Na podlagi 32., 33. in 34. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998-ZZLPPO, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN; ZGJS), tretjega odstavka 35. člena, drugega odstavka 45. člena in drugega odstavka 47. člena Pomorskega zakonika (Uradni list RS, št. 120/2006-UPB2; PZ), 17. člena Statuta Občine Piran (Uradne objave Primorskih novic, št. 46/07 - UPB) ter skladno z Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/2002, 110/2002-ZGO-1, 2/2004-ZZdrI-A, 41/2004-ZVO-1, 57/2008; ZV-1), 3. in 17. členom Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/2007-UPB4, 29/2007 Odl.US: U-I-56/06-31, 58/2007 Odl.US: U-I-34/05-9, 16/2008 Odl.US: U-I-414/06-7, 17/2008 (21/2008 popr.), 76/2008-ZIKS-1C, 108/2009, 109/2009 Odl.US: U-I-56/08-15; ZP-1), 36. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/2006) je Občinski svet Občine Piran na 28. redni seji dne  7. 9. 2010 sprejel

O D L O K

O PRISTANIŠČU PIRAN  KANAL SV. JERNEJA IN

O KONCESIJI ZA GRADNJO IN UPRAVLJANJE KRAJEVNEGA PRISTANIŠČA KANAL SV. JERNEJA

I.   SPLOŠNO

1. člen

S tem odlokom se določa pristanišče za posebne namene – krajevno pristanišče v Kanalu sv. Jerneja (v nadaljevanju: Jernejev kanal),  namembnost in način upravljanja, vodenje in razvoj pristaniške infrastrukture, obligacijska razmerja, ki se nanašajo na uporabnike pristanišča ter zagotavljanje izvajanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb na področju pomorskih dejavnosti, ki jih mora zagotavljati Občina Piran (v nadaljevanju: občina).

Ta odlok je tudi:

1.      koncesijski akt za podelitev koncesije gradnje krajevnega pristanišča Jernejev kanal,

2.      koncesijski akt za podelitev koncesije za upravljanje krajevnega pristanišča Jernejev kanal,

3.      koncesijski akt za podelitev koncesije za opravljanje gospodarske javne službe za redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture in redno zbiranje odpadkov s plovil, ter gospodarske javne službe rednega vzdrževanja objektov za varnost plovbe in plovnih poti krajevnega pristanišča Jernejev kanal.

V delu, v katerem je ta odlok koncesijski akt po prejšnjem odstavku tega člena, se odlok sprejema na podlagi vloge, podane skladno s 34. členom Zakona o gospodarskih javnih službah.

2. člen

Izrazi v tem odloku imajo enak pomen, kot je določen s PZ, ZGJS in ZJZP, poleg tega pa še:

·        »koncedent« je Občina Piran,

·        »koncesija« je skupen izraz za koncesijo gradnje pristanišča, koncesijo za upravljanje pristanišča in koncesijo gospodarskih javnih služb na področju pomorskih dejavnosti po tem odloku, razen če iz besedila tega odloka ne izhaja, da se izraz nanaša na posamezno koncesijo,

·        »koncesijska pogodba« je pogodba, s katero koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo,

·        »koncesionar« je oseba, ki je v skladu z zakonom in tem odlokom nosilec koncesije,

·        »pristanišče« je skupen izraz za območje, določeno v 1. členu tega odloka,

·        »objekti in naprave koncesije« so vsi objekti, zgradbe, naprave in druga oprema ne glede na to, ali predstavljajo pristaniško infrastrukturo ali ne, ki jih zgradi koncesionar za izvajanje koncesije na območju pristanišča,

·        »območje koncesije« je območje pristanišča,

·        privezi na območju pristanišča se nahajajo na naslednjih območjih, opredeljenih v prilogi odloka: območje I – komunalni privezi (površina 5.330 m2), območje VI – privezi s stabilizirano brežino (površina 14.061 m2), območje VII – privezi z naravno brežino (površina 8. 313 m2),

·        »upravljanje pristanišča« obsega vse naloge in storitve, potrebne za upravljanje, vodenje in razvoj pristaniške infrastrukture, zagotavljanje reda v pristanišču v skladu s predpisi in zagotavljanje njegovega trajnega in rednega obratovanja v skladu s predpisi.

3. člen

Pristanišče Jernejev kanal (v nadaljevanju: pristanišče) je vodni in priobalni prostor, ki obsega sidrišče, grajene in negrajene dele obale, valolome, naprave in objekte, ki so namenjeni za privezovanje, zasidranje in varstvo plovil, vkrcanje in izkrcanje oseb in tovora.

Območje pristanišča je opredeljeno z občinskim Odlokom o lokacijskem načrtu Seča – polotok (Uradne objave Primorskih novic, šrt. 35/05, 42/05), ki določa pogoje urbanistične ureditve in rešitve ureditve komunalne infrastrukture, kot tudi ukrepe za varovanje in ohranjanje okolja in narave ter etapnost izvedbe in obveznosti investitorjev.

Območje pristanišča se nahaja v 2. območju Krajinskega parka Sečoveljske soline in zanj veljajo pravila, kot so opredeljena v Uredbi o Krajinskem parku Sečoveljske soline (Uradni list RS, št. 29/2001).

 4.     člen

Pristanišče predstavlja območje struge Jernejevega kanala, ki je razdeljeno na šest območij, ki se med seboj ločijo po globini ter širini, v smislu podelitve koncesije po tem odloku pa je pristanišče enotno območje. Komunalni privezi bodo urejeni ob desni brežini kanala.

Pristanišče sestavlja tudi objekt, ki je namenjen popravljalnici plovil in spremljevalnemu programu za komunalne priveze (sprejemnica, sanitarije).

Pristaniško infrastrukturo, ki jo sestavljajo objekti in naprave, ki so na območju pristanišča  in so namenjeni za delo v pristanišču, predstavljajo objekti in naprave, ki bodo zgrajeni s pridobljenim gradbenim dovoljenjem za to območje.

5. člen

Na območju pristanišča je prepovedano:

-             vplutje ali privez plovilom, ki presegajo predpisano dolžino in  ugrez plovila, razen če to upravljavec iz objektivnih razlogov posebej dovoli,

-             izvajati dejavnosti, ki niso vezane izključno na privez plovil (razen vplutja in izplutja),

-             barvanje in popravila plovil, razen v za ta namen posebno določenem objektu (popravljalnica plovil),

-             pretakanje goriv,

-             odmetavanje odpadkov v morje in na kopno,

-             zasipavanje (s kakršnim koli materialom) obalnega pasu,

-             izlitje onesnaženih kalužnih voda v morje in druga podobna dejanja,

-             bivanje oz. prenočevanje na plovilih,

II.  IZVAJANJE IN FINANCIRANJE GOSPODARSKE JAVNE  SLUŽBE

6. člen

S celotnim delom pristanišča na lokaciji Jernejevega kanala s pripadajočo grajeno obalo, zemljišči, morjem, objekti in napravami,  upravlja  koncesionar kot upravljavec pristanišča.

