– redno tekoče in
investicijsko vzdrževanje priključkov na javni vodovod; |
– vzdrževanje,
overjanje in menjanje glavnih obračunskih vodomerov; |
– vodenje evidenc o:
|
– javnih vodovodih, s
katerimi upravlja, in območjih javnih vodovodov; |
– uporabnikih storitev
javne službe; |
– priključkih na javni
vodovod in odjemnih mestih; |
– zajetjih za pitno
vodo in rezervnih zajetjih za pitno vodo; |
– vodnih pravicah za
zajetja iz prejšnje točke; |
– vodni bilanci javnega
vodovoda; |
– vzdrževanju in
čiščenju javne infrastrukture, namenjene izvajanju javne službe;
|
– stroških in cenah
obveznih storitev javne službe. |
– poročanje
ministrstvu, kot to določajo uredbe; |
– izdelavo programa
oskrbe s pitno vodo; |
– izvajanje notranjega
nadzora in drugih nalog, določenih s predpisi, ki urejajo pitno vodo;
|
– monitoring kemijskega
in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo; |
– monitoring količine
iz zajetja za pitno vodo odvzete vode po pogojih vodnega dovoljenja za
oskrbo s pitno vodo in monitoring iz zajetja za pitno vodo odvzete vode
za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega
vodovoda po pogojih iz vodnega dovoljenja ali koncesije; |
– označevanje
vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov po predpisih, ki
urejajo vodovarstvena območja; |
– občasno hidravlično
modeliranje javnega vodovoda; |
– izdelavo programa
ukrepov ob izrednih dogodkih na javnem vodovodu po predpisih, ki urejajo
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; |
– izdelavo programa
ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja; |
– redno preverjanje
podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb
z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda in |
– priključevanje novih
uporabnikov javne službe. |
(2) V okviru lastne
oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega
vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti oskrbo s pitno vodo
vsem uporabnikom storitve pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki
urejajo pitno vodo in storitve javnih služb. |
(3) Obveznosti
uporabnika so: |
– redno vzdrževanje
internega omrežja znotraj stavbe in internega omrežja do odjemnega
mesta, ki predstavlja spoj interne vodovodne napeljave z obračunskim
vodomerom; |
– zaščita odjemnega
mesta in vodomera pred zmrzovanjem in odjem pitne vode le preko
vodomerne naprave; |
– izvajalcu javne
službe omogočiti dostop do odjemnega mesta zaradi popisa vodomera in
zamenjave vodomera. V primeru odsotnosti uporabnika izvajalec javne
službe pusti obvestilo o nadaljnjih postopkih; |
– izvajalcu javne
službe omogočiti pregled ustreznosti priključka stavbe in interne
vodovodne inštalacije; |
– izvajalcu javne
službe omogočiti vzorčenje pitne vode na katerikoli pipi internega
vodovodnega omrežja; |
– obveščanje izvajalca
javne službe o okvarah na javnem vodovodu in priključku stavbe, ter
omogočanje izvedbe odprave okvare in obnove; |
– pisno obveščanje
izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva in spremembah na
stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun
vode; |
– redno plačevanje
storitev javne službe izvajalcu javne službe; |
– urejanje medsebojnih
delitev stroškov v večstanovanjskih stavbah; |
– izvrševanje
varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali upravičene
prekinitve dobave pitne vode; |
– priključitev stavbe
na javno vodovodno omrežje ob upoštevanju pogojev iz soglasja izvajalca
javne službe ter ostalih določb tega odloka. |
(4) Z globo 500 evrov
se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik,
ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s prvo do sedmo
alinejo ter deseto in enajsto alinejo tretjega odstavka tega člena,
njihova odgovorna oseba pa z globo 150 evrov. |
(5) Z globo 150 evrov
se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvo do sedmo
alinejo ter deseto in enajsto alinejo tretjega odstavka tega člena.
