Na podlagi 16. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/2017 in 21/18), Resolucije o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2023 (Uradni list RS, št. 26/2014), Izvedbenega načrta Resolucije o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2023 in 15. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/11 in 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na 6. seji dne 23. 04. 2019 sprejel

ODLOK

O POSTOPKU IN MERILIH ZA SOFINANCIRANJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI RADENCI

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina odloka)

S tem  odlokom Občina Radenci  (v nadaljevanju: občina)  določa postopek izbire izvajalcev športnih programov in področij letnega programa športa, pogoje in merila za izbiro in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa, način določitve višine sofinanciranja, način sklepanja in vsebino pogodb o sofinanciranju ter način izvajanja nadzora nad pogodbami o sofinanciranju.

2. člen

(opredelitev javnega interesa v športu)

Javni interes obsega naloge nacionalnega in lokalnega pomena, ki so določene v Nacionalnem programu športa v RS (v nadaljevanju: NPŠ) in so namenjene zagotavljanju optimalnih pogojev za kakovostno ukvarjanje s športom in gibalnimi dejavnostmi za ohranjanje zdravja. Javni interes v občini obsega dejavnosti na vseh področjih športa v skladu s prednostnimi nalogami, ki so opredeljene v NPŠ in se uresničuje tako, da se:

-   v proračunu občine zagotavlja finančna sredstva za sofinanciranje Letnega programa športa v Občini Radenci (v nadaljevanju: LPŠ),

-   načrtuje, gradi in vzdržuje lokalno pomembne športne objekte in površine za šport v naravi,

-   spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj vseh področij športa.

II. VSEBINSKE DOLOČBE

3. člen

(opredelitev področij športa)

Za uresničevanja javnega interesa v športu se v skladu s proračunskimi možnostmi in ob upoštevanju načela enake dostopnosti javnih sredstev za vse izvajalce iz proračuna občine lahko sofinancirajo naslednja področja športa:

1. športni programi: so različne pojavne oblike športa, namenjene posameznikom vseh starosti, in sicer:

1.  Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine – so športne dejavnosti, ki nadgrajujejo gibalne dejavnosti v predšolskem obdobju in šolsko športno vzgojo, ter obšolski športni programi, namenjeni vsem otrokom in mladini, ki niso del tekmovalnih sistemov nacionalnih panožnih športnih zvez,

2.  Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami – je prilagojeno izvajanje gibalnih programov,

3.  Obštudijska športna dejavnost – so različne oblike športnih dejavnosti študentov,

4.  Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport – so športni programi, ki jih izvajajo športna društva ter nacionalne panožne zveze in so namenjeni sistematični pripravi na tekmovanja in tekmovanjem,

5.  Kakovostni šport – so programi priprav in tekmovanj športnikov in športnih ekip v članskih starostnih kategorijah, ki tekmujejo v tekmovalnih sistemih Nacionalnih panožnih športnih zvez (v nadaljevanju: NPŠZ), do naslova državnega prvaka ter na mednarodnih tekmovanjih,

6.  Vrhunski šport – so programi priprav in tekmovanj vrhunskih športnikov, usmerjenih v doseganje vrhunskih športnih dosežkov na mednarodni ravni. Vrhunski športnik je športnik mednarodnega, svetovnega ali olimpijskega razreda in je vpisan v evidenco registriranih in kategoriziranih športnikov kot vrhunski športnik,

7.   Šport invalidov – so vse pojavne oblike športa, s katerim se ukvarjajo invalidi izven  šolskega sistema,

8.  Športna rekreacija – so različne pojavne oblike športne gibalne dejavnosti s ciljem ohranjanja dobrega zdravja, dobrega počutja in vitalnosti, druženja, tekmovanja oziroma zabave,

9.  Šport starejših – je športno–rekreativna gibalna dejavnost oseb starejših od 65 let.