Razvoj pristanišča načrtuje upravljavec – koncesionar s programom razvoja in načrtom upravljanja, za katerega mora predhodno pridobiti soglasje občine.

Upravljavec  pristanišča – koncesionar mora zagotavljati obvezno gospodarsko javno službo za naslednje storitve :

-        redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na delu pristanišča, ki je  namenjen za javni promet,

-        redno zbiranje odpadkov s plovil,

-        vzdrževanje objektov za varnost plovbe in plovnih poti.

a. Redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture

Koncesionar mora redno vzdrževati pristaniško infrastrukturo v pristaniščih iz tega odloka in jo občasno obnavljati, vse s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika.

Redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture pomeni ohranjanje pristaniške infrastrukture v stanju, ki je potrebno za nemoteno opravljanje pristaniških dejavnosti.

Obnavljanje pristaniške infrastrukture obsega zamenjavo dotrajanih delov in naprav te infrastrukture ali izvedbo drugih potrebnih obnovitvenih del, kadar posamezni del pristaniške infrastrukture zaradi obrabe ali iz drugega razloga ne omogoča več normalne rabe brez obnovitvenih posegov.

Redno vzdrževanje akvatorija vključuje vzdrževanje predpisanih globin celotnega akvatorija pristanišča.

b. Redno zbiranje odpadkov s plovil

Javna služba rednega zbiranja odpadkov s plovil obsega:

-             redno prevzemanje odpadkov s plovil,

-             nameščanje potrebnih pristaniških zmogljivosti za prevzem odpadkov s plovil v skladu s predpisom, ki ureja pristaniške zmogljivosti za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora,

-             ločeno zbiranje, razvrščanje in skladiščenje prevzetih odpadkov s plovil z uporabo pristaniških zmogljivosti za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora,

-             oddaja zbranih odpadkov s plovil v obdelavo zaradi ponovne uporabe, recikliranja ali odstranjevanja ostankov predelave v skladu s predpisi na področju varstva okolja, ki urejajo ravnanje z odpadki,

-             obveščanje javnosti in uporabnikov o načinu oddajanja ladijskih odpadkov in ostankov tovora.

c. Redno vzdrževanja objektov za varnost plovbe in plovnih poti izvaja koncesionar skladno s predpisi in obsega:

-             redno in investicijsko vzdrževanje objektov za varnost plovbe v pristanišču v stanju, ki je potrebno za nemoteno delovanje objektov za varnost plovbe in vključuje izvedbo potrebnih obnov, kadar posamezni objekt ali naprava ne omogoča več normalnega delovanja,

-             redno in investicijsko vzdrževanje dostopnega koridorja do pristanišča,

-             reden nadzor nad stanjem objektov za varnost plovbe.

Objekti za varnost plovbe so svetilniki, obalne luči, boje in druga znamenja, signalne in radijske postaje, optične, zvočne, električne, elektronske, radarske in druge naprave za varno plovbo v pristanišču.

Pri izvajanju gospodarske javne službe rednega vzdrževanje objektov za varnost plovbe in plovnih poti mora koncesionar smiselno uporabljati določbe Uredbe o načinu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja objektov za varnost plovbe (Uradni list RS, št. 52/2002) oziroma predpisov,  ki urejajo način izvajanja te javne službe.

7.  člen

Izvajanje gospodarske javne službe mora potekati tako, da se zagotavlja za uporabnike storitev javne službe stalna in pravočasna storitev.

Koncesionar mora izvajati to  javno službo v celotnem obdobju, za katero mu je podeljena koncesija, redno in nemoteno.

Koncesionar mora zagotoviti izvajanje javne službe v polnem obsegu tudi v primeru stavke pri njem zaposlenih delavcev.

8. člen

Koncesionar se za izvajanje gospodarske javne službe na področju pomorskih dejavnosti financira   iz naslednjih virov:

-             pristojbine za uporabo pristanišča,

-             ladijsko ležnino,

-             pristojbine za privez,

-             cene za storitev zbiranja in odvoza odpadkov.

Vire financiranja določi na predlog upravljavca – koncesionarja Občinski svet Občine Piran, uporabljajo pa se po pridobitvi soglasja ministra, pristojnega za pomorstvo,  in po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic.

9.  člen

Pristojbino za uporabo pristanišča plača plovilo, in sicer za vsako privezovanje v pristanišču. Pristojbina se določa glede na dolžino plovila.

Pristojbino za uporabo pristanišča plača tudi oseba, ki uporablja pristanišče pri opravljanju gospodarske dejavnosti.

Pristojbino za privez plačujejo plovila, ki letno,  začasno  ali dnevno uporabljajo privez. Pristaniške pristojbine so  lahko glede na naravo storitev pogodbeno določene pavšalno (mesečno, letno).

Za letni privez se šteje tisti privez,  za katerega plača uporabnik  upravljavcu pristanišča letno pristojbino.

Za začasni privez se šteje tisti privez, ki ga začasno pridobi  uporabnik in je zanj sklenjena pogodba o začasni uporabi priveza  z upravljavcem  pristanišča.

Za dnevni privez se šteje tisti privez, za katerega ni sklenjena pogodba z upravljavcem pristanišča za uporabo letnega  oziroma  začasnega priveza.

Koncesionar je dolžan zagotoviti najmanj 10 privezov kot dnevne priveze za potrebe obiska krajinskega parka.   

10. člen

Pristaniških pristojbin ne plačajo:

-             plovila, ki  pristanejo v pristanišču zaradi reševanja brodolomcev, smrti ali bolezni oseb na plovilu ter nudenja zdravniške pomoči osebam na plovilu, vendar le za čas, ki je nujen za izvršitev potrebnih dejanj,

-             plovila, ki se umaknejo v pristanišče zaradi nevarnosti, ki jo je povzročila višja sila (neurje, megla, zaprta plovna pot in podobno), vendar le za  čas  trajanja nevarnosti.

11. člen

Kriteriji za pridobitev priveza so naslednji:

-             namen uporabe plovila (komunalni, komercialni, dnevni, za gospodarsko dejavnost, za posebne namene),

-             čakalna doba za pridobitev priveza (vrstni red prejetih prijav),

-             dimenzija plovila,

-             redno plačevanje pristojbine za uporabo priveza (ta kriterij velja za obnavljanje pogodbe).

Pravico do uporabe priveza v pristanišču  dodeljuje  upravljavec – koncesionar  skladno s splošnimi pogoji, ki ga sprejme koncesionar na podlagi javnega pooblastila skladno s tem odlokom in na katere poda župan soglasje.

Pri oddajanju privezov v pristanišču mora koncesionar upoštevati določbe tega odloka, ki se nanašajo na uporabnike drugih posameznih delov krajevnega pristanišča Piran in na varstvo njihovih pravic oziroma kot bodo ta vprašanja rešena v drugem predpisu Občine, ki bi ta odlok nadomestil.