|
(6) Z globo 150 evrov
se kaznuje za prekršek upravnik večstanovanjske stavbe, ki ravna v
nasprotju z deveto alinejo tretjega odstavka tega člena. |
21. člen |
(prenos zasebnih vodovodov na
Občino Grosuplje) |
(1) Kadar je s pogodbo
o opremljanju določeno, da bo novozgrajeno vodovodno omrežje s
pripadajočimi objekti obratovalo kot javni vodovod, je investitor
novozgrajenih vodovodnih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji s
pogodbo le-te predati v last in posest občini. |
(2) Za prevzem objektov
in omrežij vodovoda iz prvega odstavka tega člena mora biti občini
predana naslednja dokumentacija: |
– gradbeno ali drugo
veljavno dovoljenje; |
– projekt izvedenih
del; |
– elaborat geodetskega
načrta za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster GJI;
|
– zapisnik o
opravljenih preskusih tesnosti cevovodov; |
– poročilo o skladnosti
in zdravstveni ustreznosti vodovodnega omrežja in pitne vode, ter
meritve hidrantnega omrežja; |
– zapisnik o uspešnem
tehničnem pregledu; |
– uporabno dovoljenje;
|
– jamstvene izjave;
|
– overjene služnostne
pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in objektov javnega
vodovoda zaradi obratovanja in investicijskega vzdrževanja: |
– seznam uporabnikov s
podatki o vodomerih. |
(3) Za prevzem
obstoječih zasebnih vodovodov se potrebna dokumentacija določi s pogodbo
o prenosu. |
22. člen |
(kataster javnega vodovoda) |
(1) Vodenje katastra
javnega vodovoda se zagotavlja z zbirnim katastrom gospodarske javne
infrastrukture, ki je zbirni kataster o omrežjih in objektih gospodarske
javne infrastrukture, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije
ter obratnim katastrom, ki ga v okviru javne službe zagotavlja izvajalec
javne službe. |
(2) V obratnem katastru
javnega vodovoda se vodijo podatki o: |
– objektih in opremi
sekundarnega, primarnega in transportnega vodovoda, |
– hidrantnih, ki so
oskrbovani iz javnega vodovoda, |
– priključkih na javni
vodovod in odjemnih mestih. |
23. člen |
(uporaba javnih hidrantov) |
(1) Hidranti na javnem
omrežju so objekti in naprave, namenjeni zagotavljanju požarne varnosti,
zato morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Podatke o
hidrantih vodi izvajalec javne službe v registru hidrantov. Povzročitelj
škode na hidrantu odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu po
njegovi krivdi. |
(2) Hidranti se smejo
uporabljati za gašenje požarov, za potrebe vaj za preprečevanje požara
in za druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah brez
poprejšnjega soglasja izvajalca javne službe. V tem primeru mora
uporabnik hidrantov naknadno obvestiti izvajalca javne službe o uporabi
hidranta, trajanju uporabe hidranta in o količini odvzete vode. Odvzem
vode iz hidrantov za druge potrebe je dovoljen le s soglasjem
upravljavca in se izvede po navodilu izvajalca javne službe.
|
(3) V primeru suše
oziroma v primeru intervencije enot za zaščito in reševanje se smejo za
odvzem vode izjemoma uporabljati tudi hidranti. Gasilska društva in
enote za zaščito in reševanje morajo pri odvzemu vode iz hidrantov
uporabljati predpisano tehnično opremo in izpolnjevati pogoje za odvzem
zdravstveno ustrezne vode in izvajalcu javne službe javiti mesto in
količino odvzema. Mesto odvzema, pogoje odvzema in način plačila odvzete
vode jim predpiše izvajalec javne službe v posebnem soglasju.