2. športni objekti in površine za šport v naravi

3. razvojne dejavnosti v športu:

-   izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v športu,

-   statusne pravice športnikov, strokovnih delavcev v športu in strokovna podpora programom,

-   založništvo v športu,

-   znanstveno raziskovalna dejavnost v športu,

-   informacijsko komunikacijska tehnologija na področju športa.

4. organiziranost v športu

5. športne prireditve in promocija športa

-   športne prireditve,

-   javno obveščanje v športu,

-   športna dediščina in muzejska dejavnost v športu.

6. družbena in okoljska odgovornost v športu

III. LETNI PROGRAM ŠPORTA

4. člen

(letni program športa)

(1) LPŠ je dokument, ki opredeli športne programe/področja, ki so v koledarskem letu, za katerega se LPŠ sprejema, v občini prepoznana kot javni interes.

(2) Glede na razvojne načrte, prioritete v športu, razpoložljiva proračunska sredstva ter kadrovske in prostorske razmere v lokalnem športu se v LPŠ določi:

-   športna področja/programe, ki se v proračunskem letu sofinancirajo iz občinskega proračuna,

-   višino proračunskih sredstev za sofinanciranje področij/programov športa,

-   obseg in vrsto športnih področij/programov.

Za posebne dosežke in potrebe športnih društev, posameznikov in drugih potreb na področjih/programih športa se v letnem proračunu nameni del sredstev namenjenih za izvajanje področij/programov športa v občini Radenci. Župan odobri porabo in razdelitev sredstev na predlog resornega odbora oziroma komisije.

(3) Podrobnejša opredelitev področij/programov športa je podana v prilogi k temu odloku z naslovom »Merila in pogoji za vrednotenje letnega programa športa v občini Radenci«. V dokumentu so opredeljeni splošni pogoji za vrednotenje športnih programov, razvrščanje športnih panog glede na vsebino, razvrstitev športnih panog po kriteriju kompetentnosti strokovnega kadra, konkurenčnosti, uspešnosti, razširjenosti in tradicije športne panoge v lokalnem okolju, kakor tudi način vrednotenja in obseg programa ter vrsta stroška, ki se pokriva za posamezno vsebino.

(4) Predlog LPŠ pripravi občinska uprava. Zaradi zagotavljanja avtentičnih interesov civilne športne družbe v postopku priprave predloga LPŠ, poda svoje mnenje tudi Športna zveza občine Radenci.

(5) Ne glede na prejšnji odstavek lahko občinski svet sprejme letni program športa na lokalni ravni brez predhodnega mnenja iz prejšnjega odstavka, če ga Športna zveza Radenci ne poda v roku enega meseca.

5. člen

(javni športni objekti in površine za šport v naravi)

(1) Športni objekti in površine za šport v naravi so športni centri, športni objekti, vadbeni prostori, vadbene površine ter površine za šport v naravi.

(2) Javni športni objekti in površine za šport v naravi so športni objekti in površine za šport v naravi, ki so v lasti lokalne skupnosti ali Republike Slovenije.

6. člen

(uporaba javnih športnih objektov in površin)

(1) Programi športa, ki se izvajajo v okviru obveznega ali razširjenega dela vzgojno izobraževalnega programa na javnih športnih objektih in površinah za šport v naravi, imajo prednost pred izvajalci LPŠ in drugimi izvajalci in uporabniki.

 (2) Športna društva, ki izvajajo LPŠ, imajo za izvajanje le tega, pod enakimi pogoji, prednost pri uporabi javnih športnih objektov in površin pred drugimi izvajalci in uporabniki.

 (3) Sofinanciranje stroškov uporabe javnih športnih objektov in površin za šport v naravi, ki so v lasti lokalne skupnosti, se lahko izvede tudi v obliki  brezplačne uporabe javnih športnih objektov in površin za šport v naravi. Sofinanciranje se izvede z javnim razpisom na podlagi prednostnih kriterijev iz prejšnjih odstavkov.