Prednost pri pridobitvi priveza imajo, ob enakem izponljevanju kriterijev iz prvega odstavka, prosilci z daljšim stalnim prebivanjem v občini Piran, ki so najmanj 50 % lastniki plovil, in sicer za plovila, ki so, skladno s Splošnimi pogoji, zaradi gabaritov lahko privezana v pristanišču. Kot lastnike plovil iz prešnjega stavka se šteje tudi občane s stalnim prebivanjem v občini Piran, ki imajo kot uporabiki pri finančnem lizingu kot lastnika plovila navedenega lizingodajalca. Posamezna družina v Občini Piran lahko pridobi pravico samo do enega stalnega priveza, Če uporabnik stalnega priveza zmanjša lastniški delež na plovilu na manj kot 50 %, neposredno na podlagi odloka izgubi pravico do stalnega priveza.

Prednostno pravico do začasne uporabe priveza se dodeli tudi fizičnim ali pravnim osebam za plovila, namenjena opravljanju turistične dejavnosti.

12. člen

Lastnik oz. uporabnik plovila  mora  na zahtevo upravljavca – koncesionarja nemudoma odstraniti plovilo v primeru:

1.           da nima sklenjene pogodbe o pravici do uporabe priveza v  pristanišču,

2.           da je  samovoljno privezal plovilo v pristanišču,

3.           da je potekla pogodba o pravici do uporabe priveza v pristanišču.

V času neupravičenega koriščenja priveza v pristanišču je lastnik plovila dolžan plačati pristojbino, ki je enaka ceni dnevnega priveza.

Poleg drugih obveznosti, določenih z zakonom in tem odlokom, so uporabniki pristanišča dolžni še:

-             privezati plovilo in na območju pristanišča uporabljati plovilo tako, da v pristanišču ne povzroči škode pristaniškim objektom in napravam ter drugim plovilom,

-             vzdrževati svoje plovilo tako, da je vedno sposobno za varno plovbo, da ne ogroža drugih plovil v pristanišču in drugega premoženja oziroma oseb, ter tako, da ne kvari videza pristanišča,

-             uporabljati plovila v skladu s pogoji, določenimi z načrtom upravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline, iz tega dokumenta izhajajočimi varstvenimi usmeritvami, ki jih bo izdelal upravljavec KPSS in se ravnati v skladu s pravili Uredbe o Krajinskem parku Sečoveljske soline.

Plovilo sme biti na območju pristanišča privezano ali zasidrano samo na kraju, ki je določen s pogodbo o privezu za plovilo ali ki ga neposredno določi koncesionar.

Uporabniki so pri privezovanju plovil dolžni upoštevati navodila za privezovanje plovil, ki jih določi koncesionar. Organ, pristojen za varnost plovbe, lahko določi poseben način ali pogoje za privezovanje v posameznem pristanišču ali za posamezno plovilo.

III.  KONCESIJA

1. Splošne določbe

13. člen

Koncesijsko razmerje po tem odloku je enovito razmerje, ki  obsega:

-             koncesijo gradnje po tem odloku,

-             koncesijo za upravljanje pristanišča po tem odloku in

-             koncesijo za izvajanje gospodarskih javnih služb po tem odloku.

Koncesijo pridobi koncesionar s podpisom koncesijske pogodbe in s tem nastane koncesijsko razmerje.

Koncesijo lahko koncesionar po zakonitem postopku deloma ali v celoti prenese na drugo osebo s predhodnim soglasjem koncedenta.

14. člen

Predmet koncesije je:

1.   Izgradnja naslednjih objektov in stavb:

-   izgradnja vse potrebne pristaniške infrastrukture krajevnega pristanišča, predvidena s sprejetim Odlokom o lokacijskem načrtu Seča – polotok, v skladu s specifikacijo v razpisni dokumentaciji,

-   izgradnja vseh drugih objektov in naprav koncesije skladno s sprejetim lokacijskim načrtom in v skladu s specifikacijo v razpisni dokumentaciji.

2. Uporaba objektov in naprav koncesije, ki sestavljajo infrastrukturo krajevnega pristanišča, za upravljanje pristanišča za čas trajanja koncesije v skladu z opredelitvijo v vodnem dovoljenju oziroma vodni koncesiji, ki bo nadomestila to dovoljenje, in za izvajanje pristaniške dejavnosti v skladu z namenom pristanišča;

3.  Izvajanje javnih služb na področju pomorskega prometa.

15. člen

Zemljišča na kopnem na območju koncesije so ves čas trajanja roka koncesije last koncedenta, zemljišča v morju pa last Republike Slovenije.

Koncedent bo na zemljiščih na kopnem na območju pristanišča, ki so v lasti občine in ki se določijo v koncesijski pogodbi, s pravnim poslom, sposobnim za vpis v zemljiško knjigo, zagotovil stavbno pravico ali drugo pravico gradnje, pri čemer postanejo objekti, zgrajeni na podlagi stavbne pravice, po prenehanju stavbne pravice sestavni del zemljišča.

Na objektih in napravah koncesije, ki sestavljajo infrastrukturo krajevnega pristanišča, ima koncesionar lahko v času trajanja koncesije stavbno pravico, po prenehanju koncesije pa obvezno postanejo, če niso odstranjeni, kot sestavina nepremičnine last koncedenta oziroma Republike Slovenije. Podrobneje se določijo objekti in naprave iz prejšnjega stavka v koncesijski pogodbi. Objektov koncesije, ki sestavljajo infrastrukturo pristanišča, koncesionar ne sme obremeniti.

V primeru, da bo pravica gradnje iz drugega odstavka stavbna pravica, se šteje, da gre za stavbno pravico po zakonu, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, pri čemer se ne uporabljajo pravila zakona, ki ureja stvarnopravna razmerja, o posledicah prenehanja stavbne pravice.

16. člen

S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa vprašanja koncesijskega razmerja, zlasti pa:

-                  medsebojne obveznosti v zvezi z gradnjo objektov in naprav koncesije,

-                  pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z upravljanjem pristanišča,

-                  pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem javnih služb,

-                  prenehanje koncesijskega razmerja in njegove posledice,

-                  posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti koncedenta.

Pravo koncesijske pogodbe je pravo, veljavno v Republiki Sloveniji.

2. Pogoji koncesije

17. člen

Koncesija se podeli za čas do 30.11.2039 (rok koncesije).

Rok koncesije se lahko na predlog koncesionarja podaljša, v kolikor bo s strani pristojnega organa izdano dopolnjeno vodno dovoljenje oziroma vodna koncesija s podaljšanim rokom veljavnosti, vendar ne več kot za skupno obdobje 40 let.

18. člen

Koncesionar mora objekte in naprave koncesije graditi v skladu s predpisi in pravili stroke, in sicer tako, da v celoti upošteva obveznosti, ki so navedene v izdanem vodnem dovoljenju oziroma vodni koncesiji. Koncesionar mora pri izvajanju vodne pravice in izvedbi pristanišča upoštevati varstvene in razvojne usmeritve in varstvene režime.

Projekt in podrobnejši opisi objektov in naprav, ki jih mora koncesionar zgraditi, so sestavni del razpisne dokumentacije.