|
(4) Uporabnik in
plačnik javne službe oskrbe zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje
požarov s pitno vodo, pranje cest in javnih površin ter javnih vodnjakov
in drugih javnih naprav, pri katerih se pitna voda uporablja za javne
namene, je občina. |
(5) Z globo 1.500 evrov
se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, če ravna v nasprotju z
drugim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 500
evrov. |
(6) Z globo 750 evrov
se kaznuje za prekršek uporabnik – samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost če ravna v nasprotju z
drugim odstavkom tega člena. |
(7) Z globo 500 evrov
se kaznuje za prekršek uporabnik – fizična oseba, ki ravna v nasprotju z
drugim odstavkom tega člena. |
24. člen |
(varovanje obstoječe
infrastrukture) |
(1) Vsakdo, ki na
območju javnega in zasebnega vodovoda, oziroma vodovodnega priključka,
izvaja dela, ki lahko škodno vplivajo na vodovodne objekte in naprave,
je dolžan pred začetkom del pri izvajalcu javne službe ali pri
upravljavcu zasebnega vodovoda naročiti podatke o poteku vodovoda s
pogoji za izvedbo del. |
(2) V primeru nastalih
poškodb vodovoda je povzročitelj škode dolžan nemudoma obvestiti
izvajalca javne službe o kraju, času in vrsti poškodbe, ter mu naročiti
popravilo in poravnati stroške popravila nastale poškodbe in stroške
odtečene vode. |
(3) Z globo 1.500 evrov
se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, če ravna v nasprotju z
drugim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 500
evrov. |
(4) Z globo 750 evrov
se kaznuje za prekršek uporabnik – samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost če ravna v nasprotju z
drugim odstavkom tega člena. |
(5) Z globo 500 evrov
se kaznuje za prekršek uporabnik – fizična oseba, ki ravna v nasprotju z
drugim odstavkom tega člena. |
VII. OBRAČUN STORITVE JAVNE SLUŽBE |
25. člen |
(uporabniki in postavke
obračunskega sistema) |
(1) Uporabnik je
fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe, oziroma
inženirskega objekta ali dela stavbe ali inženirskega objekta ali
zemljišča na območju Občine Grosuplje, priključenega na javno vodovodno
omrežje oziroma koristnik storitve javne službe oskrbe s pitno vodo.
Solastniki sporazumno določijo plačnika storitev, v nasprotnem plačnika
določi izvajalec javne službe. |
(2) V primeru, da
uporabnik stavbo, oziroma inženirski objekt ali del stavbe ali
inženirskega objekta ali zemljišča preda v najem, ob tem pa želi, da
najemnik plačuje storitve javne službe, je najemodajalec dolžan z
izvajalcem javne službe skleniti sporazum o načinu plačevanja stroškov
javne storitve in poroštvih. |
(3) Z obračunskimi
postavkami se določajo elementi za obračun oskrbe s pitno vodo. To so:
|
– »vodarina«, ki je
tisti del cene, ki krije stroške opravljanja javne službe po porabi
pitne vode na mesec (v EUR/m3); |
– »omrežnina«, ki je
tisti del cene, ki krije stroške javne infrastrukture oskrbe s pitno
vodo (v EUR/mesec za presek priključne cevi v mm). |
26. člen |
(vodarina) |
Vodarina se uporabniku
zaračunava po porabi vode. Poraba vode (m3) je na vodomeru registrirana
porabljena količina pitne vode v obračunskem obdobju. Obračun za
porabljeno količino vode se izvede na osnovi odčitane razlike stanja
vodomera na začetku in ob koncu obračunskega obdobja. |
27. člen |
(omrežnina) |
(1) Omrežnina se za
infrastrukturo javne službe, s katero se izvajajo posamezne storitve,
določi na letni ravni in se uporabnikom obračuna glede na zmogljivost
priključkov, določeno s premerom vodomera. Faktor omrežnine za posamezne
vodomere je določen s predpisom, ki določa oblikovanje cen storitev
obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
|
(2) Omrežnina se za
posamezni obračunski vodomer izračuna tako, da se vsota vseh stroškov
omrežnine deli z vsoto faktorjev omrežnine na obračunskih vodomerih.