IV. IZVAJALCI

7. člen

(izvajalci letnega programa športa)

Izvajalci LPŠ po tem odloku so:

-   športna društva in športna zveza, ki so registrirani v RS,

-   zavodi s področja vzgoje in izobraževanja ter športa, ki izvajajo športne programe določene z LPŠ,

-   pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti v športu v RS,

-   samostojni podjetniki posamezniki, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti v športu v RS,

-   ustanove, ki so ustanovljene za splošno koristen namen na področju športa, v skladu z zakonom, ki ureja ustanove in

-   zasebni športni delavci.

V. POGOJI ZA SOFINANCIRANJE

8. člen

(pravica do sofinanciranja)

(1) Izvajalci iz prejšnjega člena imajo pravico do sofinanciranja na področjih športa, če izpolnjujejo pogoje:

-   imajo sedež v občini in so njihovi programi namenjeni občanom Občine Radenci, razen če ni objektivnih možnosti,

-   so na dan objave javnega razpisa za sofinanciranje letnega programa športa (v nadaljevanju: JR) registrirani v skladu z veljavnimi predpisi, njihova (pretežna) dejavnost pa je izvajanje športnih programov,

-   organizacije s področja športa, ki pričnejo z delovanjem v tekočem letu, lahko kandidirajo za sredstva v rednem postopku, to je v okviru javnega razpisa,

-   izvajajo športna področja/programe skladno z odlokom in LPŠ,

-   se pravočasno prijavijo na javni razpis ter izpolnjujejo vse razpisne pogoje,

-   imajo za prijavljena področja/programe športa: 

-  zagotovljene materialne in prostorske pogoje ter ustrezno izobražen ali usposobljen kader za opravljanje strokovnega dela v športu,

 - izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni viri prihodkov in stroškov  izvedbe programov,

- izvajajo športne programe, ki so predmet razpisa, najmanj 30 vadbenih tednov letno v obsegu vsaj 60 ur (po dve uri tedensko), razen v primerih, ko ne gre za sofinanciranje celoletnih športnih programov in je obseg izvajanja posameznega športnega programa v merilih drugače opredeljen,

 - urejeno evidenco članstva (športna društva, zveze) ter evidenco o udeležencih   programov.

(2) Športna društva, kot osnovne športne organizacije, se na lokalni ravni združujejo v športno zvezo, ki predstavlja osrednjo športno organizacijo na lokalni ravni.

(3) Športna društva in njihove zveze imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju LPŠ.

(4) Občina lahko sofinancira stroške delovanja športne zveze, če je ta ustanovljena. Športna zveza lahko kandidira za sredstva le na tistih področjih/programih športa, ki jih izvaja sama, in ki jih posamezna društva, članice športne zveze, ne vključujejo v svoje programe, s katerimi kandidirajo za sredstva.

VI. POSTOPEK ZA DODELJEVANJE SREDSTEV

9. člen

(komisija za izvedbo javnega razpisa)

(1) Župan s sklepom imenuje komisijo za izvedbo javnega razpisa (v nadaljevanju: komisija), ki je sestavljena iz treh (3) članov.  

(2) Člani komisije ne smejo biti z vlagatelji, ki kandidirajo za dodelitev sredstev, interesno povezani v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja (v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena), v zakonski zvezi, zunajzakonski skupnosti, v svaštvu od vštetega drugega kolena, tudi če so te zveze, razmerja oziroma skupnosti že prenehale. Prav tako ne smejo sodelovati pri delu komisije, če obstajajo  druge okoliščine, ki bi vplivale na njihovo neobjektivnost in nepristranskost (npr. osebne povezave).

(3) Člani komisije podpišejo izjavo o prepovedi interesne povezanosti. Če je predsednik ali član komisije z vlagateljem poslovno, sorodstveno ali osebno povezan, se v tistem primeru izloči iz dela komisije in se to evidentira v zapisniku.

(4) Komisija se sestaja na rednih in izrednih sejah. Seje lahko potekajo tudi dopisno. Komisija o poteku sej in o svojem delu vodi zapisnik. Za sklepčnost in sprejemanje odločitev je potrebna navadna večina.