19. člen

V pristanišču mora koncesionar zagotoviti dostop k zgrajenim in nezgrajenim obalam, valobranom, skalometom, napravam za privezovanje in sidranje plovil in k drugim kopnim delom tega pristanišča ter omogočiti gibanje po njih vsem pod enakimi pogoji.

V pristanišču mora koncesionar zagotoviti dostop do pristaniške infrastrukture in drugih kopnih delov pristanišča in omogočiti gibanje po njih vsem pod enakimi pogoji, razen dostopa do pomolov s privezi, ki ga ima koncesionar pravico onemogočiti osebam, ki ne sprejmejo obveznosti, skladno s splošnimi pogoji pristanišča. Ta določba pa ne vpliva na obveznost koncesionarja, da zagotovi uporabo pristanišča kot objekta za varnost plovbe.

Koncesionar mora zagotoviti nemoten in neoviran prehod po pešpoti, ki poteka skozi območje pristanišča, prav tako mora zagotoviti neoviran prehod in ne sme na noben način ovirati registriranih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti znotraj območja pristanišča oziroma njegovih kontaktnih območjih. 

20. člen

Za izvajanje koncesije in javne službe v skladu z določbami zakona in tega odloka je ne glede na določbe prejšnjih členov odgovoren koncesionar kot izvajalec koncesije in javne službe.     

Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju oziroma izvajanju ali v zvezi z izvajanjem koncesije povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci občini, uporabnikom ali tretjim osebam.

Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire) z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote v znesku 50.000€ - zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam). Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist občine, v primeru, da bi oškodovanci uveljavljali povračilo škode neposredno od nje.

21. člen

Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun.

Koncesionar nosi celotno tveganje povpraševanja po pristaniških storitvah in druga tržna tveganja koncesije.

Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih.

Koncesionar ni upravičen do poplačila vlaganj v objekte in naprave koncesije od koncedenta, razen v primeru predčasnega prenehanja koncesije skladno s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.

22. člen

Koncesionar plačuje koncedentu koncesijsko dajatev. S plačilom koncesijske dajatve koncesionar plača tudi najemnino za nepremične in premične stvari, ki jih s koncesijsko pogodbo pridobi koncesionar v uporabo za opravljanje dejavnosti iz tega odloka, ter plačilo za stavbno pravico, služnost ali drugo stvarno pravico na tuji stvari, ki jo pridobi na nepremičninah na pristaniškem območju. 

3. Poslovanje koncesionarja in financiranje koncesije

23. člen

Pri upravljanju koncesionar podrobneje uredi način upravljanja pristanišča v skladu s predpisi in koncesijsko pogodbo v svojih Splošnih pogojih poslovanja, ki jih sprejme na podlagi javnega pooblastila, katerega mu s tem odlokom podeljuje občina in h katerim mora pred uveljavitvijo dati soglasje župan. V tem aktu se določi zlasti:

-             območje privezov plovil za upravne namene, morebitni prostor za dnevne priveze in drugo občasno uporabo obale v pristanišču ter določijo drugi posebni nameni,

-             kategorije in tipi plovil, skladno z določili tega odloka (gabariti, materiali in namen), za katere se urejajo privezi v pristanišču,

-             območja privezov za posamezne kategorije plovil,

-             način vzdrževanja čistoče in drugi ukrepi za varovanje okolja v pristanišču,

-             način urejanja razmerij z uporabniki pristanišča,

-             način  plačevanja pristaniških pristojbin in cen storitev pristanišča,

-             morebitne omejitve dostopa do posameznih elementov pristaniške infrastrukture,

-             način zagotovitve prisotnosti koncesionarjevih delavcev v pristanišču,

-             dosegljivost koncesionarja oziroma njegovih pooblaščenih delavcev uporabnikom,

-             obveznosti koncesionarja ob izrednih dogodkih v pristanišču (neurja, drugi naravni pojavi, druge okoliščine višje sile) zaradi obveščanja uporabnikov ter preprečevanja oziroma omilitve nastajanja oziroma povečevanja škode na plovilih ter na pristaniški infrastrukturi,

-             druge elemente, potrebne za operativno ureditev upravljanja pristanišča.

Župan lahko odreče soglasje k Splošnim pogojem koncesionarja iz prejšnjega odstavka, če ti niso skladni s predpisi ali koncesijsko pogodbo.

24. člen

Koncesionar zagotavlja koncesijo iz virov, ki so opredeljeni v 8. členu tega odloka, ter iz drugih virov, ki jih sam zagotovi.

Viri financiranja iz 8. člena tega odloka so prihodek koncesionarja. Koncesionar mora voditi ločeno računovodsko evidenco prihodkov in odhodkov ter sredstev in virov sredstev za  krajevno pristanišče. Način ločenega vodenja računovodske evidence se podrobneje uredi v koncesijski pogodbi.

25. člen

1.               Koncesionar plačuje koncedentu koncesijsko dajatev v višini in v rokih, določenimi v koncesijski pogodbi.
Koncedent lahko za posamezno koledarsko leto koncesionarju zniža plačilo koncesijske dajatve, če koncesionar izkaže, da zaradi nepričakovano slabega povpraševanja po pristaniških storitvah ne bi zagotavljal pokrivanja stroškov poslovanja oz. če vlaganja v projekt presegajo pričakovane prihodke iz naslova koncesionirane dejavnosti za čas koncesije.

4. Podelitev koncesije

26. člen

Postopek podelitve koncesije vodi občinska uprava.

Odpiranje in vrednotenje prijav opravi petčlanska strokovna komisija, ki jo imenuje župan.

Člani komisije ne smejo biti poslovno ali sorodstveno povezani s prijavitelji oziroma zaposlenimi pri prijaviteljih. Če izvedo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo zamenjavo. Noben član strokovne komisije ne sme neposredno komunicirati s prijavitelji, ampak le posredno, preko pristojnega organa.

27. člen

Koncesija se podeli po objavljenem javnem razpisu. Sklep o javnem razpisu sprejme župan.

Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in Uradnem listu Evropske unije. Rok za vložitev prijave se določi z datumom in uro tako, da ni krajši od 52 dni, vsebuje pa zlasti naslednje:

1.      navedbo in sedež koncedenta,

2.      podatke o objavi koncesijskega akta,

3.      predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu,

4.      začetek in predviden čas trajanja koncesije,

5.      postopek izbire koncesionarja,
6.      merila za izbor koncesionarja,

7.      način dokazovanja izpolnjevanja pogojev za opravljanje javne službe,

8.      druge obvezne sestavine prijave, navedbo jezika, v katerem morajo biti prijave          napisane, ter druge potrebne dokumentacije (pogoje za predložitev skupne vloge, …)

9.      način zavarovanja resnosti prijave,

10.    kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,

11.    kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev,

12.    naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav,

13.    rok za izbiro koncesionarja,

14.    rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,

15.    odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom,

16.    druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa.

Župan lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz drugega odstavka tega člena objavi tudi druge podatke. Druge podatke pa mora objaviti, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis.

Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred njegovo uradno objavo.