Tako dobljeni količnik se nato pomnoži s faktorjem omrežnine glede na
premer posameznega obračunskega vodomera. |
(3) Če je stavba
opremljena s kombiniranim obračunskim vodomerom, se za tak vodomer
upošteva faktor, določen za vodomer z višjim pretokom. |
(4) Če stavba, za
katero se opravljajo storitve javne službe oskrbe s pitno vodo, nima
obračunskega vodomera, se omrežnina obračuna glede na zmogljivost cevi
priključka, določeno s premerom cevi priključka, po predpisih s področja
določitve cen komunalnih storitev. |
(5) V večstanovanjskih
stavbah, v katerih posamezne stanovanjske oziroma poslovne enote nimajo
obračunskih vodomerov, se za vsako enoto obračuna omrežnina za
priključek s faktorjem omrežnine 1, določenim v skladu s predpisi s
področja določitve cen komunalnih storitev. |
(6) V večstanovanjskih
stavbah, v katerih imajo posamezne stanovanjske oziroma poslovne enote
več obračunskih vodomerov, se za vsako enoto obračuna omrežnina za
priključek s faktorjem omrežnine 1, določenim v skladu s predpisi s
področja določitve cen komunalnih storitev. |
VIII. MERITVE, ODČITAVANJE IN
OBRAČUN |
28. člen |
(uporaba vodomerov) |
(1) Glavni obračunski
vodomer je sestavni del vodovodnega priključka in je namenjen merjenju
porabe pitne vode. Vgrajen mora biti v jaških izven stavbe ali
inženirskega objekta, pri daljših priključkih čim bližje javnemu
vodovodu, pri čemer razdalja med glavnim obračunskim vodomerom in mestom
priključitve na javni vodovod praviloma ne sme preseči 50 m. Velikost in
mesto vgraditve glavnega obračunskega vodomera sta razvidna iz
dokumentacije za izdajo soglasja za priključitev na vodovodno omrežje.
|
(2) V večstanovanjskih,
poslovnih in proizvodnih objektih so v interni instalaciji lahko
nameščeni tudi interni vodomeri, ki uporabniku, upravniku oziroma
izvajalcu javne službe služijo za merjenje porabe vode po posameznih
enotah in za nadzor skupne porabe. Če meritve po internih vodomerih
služijo razdeljevanju stroškov storitev, morajo biti interni vodomeri
redno overjeni, kot je določeno za glavne obračunske vodomere. Prostor,
v katerem so vgrajeni interni vodomeri, mora biti del skupnih površin
večstanovanjske stavbe in vedno dostopen uporabnikom in pooblaščenim
delavcem upravljavca vodovoda. Vodomeri v interni inštalaciji niso javna
infrastruktura, zato za njih odgovarjajo uporabniki. |
(3) Vsak vodomer mora
biti pregledan in overjen po predpisih za standardizacijo in meroslovje.
Glavne obračunske vodomere namešča, zamenjuje, vzdržuje in odčitava
izključno izvajalec javne službe, ki skrbi tudi za pravočasno overjanje
vodomerov. Zamenjava, vzdrževanje in odčitavanje internih vodomerov je
stvar pogodbe oziroma dogovora med izvajalcem javne službe in upravnikom
večstanovanjske stavbe oziroma lastniki stanovanj večstanovanjske
stavbe. V tem primeru izvajalec javne službe imetnikom internih
vodomerov izvaja mesečni obračun stroškov kot posebno storitev.
|
(4) Uporabnik je dolžan
nadzirati vodomerna mesta ter skrbeti za zaščito vodomerov pred
poškodbami in zmrzaljo. Uporabnik ne sme izvajati nikakršnih aktivnosti,
ki bi kakorkoli vplivale na pravilnost delovanja vodomera. |
(5) Uporabnik lahko od
izvajalca javne službe zahteva nadzor točnosti vodomera. Če vodomer
deluje v mejah predpisane točnosti, nosi stroške kontrole uporabnik, v
nasprotnem primeru pa izvajalec javne službe. |
(6) Z globo 2.000 evrov
se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik,
ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s 4. točko tega
člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 evrov. |
(7) Z globo 400 evrov
se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s 4. točko tega
člena. |
(8) Z globo 400 evrov
se kaznuje za prekršek upravnik večstanovanjske stavbe, ki ravna v
nasprotju 4. točko tega člena. |
29. člen |
(določanje količin porabljene vode) |
(1) Količina porabljene
vode iz javnega vodovodnega omrežja se meri v m3 po stanju odčitanem na
vodomeru. Stanje na vodomeru se odčitava praviloma na vsakih šest
mesecev za gospodinjstva, za večje odjemalce (industrijo in
večstanovanjske stavbe) pa vsak mesec. Znotraj obračunskega obdobja
uporabnik mesečno plačuje akontacije za predvideno porabo vode, ki je
enaka povprečni porabi vode posameznega uporabnika v pretekli poletni
ali zimski sezoni. Za poletno sezono štejejo meseci od aprila do
vključno septembra. Izvajalec javne službe lahko določi tudi drugače.