Najkasneje z dnem objave mora biti zainteresiranim osebam na razpolago razpisna dokumentacija, s katero koncedent podrobneje uredi vprašanja javnega razpisa, skladno s tem odlokom. V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo. Sestavni deli razpisne dokumentacije morajo biti enaki vsebini razpisa. Razpisna dokumentacija lahko vsebuje tudi:

-             tehnično dokumentacijo, skice in načrte,

-             elaborate o tehničnih, ekonomskih, okoljevarstvenih in drugih pogojih za podelitev koncesije,

-             vrsto, tehnične značilnosti in opise posameznih del,

-             ime osebe, ki je pri koncedentu pooblaščena za sprejem pisnih sporočil ali zahtevkov v zvezi s postopkom izbire,

-             kraj in čas morebitnega ogleda,

-             pogoje za predložitev skupne prijave,

-             elemente koncesijske pogodbe, ki jih enostransko vnaprej določi koncedent.

Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti prijaviteljem vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo.

28. člen

Župan s sklepom o javnem razpisu določi razpisne pogoje in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz 31. člena tega odloka (vsebino listin, organ, ki listino izda, …). Z razpisnimi pogoji župan ne sme določati novih pogojev niti dopolnjevati pogojev za opravljanje dejavnosti (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom.

29. člen

Pravočasna predložitev prijave pomeni, da mora kandidat prijavo predložiti do datuma in ure, ki sta določena v objavi javnega razpisa.

Kandidat sme vlogo umakniti, dopolniti ali zamenjati do poteka roka za oddajo prijav.

Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili pravnoorganizacijsko obliko, s katero bo koncedent sklenil koncesijsko pogodbo.

Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi.

30. člen

Odpiranje prijav za podelitev koncesije je javno. Na javnem odpiranju se vodi zapisnik, v katerega se vpišejo morebitne pripombe predstavnikov kandidatov o poteku javnega odpiranja, ki se najkasneje v roku osmih dni vroči vsem prijaviteljem.

Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju strokovna komisija sestavi poročilo in navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, ki izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Strokovna komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) pristojnemu organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.

Pristojni organ v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo.

Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino prijaviteljev (29. člen).

Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja, kar se tudi izrecno navede v odločbi.

31. člen

V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati, da izpolnjuje pogoje, potrebne za udeležbo (sposobnost), določene s smiselno uporabo veljavnega zakona, ki ureja postopek oddaje javnih naročil. Ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma mora predložiti listine:

-             da je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti,

-             da razpolaga z zadostnim obsegom opreme oziroma potrebnih sredstev za delo in da lahko sicer nemoteno opravlja dejavnost,

-             da je sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet izvajanja koncesije,

-             da je sposoben zagotavljati storitve na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov,

-             da zagotavlja interventno izvajanje storitev ob vsakem času,

-             da je finančno in poslovno usposobljen,

-             da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z opravljanjem dejavnosti lahko povzroči državi, občini ali tretji osebi (predloži ustrezno predpogodbo),

-             da predloži elaborat o opravljanju dejavnosti glede kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančnooperativnega  in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev iz  2. - 6. alineje, in

-             da izpolnjuje druge pogoje, potrebne za udeležbo (sposobnost), določene s smiselno uporabo veljavnega zakona, ki ureja postopek oddaje javnih naročil.

Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi.  

32. člen

Merila za izbor koncesionarja so:

-             višina koncesijske dajatve, kot izhaja iz predloga finančne konstrukcije oziroma drugega dokumenta; npr. investicijskega načrta (v ponujeni koncesijski dajatvi naj prijavitelj vključi tudi ponujeno nadomestilo za stvarne pravice iz 15. člena odloka in sofinanciranje komunalne infrastrukture, ki je potrebna za obratovanje pristanišča, nad sorazmernim deležem, ki pripada investitorju pristanišča), pri čemer imajo prednost tisti kandidati, ki ponudijo višjo koncesijsko dajatev,

-             tehnična usposobljenost, ki presega minimalne zahteve za pridobitev vsakega  posameznega dela koncesije,

-             kadrovska usposobljenost in znanja oseb, ki so pomembne za izvajanje koncesije (npr. višja stopnja izobrazbe, funkcionalna znanja), ki presegajo minimalne zahteve,

-             dosedanje pozitivne reference na področju gradnje, upravljanja in vodenja pristanišč ter izvajanja razpisanih gospodarskih javnih služb,

-             celovitost ponujenega izvajanja koncesije v okviru iste osebe.

Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe) ter navedena v zgornjem vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.

5. Prenehanje koncesijskega razmerja

33. člen

Koncesijsko razmerje preneha:

-             zaradi prenehanja koncesijske pogodbe,

-             zaradi prenehanja koncesionarja,

-             zaradi stečaja koncesionarja,

-             z odvzemom koncesije zaradi kršitev koncesionarja,

-             z odvzemom koncesije v javnem interesu.

34. člen

Koncesijska pogodba preneha z dnem poteka roka koncesije.

Koncesijska pogodba preneha zaradi bistvene kršitve z odpovedjo pogodbi zveste stranke. Podrobneje se odpoved zaradi kršitve pogodbe uredi v koncesijski pogodbi.

Stranki koncesijske pogodbe se lahko med trajanjem pogodbe kadarkoli sporazumeta o prenehanju pogodbe. Pogodbena stranka, ki želi sporazumno prenehanje pogodbe, da drugi pogodbeni stranki pobudo, ki vsebuje najmanj predlog pogojev in rok za prenehanje pogodbe z obrazložitvijo. Pobuda mora biti dana v pisni obliki.

35. člen

Koncesijsko razmerje preneha s prenehanjem koncesionarja, če nima univerzalnega pravnega naslednika.

V primeru univerzalnega pravnega naslednika koncesionarja koncesijsko razmerje ne preneha, pač pa se prenese na pravnega naslednika skladno z določbami 13. člena tega odloka.

Koncesijsko razmerje preneha z dnem, ko po zakonu nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Pristaniška infrastruktura ne postane del stečajne mase in je v lasti koncedenta. Koncedent je dolžan v stečajno maso plačati še neamortizirano vrednost pristaniške infrastrukture.

36. člen

Koncedent z odločbo odvzame koncesijo zaradi kršitev koncesionarja:

-             če koncesionar krši določbe tega odloka in drugih predpisov, ki urejajo način izvajanja koncesije,

-             če koncesionar ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, ki jih pooblaščene osebe koncedenta izdajajo v okviru nadzora nad koncesijo,

-             če koncesionar ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, izdanimi v okviru inšpekcijskega nadzora ali drugega nadzora državnega organa nad koncesijo.

Odvzem koncesije je mogoč ne glede na to, ali predstavljajo navedene kršitve bistveno kršitev koncesijske pogodbe.

Koncedent pisno opozori koncesionarja na kršitve, ki so razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za odpravo kršitev in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uvedel postopek odvzema koncesije.

37. člen

Koncedent sme odvzeti koncesijo v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu le, kadar je to nujno potrebno zaradi zadovoljitve tega javnega interesa.

Koncedent pred uvedbo postopka odvzema koncesije v javnem interesu predlaga koncesionarju sporazumno razvezo pogodbe.

Koncedent je dolžan koncesionarju povrniti vso škodo, nastalo zaradi odvzema koncesije v javnem interesu.

38. člen

Stranki koncesijske pogodbe morata v postopku prenehanja pogodbe storiti vse, da opravljanje pristaniške dejavnosti v pristanišču ni bistveno moteno ali celo prekinjeno.

Če pristanišče iz kakršnegakoli razloga ne obratuje več kot dva meseca, ga lahko koncedent začasno prevzame v upravljanje, skladno s predpisi, ki urejajo prevzem javne službe v režijo.

39. člen

Ne glede na razlog prenehanja koncesije mora koncesionar koncedentu najkasneje v enem mesecu po prenehanju koncesije izročiti vse objekte in naprave, ki sestavljajo infrastrukturo pristanišča. Način prenosa se uredi v koncesijski pogodbi.

Če koncesija preneha pred potekom roka koncesije, je dolžan koncedent, ne glede na razlog prenehanja, koncesionarju plačati še neamortizirano vrednost objektov in naprav koncesije. Način določitve neamortizirane vrednosti koncesije se določi v koncesijski pogodbi, upoštevaje linearno zmanjševanje vrednosti objektov in naprav koncesije glede na trajanje roka koncesije.

Koncedent lahko plačilo iz prejšnjega odstavka pobota z morebitnimi odškodninskimi zahtevki in pogodbeno kaznijo.

Če v skladu z zakonom stavbna pravica na zemljiščih, ki jo je pridobil koncesionar za izvrševanje koncesije ne preneha s prenehanjem koncesijskega razmerja, uredita prenehanje stavbne pravice koncedent in koncesionar sporazumno. Način te ureditve se določi v koncesijski pogodbi.

IV. NADZOR IN POROČANJE

40. člen

Nadzor nad izvajanjem koncesije izvaja Občinska inšpekcija.

Nadzor iz prejšnjega odstavka je lahko napovedan ali nenapovedan, obsega pa zlasti:

-             nadzor stanja pristaniške infrastrukture, ki je predmet koncesije, njeno vzdrževanje in obnavljanje,

-             nadzor nad redom v pristanišču (da so plovila vzdrževana, da so pravilno privezana, da v pristanišču niso privezali daljši čolni, kot določa odlok, ...),

-             nadzor dokumentacije v zvezi s prihodki iz naslova pristaniških pristojbin, rednim vzdrževanjem in investicijskimi vlaganji v pristaniško infrastrukturo.

Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom pristojnega organa.

O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in oseba, ki izvaja nadzor.

41. člen

Koncesionar mora enkrat  letno pisno poročati koncedentu o izpolnjevanju obveznosti iz koncesijske pogodbe.

Poročilo mora vsebovati zlasti podatke o višini pobranih pristaniških pristojbin ter o višini stroškov za redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture in investicij vanjo ter druge podatke o stanju pristaniške infrastrukture.

Poleg poročil iz prejšnjega odstavka tega člena je koncesionar dolžan dostaviti koncedentu letne računovodske izkaze, ki jih mora pripraviti v skladu z zakonom in tem odlokom.

42. člen

Za odpravo posledic onesnaženj po znanih ali neznanih storilcih, povzročenih z ravnanjem v nasprotju z določbami predpisov, je dolžan nemudoma poskrbeti koncesionar, o čemer obvesti pristojne nadzorne službe.

Stroške odprave posledic onesnaženja poravna tisti, ki jih je povzročil.

Če povzročitelj škode ni znan, jo koncesionar odpravi na svoje stroške.

43. člen

V primeru, da je v pristanišču:

-             plovilo privezano ali zasidrano brez ustreznega soglasja oziroma pogodbe,

-             privezano plovilo nevzdrževano (delno oziroma v celoti potopljeno) ali da kako drugače huje kazi videz okolice,

-             plovilo ali drugi predmet brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem koncesionarja zasedlo prostor za vzdrževanje plovil ali drugo kopno površino pristanišča,

-             privezano ali zasidrano plovilo, za katero ni  poravnana zapadla pristojbina,

-             privezano ali zasidrano plovilo, ki nima veljavnega plovnega dovoljenja, če je to zanj potrebno.

je koncesionar dolžan lastnika plovila ali predmetov oziroma uporabnika priveza na to opozoriti pisno z vročitvijo in mu postaviti rok za odpravo nepravilnosti ter o tem obvestiti Občinsko inšpekcijo in pristaniškega nadzornika.

Rok za odpravo nepravilnosti iz prejšnjega odstavka je za 1. alinejo – 24 ur, za 2. alinejo – tri do deset dni, za 3. alinejo – tri dni, za 4. alinejo – 8 dni ter za 5. alinejo – 30 dni.

44. člen

Če pozvani uporabnik nepravilnosti iz 38. člena ne odpravi v postavljenem roku  če pozvani uporabnik nepravilnosti iz 43. člena ne odpravi v postavljenem roku,  koncesionar o tem uradno obvesti Občinsko inšpekcijo, ki mora izdati odredbo o takojšnji prisilni odstranitvi plovila ali predmeta iz pristanišča in njegovo začasno hrambo na varnem kraju na stroške uporabnika.

Z odredbo iz prvega odstavka je Občinska inšpekcija dolžna seznaniti Upravo Republike Slovenije za pomorstvo.

45. člen

V primeru iz 1. ali 3. alineje 43. člena tega odloka, v katerem uporabnik oziroma lastnik plovila ni znan, koncesionar pisno obvestilo pritrdi na plovilo oziroma na predmet, rok za odstranitev plovila pa je 24 ur od pritrditve obvestila.

Če lastnik plovila oziroma predmeta iz prvega odstavka ne odstrani sam v postavljenem roku, koncesionar o tem obvesti Občinsko inšpekcijo, ki lahko takoj ukrepa v skladu z 46. členom tega odloka.

46. člen

Za izvedbo prisilne odstranitve in za hrambo plovila oziroma predmeta iz 43. člena tega odloka je pooblaščen koncesionar.

Prisilno odstranjeno plovilo oziroma predmet se lastniku oziroma drugemu upravičencu preda samo ob pogoju, da poravna stroške koncesionarja, stroške odvoza in hrambe plovila ter morebitno izrečeno kazen za prekršek in druge finančne in druge obveznosti, ki so pogoj za prisilno odstranitev plovila oziroma predstavljajo okoliščino, vezano na odstranitev.

Koncesionar ne odgovarja za škodo na pravilno prisilno odstranjenem plovilu, ki bi nastala zaradi njegove hrambe izven vode. Izključitev odgovornosti se določi tudi v pogodbi o privezu.

Koncesionar je dolžan v treh dneh po prisilni odstranitvi plovila o tem obvestiti uporabnika in ga pri tem posebej opozoriti, da sam odgovarja za škodo na plovilu, ki bi nastala zaradi hrambe plovila izven vode.