|
(2) Višino akontacije
praviloma določi izvajalec javne službe, uporabnik pa ima pravico
zahtevati spremembo višine akontacije. |
(3) V večstanovanjskih
stavbah, v katerih se poraba pitne vode za posamezne stanovanjske enote
ne meri z obračunskimi vodomeri, se normirana poraba določi za
priključek s faktorjem omrežnine 1 po predpisih s področja določitve cen
komunalnih storitev. |
(4) V primeru, da
izvajalec javne službe ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in
ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se za čas od zadnjega odčitka
do ugotovitve okvare vodomera poraba pitne vode obračuna v višini
uporabnikove povprečne porabe v pretekli poletni ali zimski sezoni
oziroma v preteklem letu. |
(5) Če se poraba pitne
vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se vodarina obračuna glede na
zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, ob upoštevanju
normirane porabe pitne vode, ki znaša 1,2 m3 na dan za vodomer s
faktorjem omrežnine 1. Za druge premere priključka se normirana poraba
določi sorazmerno z upoštevanjem faktorjev omrežnine po predpisih s
področja določitve cen komunalnih storitev. |
(6) Za stavbe, ki imajo
obračunski vodomer, se normirana poraba določi na podlagi premera
vodomera ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 1,2 m3
pitne vode na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1. Za druge vodomere
se normirana poraba določi sorazmerno z upoštevanjem faktorjev omrežnine
po predpisih s področja določitve cen komunalnih storitev. |
(7) Poraba pitne vode,
ki je v obračunskem obdobju iz prvega odstavka tega člena večja od
normirane porabe, je prekomerna poraba pitne vode, ki se obračuna tako,
da se vodarina za prekomerni del poviša za 50 odstotkov. Za
nestanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe za posebne namene, gradbene
inženirske objekte, in kadar izvajalec javne službe z zapisnikom ugotovi
okvaro na interni vodovodni napeljavi stavbe, se prekomerna poraba pitne
vode ne obračunava. |
(8) Količina porabljene
vode pri nedovoljenem odvzemu brez vodomera, se določi na osnovi
predpisane količine iz uredbe o okoljskih dajatvah. Pri nedovoljenem
odvzemu vode se uporabniku obračuna porabljena voda za celotno obdobje
obstoja nedovoljenega priključka oziroma najmanj za obdobje enega leta
po zadnji veljavni ceni s predpisanimi dajatvami. |
(9) Uporabnik brez
predhodnega dogovora z izvajalcem javne službe ne sme odvzemati pitne
vode iz javnega hidranta. Za posamezen nedovoljen odvzem vode iz javnega
hidranta se kršitelju zaračuna porabljena voda po zadnji veljavni ceni s
predpisanimi dajatvami v višini 72 m3, kar predstavlja predpisano
količino za zagotavljanje požarne varnosti. |
IX. EVIDENCE UPORABNIKOV |
30. člen |
(evidence uporabnikov) |
(1) Za potrebe
poslovanja izvajalec javne službe vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov.
|
(2) Osnovna evidenca
uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke: |
– šifro uporabnika;
|
– ime, priimek in
naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca gospodinjstva (ulica,
kraj, hišna številka, število oseb v gospodinjstvu); |
– znesek poravnanih in
neporavnanih obveznosti; |
– datum vnosa podatkov.
|
(3) Izvajalec javne
službe lahko za potrebe sodne izterjave za posameznega uporabnika zbira
tudi druge podatke, kot to določa zakon. |
(4) Evidenca
uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje
podatke: |
– šifro uporabnika in
plačnika; |
– naziv firme oziroma
samostojnega podjetnika; |
– naslov;
|
– znesek poravnanih in
neporavnanih obveznosti; |
– datum vnosa podatkov.
|
(5) Evidenca
uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike lahko vsebuje tudi
naslednje podatke: |
– davčno številko,
|
– transakcijski račun,
|
– matično številko.