47. člen

Uporabnik, ki ima s koncesionarjem sklenjeno veljavno pogodbo o privezu in je bilo njegovo plovilo odstranjeno iz pristanišča na podlagi določb od 43. do 46. člena, ohrani pravico do priveza v primeru, da prične privez ponovno uporabljati in poravna vse svoje zapadle obveznosti najkasneje v roku 30 dni po izvršeni odstranitvi, sicer pogodba o privezu preneha veljati.

48. člen

Za cestno vozilo, ki je v pristanišču parkirano brez soglasja koncesionarja, lahko na njegov predlog Občinska inšpekcija izda odredbo o takojšnji prisilni odstranitvi in hrambi na varnem kraju ob uporabi določb občinskih predpisov o ureditvi cestnega prometa in o prisilnem odvozu vozil.

V. KAZENSKE DOLOČBE

  49. člen

Uporabniki pristanišča so dolžni uporabljati prostor v pristanišču v skladu s Pomorskim zakonikom  in predpisi o redu v pristanišču in s področja o varovanju okolja in narave.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Občinska inšpekcija.

50.člen

Z globo 100 EUR se kaznuje za prekršek lastnik plovila ali voditelj plovila – posameznik, če:

1.      v pristanišču opravlja dejavnost (tudi prenočevanje na plovilih), ki je v nasprotju z          določili tega odloka in drugimi predpisi, ali če naprave in objekte uporablja brez          koncesionarjevega soglasja ali v nasprotju s pogodbo ali splošnim aktom koncesionarja   (5. člen odloka),

2.      poškoduje pristaniške naprave in objekte, ki jih upravlja koncesionar,

3.      onesnažuje kopno ali vodno površino v pristanišču (5. člen odloka),

4.      priveže ali na območju pristanišča uporablja plovilo tako, da v pristanišču povzroči          škodo pristaniškim objektom in napravam ali drugim plovilom (1. alineja tretjega          odstavka 12. člena),

5.      ne vzdržuje v pristanišču privezanega ali zasidranega plovila tako, da je vedno sposobno za varno plovbo ali da ne ogroža drugih plovil v pristanišču oziroma drugega premoženja oziroma oseb ali tako, da ne kvari videza pristanišča (2. alineja tretjega odstavka 12. člena),

6.      priveže ali zasidra plovilo na območju pristanišča na kraju, ki ni določen s pogodbo          oziroma, ki ga ni neposredno določil koncesionar.

Z globo 250 EUR se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena lastnik plovila – pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik – lastnik plovila ali voditelj plovila, odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika pa z globo 100 EUR.

51. člen

Z globo 100 EUR se kaznuje za prekršek lastnik plovila ali voditelj plovila – posameznik, ki ni lastnik plovila ali uporabnik pristanišča, če:

1. uporablja pristanišče v nasprotju z določili tretjega odstavka 12. člena odloka.

Z globo 250 EUR se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika pa z globo100 EUR.

52. člen

Z globo 150 EUR se kaznuje za prekršek iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 50. člena pravna oseba, ki ni lastnik plovila, ali samostojni podjetnik posameznik, ki ni lastnik ali voditelj plovila, odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika pa z globo  50 EUR .

Z globo 50 EUR se kaznuje za prekršek iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 50. člena posameznik, ki ni lastnik ali voditelj plovila.

VI.            PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

53. člen

Ugotavlja se, da se območje, za katerega je podeljena vodna pravica za neposredno rabo vode za krajevno pristanišče v Jernejevem kanalu, nahaja v 2. območju Krajinskega parka Sečoveljske soline (Uredba o Krajinskem parku Sečoveljske soline, Uradni lista RS, št. 29/2001), s katerim upravlja koncesionar Soline, d.o.o. , ki je bil izbran v skladu z Uredbo o koncesiji za rabo naravne vrednote Sečoveljskih solin in o koncesiji za upravljanje Krajinskega parka Sečoveljske soline (Uradni list RS, št. 11/2002).

Določbe tega odloka, ki se nanašajo na upravljanje pristanišč in izvajanje gospodarskih javnih služb s področja pomorskega prometa, razen določb, ki so vezane na sam postopek nastajanja koncesijskega razmerja, se začnejo uporabljati z dnem dokončnosti obratovalnega dovoljenja za  pristanišče po tem odloku, ki ga izda Uprava Republike Slovenije za pomorstvo.

Do pričetka izgradnje pristanišča s strani koncesionarja po tem odloku se s tem odlokom pooblasti obstoječega koncesionarja krajinskega parka – Soline d.o.o., da v tem prehodnem obdobju vzdržuje obstoječe stanje.

Pod pojmom ''vzdrževanje obstoječega stanja'' se razume:

-        evidentiranje obstoječih protipravnih privezov, seznanitev pristojnih inšpekcijskih služb o tem stanju in obveščanje občinske inšpekcije v smislu V. in VI. dela tega odloka,

-        preprečitev privezovanja nedovoljenih privezov novih plovil,

-        imetnike obstoječih plovil z obvestilom seznaniti s pravili ravnanja po uredbi in seznaniti z možnostjo pridobitve zakonitega priveza v trenutku zaključene predvidene investicije   v pristanišče Jernejev kanal ter v ta namen

-        skleniti ustrezen dogovor o terminskem času odstranitve plovil iz Jernejevega kanala za obdobje od časa izgradnje pristanišča do prijave upravičencev na poziv koncesionarja za dodelitev privezov .

Če ne pride do sklenitve dogovora, se izpelje postopek za odstranitev nedovoljenega  plovila.

Uporaba privezov iz prve alineje prejšnjega odstavka ob uveljavitvi tega odloka ne vpliva na vrstni red pri dodeljevanju privezov v smislu 11. člena tega odloka.