|
(6) Poleg navedenih
podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke: |
– podatke o merilnih
napravah in priključnem cevovodu; |
– lastništvo
nepremičnine. |
31. člen |
(dodatne evidence v
večstanovanjskih stavbah) |
(1) Uporabniki ter
upravniki večstanovanjskih stavb morajo upravljavca pravočasno pisno
obveščati o: |
– statusnih in
lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med dobaviteljem in
odjemalcem; |
– vseh spremembah
naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter skrbeti, da tudi
njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje. |
(2) Pisno obvestilo iz
predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega obračunskega obdobja in
obsega: |
– ime, priimek in
naslov dotedanjega in novega odjemalca; |
– listino o prenosu
lastninske pravice ali najemno pogodbo; |
– številko in naslov
odjemnega mesta; |
– podpisano izjavo
novega uporabnika na obrazcu upravljavca, da vstopa v že sklenjeno
pogodbeno razmerje. |
(3) Do prejema
popolnega obvestila je za vse obveznosti zavezan dotedanji uporabnik. |
32. člen |
(pridobivanje evidenc) |
Izvajalec javne službe
pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov, organov lokalne
skupnosti, državnih organov in služb, ustanovljenih na podlagi Zakona o
lokalni samoupravi in Zakona o javnih gospodarskih službah. |
33. člen |
(plačilo, ugovor na
račun in opominjanje) |
Uporabnik mora plačati
zaračunano storitev najpozneje v osemnajstih dneh od datuma izstavitve
računa, razen če zakon ne določa drugače. Po izteku roka plačila,
določenega v opominu, lahko izvajalec javne službe na stroške uporabnika
prekine dobavo vode po pogojih iz šestnajste alineje 35. člena tega
odloka, ter začne postopek izterjave po sodni poti. Reklamacija
uporabnika na prejeti račun mora biti pisna, podana v roku osmih dni od
datuma izstavitve računa. |
34. člen |
(izstavitev računa) |
(1) Izvajalec javne
službe izstavi račun uporabniku storitve oskrbe s pitno vodo.
|
(2) Če je v stavbi več
uporabnikov in je nameščen samo en glavni obračunski vodomer, izvajalec
javne službe lahko račun izstavi: |
– upravniku
večstanovanjske stavbe; v tem primeru upravnik razdeli stroške na
posamezne uporabnike znotraj stavbe in v celoti poravna račun izvajalcu
javne službe; |
– vsakemu uporabniku
posebej, če upravnik v njihovem imenu oziroma lastniki stanovanj
sklenejo pisni dogovor z izvajalcem javne službe glede načina obračuna,
ključa delitve, ki mora biti za vse uporabnike enoten in plačila
nastalih stroškov takšne delitve. |
(3) V primeru, da se za
ključ delitve porabljene pitne vode po glavnem obračunskem vodomeru
uporabljajo interni vodomeri, se razlika porabe med glavnim obračunskem
vodomerom in vsoto porabe internih vodomerov obračuna vsem uporabnikom
sorazmerno z njihovo interno porabo pitne vode. |
(4) Lastniki, ki
oddajajo stanovanjske in druge prostore v najem, so dolžni v najemni
pogodbi z najemnikom določiti, kdo bo plačnik storitev javne službe in
ob prijavi ali spremembi najemnika en izvod pogodbe izročiti izvajalcu
javne službe. V primeru, da se najemodajalec in najemnik s pogodbo ne
dogovorita o plačilu storitev javne službe in najemodajalec ne prijavi
spremembe, ki vpliva na določitev plačnika storitev, je zavezanec za
plačilo storitve javne službe lastnik stanovanjskega ali drugega
prostora. |
(5) Če uporabnik ne
posreduje izvajalcu javne službe podatkov iz tega člena, je dolžan
poravnati stroške storitev po računu, ki je sestavljen iz izvajalcu
javne službe znanih oziroma pridobljenih podatkov. Za ugotovitev
pravilnega stanja podatkov evidenc uporabnikov lahko izvajalec javne
službe določi izvedenca. Stroški pridobivanja podatkov in stroški mnenja
izvedenca bremenijo uporabnika. Če je izvajalec javne službe zaradi
napačno danih podatkov utrpel škodo, mu jo je posamezni povzročitelj
dolžan povrniti. |
X. PREKINITEV DOBAVE VODE |
35. člen |
(prekinitev dobave vode
uporabniku po uradni dolžnosti ali na zahtevo uporabnika) |
(1) Izvajalec javne
službe lahko uporabniku prekine dobavo pitne vode v naslednjih primerih:
|
– če je bil priključek
na javno vodovodno omrežje izdelan brez soglasja oziroma v nasprotju s
soglasjem izvajalca javne službe ali brez nadzora ter prevzema s strani
upravljavca; |
– če interna hišna
instalacija uporabnika ni tehnično ustrezna in je zaradi te instalacije
ogrožena kakovost pitne vode v omrežju javnega vodovoda; |
– če uporabnik brez
soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika
na svoje interno omrežje; |
– če notranje
instalacije in naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim
uporabnikom in uporabnik oviranja noče odstraniti; |
– če uporabnik brez
privolitve izvajalca javne službe odstrani pečatno plombo (na vodomeru,
hidrantu itd.) ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka;
|
– če uporabnik brez
soglasja izvajalca javne službe opravlja posege v naprave in objekte, ki
jih ima v upravljanju izvajalec javne službe; |
– če uporabnik krši
navodila, priporočila in predpise o varčevanju z vodo v izrednih
primerih (redukcije); |
– če uporabnik ne
dopusti izvajalcu javne službe opravljati nujnih vzdrževalnih del na
javnem vodovodu in priključku stavbe; |
– če uporabnik ne
dovoli vgraditve ali zamenjave vodomera; |
– če uporabnik
neupravičeno onemogoča izvajalcu javne službe odčitavanje in pregled
vodomera ter hišne instalacije; |
– če uporabnik kljub
opominjanju več kot dvakrat zaporedoma ne plača računa za dobavo vode;
|
– če uporabniki v več
stanovanjski stavbi ne uredijo medsebojnih razmerij in zaradi tega ne
plačujejo porabljene vode; |
– če uporabnik s svojim
ravnanjem ogroža nemoteno in varno oskrbo s pitno vodo drugih
uporabnikov javne službe; |
– če upravljavec
ugotovi, da ima uporabnik tudi lastni vodni vir in le-ta ni ločen od
javnega vodovoda; |
– če uporabniku preneha
veljavnost začasnega priključka. |
(2) Dobava vode se
prekine do odprave vzroka za prekinitev. Za vnovično vzpostavitev dobave
vode mora uporabnik plačati vse nastale stroške odklopa, priklopa ali
poskusa odklopa po ceniku izvajalca javne službe. |
(3) Na zahtevo
uporabnika, zaradi opustitve uporabe stavbe, je izvajalec javne službe
dolžan začasno prekiniti dobavo pitne vode uporabniku. Stroške
prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne vode plača uporabnik po
ceniku izvajalca javne službe. |
36. člen |
(prekinitev dobave uporabnikom za
krajši čas) |
(1) Izvajalec javne
službe ima pravico brez odškodninske odgovornosti do uporabnika za čas
do 12 ur prekiniti dobavo vode zaradi načrtovanih vzdrževalnih ali
investicijskih del na omrežju, odprave okvar ali zaradi višje sile. Za
načrtovana vzdrževalna in investicijska dela mora preko svoje in
občinske spletne strani ter preko lokalnih sredstev javnega obveščanja
obvestiti uporabnike o prekinitvi vode vsaj 1 dan pred prekinitvijo
dobave vode, oziroma takoj ko je to mogoče v primeru prekinitve vode
zaradi višje sile. |
(2) V primeru
prekinitve oskrbe s pitno vodo, daljše od 24 ur, mora izvajalec javne
službe zagotoviti pitno vodo za nujni obseg porabe. |
(3) V izrednih primerih
in na podlagi strokovnega mnenja pristojnih institucij je izvajalec
javne službe dolžan obveščati uporabnike o izvajanju posebnih ukrepov
glede uporabe vode. |
(4) Uporabnik ima
pravico od izvajalca javne službe zahtevati odškodnino za dokazano škodo
nastalo zaradi prekinitve dovajanja pitne vode, daljše od 24 ur,
povzročene po krivdi izvajalca javne službe oziroma opustitve