(1) Določbe tega odloka, ki se nanašajo na upravljanje pristanišča in s tem povezano izvajanje gospodarskih javnih služb s področja pomorskega prometa, razen določb, ki se nanašajo na odstranitve plovil ali predmetov iz pristanišča in njihovo začasno hrambo na varnem kraju na stroške uporabnika ter s temi določbami povezane kazenske določbe (V. in VI. del odloka, v zvezi z 12. členom odloka) se začnejo uporabljati z dnem dokončnosti obratovalnega dovoljenja za pristanišče po tem odloku, ki ga izda pristojni organ Republike Slovenije za pomorstvo. Določbe tega odloka, ki se nanašajo na odstranitve plovil ali predmetov iz pristanišča in njihovo začasno hrambo na varnem kraju na stroške uporabnika ter s temi določbami povezane kazenske določbe (V. in VI. del odloka v zvezi z 12. členom odloka) se pričnejo uporabljati z uveljavitvijo tega odloka.
(2) Do izgradnje pristanišča v smislu prvega odstavka se s tem odlokom pooblasti upravljavca iz 3. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka, da v prehodnem obdobju vzdržuje obstoječe stanje začasnih privezov in v tej zvezi opravlja naloge iz določb odloka, ki se začnejo uporabljati z njegovo uveljavitvijo.
(3) Pojem »vzdrževanje obstoječega stanja začasnih privezov« pomeni izvajanje nalog, ki izhajajo iz veljavnih upravnih dovoljenj, zlasti pa še:
– evidentiranje obstoječih protipravnih privezov, na dan 30. 10. 2020,
– seznanitev pristojnih inšpekcijskih služb o tem stanju in obveščanje občinske inšpekcije v smislu V. in VI. dela tega odloka,
– preprečitev privezovanja novih privezov plovil,
– možnost upravljavca, da plovila iz pete alineje tega odstavka, glede na potrebe vzdrževanja, premesti na drugo začasno mesto, praviloma v kanalu Sv. Jerneja,
– da upravljavec imetnike obstoječih plovil, ki so plovila imeli privezana na dan 30. 10. 2020 (v nadaljevanju: presečni datum) z obvestilom seznani s pravili ravnanja po tem odloku in s pogoji pridobitve zakonitega priveza, skladno z Odlokom o lokacijskem načrtu Seča-polotok (Uradni list RS, št. 35/05 in 42/05) oziroma drugim prostorskim aktom in vodnim dovoljenjem, št. 35534-8/2020-13 z dne 18. 9. 2020, v trenutku izvedene predvidene investicije izgradnje pristanišča Kanal Sv. Jerneja ter
– v namen iz prejšnje alineje sklenitev ustreznih pisnih dogovorov o terminskem času uporabe kanala Sv. Jerneja, obveznosti odstranitve v primeru, da pravica uporabe ne nastane ali da preneha, obveznosti plačila nadomestila za vzdrževanje in obnavljanje vodnega in priobalnega območja začasnih privezov (v nadaljevanju: vzdrževalnina) ter pravicah, obveznostih in odgovornostih upravljavca, ki so podrobneje določene z Načrtom upravljanja območja začasnih privezov. Upravljavec ne odgovarja za varnost začasno privezanih plovil in varnost plovbe v kanalu. Finančni načrt začasnih privezov in izhodiščno višino vzdrževalnine sprejme občinski svet.
(4) Dogovor iz šeste alineje tretjega odstavka se sklepa ločeno za tista plovila, ki bi v skladu z Odlokom o lokacijskem načrtu Seča polotok (Uradne objave Primorske novice, št. 35/2005; 42/2005) lahko izpolnjevala pogoje za pridobitev priveza in druga plovila, ki teh pogojev ne izpolnjujejo. Za plovila, ki niso registrirana, plovila, ki na presečni datum niso bila na privezih in poškodovana plovila, ki bi lahko bila vir onesnaženja, dogovora iz šeste alineje tretjega odstavka ni dopustno skleniti.
(5) Če ne pride do sklenitve dogovora iz šeste alineje tretjega odstavka, se izpelje postopek za odstranitev nedovoljenega plovila v skladu z določili sedmega odstavka.
(6) Vsi imetniki plovil iz pete alineje tretjega odstavka se z vidika dolžnosti plačila vzdrževalnine štejejo po samem odloku za imetnike v smislu dolžnosti plačila vzdrževalnine tudi v primeru, če v skladu z določbami prejšnjega odstavka ne sklenejo pisnega dogovora ali z njimi pisnega dogovora ni dopustno skleniti, in sicer od dne uveljavitve odloka o spremembah in dopolnitvah odloka. Nesklenitev pisnega dogovora v roku 30 dni od poziva upravljavca izključuje možnost, da bi uporabnik pridobil pravico do začasnega priveza po prehodnih določbah tega odloka. Uporaba začasnih privezov iz šeste alineje tretjega odstavka ne vpliva na vrstni red pri dodeljevanju privezov v smislu 11. člena tega odloka. Privez po tem odloku se dodeli po dokončnosti obratovalnega dovoljenja v skladu z 11. členom, in sicer po vrstnem redu prijav, ki se oblikuje posebej za pristanišče »Kanal sv. Jerneja« po tem odloku.
(7) Upravljavec je na obravnavanem območju dolžan preprečevati privezovanje vseh plovil, ki se privežejo v nasprotju s tem odlokom. Pri tem ima pravico od lastnika ali uporabnika privezanega plovila zahtevati, da nemudoma odstrani svoje plovilo. Zahtevo lahko upravljavec poda pisno naslovniku neposredno ali z obvestilom na samem plovilu, če naslovnik ni znan ali ni dostopen. V kolikor ta zahtevanega ne izvrši v roku treh dni od prejema obvestila s strani upravljavca, lahko upravljavec, ne glede na določila V. in VI. dela v zvezi z 12. členom odloka, odstrani in ustrezno deponira plovilo na stroške lastnika. Upravljavec ravna enako v primeru plovil, ki bi lahko bila vir onesnaženja, plovil, ki niso registrirana ali niso zavarovana in plovil, za katera lastniki oziroma imetniki drugih pravic (npr. leasing, uporabnik) ne sklenejo dogovora iz šeste alineje tretjega odstavka tega člena.

54. člen

Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic Koper.

Številka: 355–2/2009

Piran,   7. 9. 2010                                                                               

Župan Občine Piran                                                                                                                   

Tomaž Gantar

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o pristanišču kanal Sv. Jerneja in koncesiji za gradnjo in upravljanje krajevnega pristanišča kanal Sv. Jerneja (Uradni list Republike Slovenije, št. 70/2021) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

3. člen

(1) Ne glede na določbe odloka, ki urejajo postopek izbire koncesionarja in pogojev koncesije (14., 17., 18., 19., 20., 22. in 25. člen ter 26.–32. člen) se izvajanje koncesije v smislu druge alineje 2. člena odloka izvaja s sklenitvijo neposredne koncesijske pogodbe z družbo Javno podjetje OKOLJE Piran, d.o.o. (v nadaljevanju upravljavec), kot družbo, katere edini družbenik (ustanovitelj) je Občina Piran in ki prevzema operativna tveganja izvajanja upravljanja. Koncesijska pogodba, ki je sklenjena za čas veljavnosti vodnega dovoljenja, poleg drugih razlogov, določenih z odlokom, preneha tudi v primeru predčasnega prenehanja vodnega dovoljenja upravljavca. H koncesijski pogodbi poda soglasje občinski svet, kar velja tudi za njene spremembe oziroma dopolnitve.

(2) Poleg pravic koncesionarja po odloku pridobi upravljavec tudi pravice iz 53. člena odloka s trenutkom uveljavitve tega odloka. Uporabniki so dolžni plačati vzdrževalnino, ne glede na trajanje in dopustnost uporabe začasnega priveza. Za uveljavitev svojih terjatev zoper lastnike oziroma imetnike drugih pravic, ima upravljavec pridržno pravico na plovilih, ki jih odstrani in ustrezno deponira.

(3) Upravljavec sprejme na podlagi javnega pooblastila, ki mu ga s tem odlokom podeli občina, Načrt upravljanja območja začasnih privezov kot enotni akt upravljavca v smislu drugega odstavka 6. člena odloka.

(4) Za namene pridobitev dovoljenj pristojnih državnih organov, se šteje, da je vzdrževanje obstoječega stanja v smislu 53. člena odloka, gradnja krajevnega pristanišča »Kanal sv. Jerneja« ter njegovo upravljanje in izvajanje javnih služb po tem odloku v javnem interesu v smislu 70. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18).

4. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.