vzdrževanja javnega vodovodnega omrežja. |
(5) Upravljavec je
dolžan po opravljenem rednem ali izrednem (intervencijskem) delu
vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje. |
37. člen |
(ukrepi ob pomanjkanju vode) |
V primeru pomanjkanja
pitne vode v omrežju in posledično potrebe po redukciji dobave pitne
vode, župan Občine Grosuplje na predlog izvajalca javne službe izda
sklep o varčevanju s pitno vodo, v katerem določi stopnjo varčevanja in
posameznim skupinam omeji uporabo vode. |
XI. NADZOR IN KAZENSKE DOLOČBE |
38. člen |
(inšpekcijski nadzor) |
(1) Inšpekcijski nadzor
nad izvajanjem določb tega odloka in vodenje postopkov, vezanih na
izvajanje inšpekcijskega nadzora opravlja pristojni medobčinski
inšpektorat in redarstvo. |
(2) Organ iz prvega
odstavka tega člena je prekrškovni organ po tem odloku. |
(3) Pooblaščena oseba
izvajalca javne službe in uporabniki lahko kršitve in kršitelje
prijavijo organu iz 1. točke tega člena takoj po ugotovitvi kršitve. |
39. člen |
(obseg inšpekcijskega nadzora) |
Inšpektor pristojnega
medobčinskega inšpektorata in redarstva pri opravljanju inšpekcijskega
nadzora nadzira, zlasti če: |
– se vodovodno omrežje,
naprave in objekti uporabljajo za namen ter na način in pod pogoji, kot
jih določa ta odlok, |
– so vodovodno omrežje,
naprave in objekti vzdrževani na način in skladno s pogoji, kot jih
določa ta odlok. |
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
40. člen |
(upravni in inšpekcijski postopki,
postopki o prekrških ter postopki za izdajo soglasij) |
(1) Upravni in
inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka,
se dokončajo po dosedanjih predpisih. |
(2) Postopki o
prekrških, ki so bili storjeni pred začetkom uporabe tega odloka, se
dokončajo po dosedanjih predpisih, razen v primerih, ko je za kršitelja
ta odlok milejši. |
(3) Če so bili
projektni pogoji iz 15. člena tega odloka izdani pred uveljavitvijo tega
odloka, se postopki za izdajo soglasja končajo po dosedanjih predpisih. |
41. člen |
(dovolitev oskrbe iz zasebnega
vodovoda) |
Do izgradnje javnega
vodovoda oziroma do drugega načina vzpostavitve javne službe je
dovoljena oskrba iz zasebnega vodovoda tudi na območjih, kjer zasebni
vodovod oskrbuje več kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem. |
42. člen |
(pogodbena razmerja v več
stanovanjskih stavbah) |
Do sklenitve pisnega
dogovora med upravnikom večstanovanjske stavbe in izvajalcem javne
službe, lahko izvajalec javne službe, kadar je v stavbi več uporabnikov
in je nameščen samo en glavni obračunski vodomer, račun izstavi vsakemu
uporabniku posebej, pri čemer uporablja uveljavljeni ključ delitve, ki
mora biti za vse uporabnike večstanovanjske stavbe enoten. |
43. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
(1) Z dnem uveljavitve
tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju
Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 112/08 in 120/08), razen določb o
obračunu in cenah komunalnih storitev, ki veljajo do sprejetja cen po
predpisu ki določa oblikovanje cen storitev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja. |
(2) Pravilnik iz 1.
člena tega odloka sprejme Občinski svet Občine Grosuplje na predlog
izvajalca javne službe v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka.
|
(3) Pravilnik o
tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih in zasebnih
vodovodov na območju Občine Grosuplje se do sprejetja novega uporablja
še naprej, kolikor ni v nasprotju s tem odlokom. |
44. člen |
(veljavnost odloka) |
Ta odlok začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 007-0005/2013 |
Grosuplje, dne 18.
decembra 2013 |
|
Župan |
Občine Grosuplje |
dr. Peter Verlič l.r. |
|