(5) Naloge komisije so:

-   pregled in ocena vsebine razpisne dokumentacije,

-   odpiranje in ugotavljanje pravočasnosti ter popolnosti prejetih vlog,

-   ocena vlog na podlagi pogojev in meril navedenih v tem odloku,

-   priprava predloga izvajalcev LPŠ po izbranih športnih programih/področjih,

-   podaja predloga izbire in sofinanciranja LPŠ po področjih/programih športa in po izvajalcih,

-   vodenje zapisnikov o svojem delu.

(6) Strokovno-administrativna dela za komisijo opravlja občinska uprava.

10. člen

(javni razpis in razpisna dokumentacija)

(1) V skladu z veljavno zakonodajo, tem odlokom, sprejetim LPŠ in na podlagi sklepa župana občina izvede javni razpis (JR). Postopek javnega razpisa se lahko začne ne glede na določbo zakona, ki ureja javne finance o pogojih za začetek postopka za dodelitev sredstev, pri čemer odločbe o izbiri ni mogoče izdati pred sprejetjem proračuna za leto, v katerem se odločba izdaja.

(2) Objava JR mora vsebovati:

-   ime in naslov naročnika,

-   pravno podlago za izvedbo JR,

-   predmet JR,

-   navedbo pogojev za kandidiranje na JR (upravičeni izvajalci LPŠ),

-   navedbo pogojev in meril za vrednotenje športnih programov/področij,

-   višino sredstev, ki so na razpolago za predmet JR,

-   obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva,

-   rok, do katerega morajo biti predložene vloge in način oddaje vlog,

-   datum odpiranja vlog,

-   rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu JR,

-   kraj, čas in osebo, pri kateri lahko vlagatelji dvignejo razpisno dokumentacijo, oziroma elektronski naslov, na katerega lahko zaprosijo zanjo,

-   navedbo oseb, pooblaščenih za dajanje informacij o JR,

(3) Razpisna dokumentacija mora vsebovati: 

-   razpisne obrazce,

-   navodila izvajalcem za pripravo in oddajo vloge,

-   informacijo o dostopnosti do odloka, LPŠ ter pogojev in meril,

11. člen

(postopek izvedbe javnega razpisa)

(1) Občina objavi obvestilo o JR na spletni strani občine in na krajevno običajen način. Rok za prijavo na JR ne sme biti krajši kot 14 dni od objave JR.

(2) Vloga za prijavo na JR mora biti poslana skladno z obrazcem »oprema vloge« in sicer tako, da spodnjo tabelo vlagatelji izrežejo, jo prilepijo na sprednjo stran pisemske ovojnice in jo v celoti izpolnijo:

(3) Ovojnica, ki ni označena skladno s prejšnjim odstavkom, se vrne vlagatelju.

(4) Vloga je lahko tudi elektronska, če je tako določeno v JR. Način elektronske predložitve vloge se določi v javnem razpisu.

(5) Odpiranje prejetih vlog opravi komisija v roku in na način, ki je predviden v JR. Vloge na JR se obravnavajo posamično. Odpirajo se samo v roku posredovane vloge v pravilno izpolnjeni in označeni ovojnici ter v vrstnem redu, po katerem so bile prejete. Odpiranje vlog ni javno.

(6) Za vsako vlogo komisija na odpiranju ugotovi formalno popolnost glede na to, ali je bila oddana pravočasno in s strani upravičenega vlagatelja ter ali so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti (popolna vloga).

(7) O odpiranju vlog se vodi zapisnik, ki vsebuje:

-   kraj in čas odpiranja prispelih vlog,

-   imena navzočih članov komisije,

-   naziv vlagateljev navedenih po vrstnem redu odpiranja,

-   ugotovitve o popolnosti oziroma nepopolnosti posamezne vloge ter navedbo manjkajoče dokumentacije.

(8) Zapisnik podpišejo prisotni člani komisije. Zapisnik komisije ni javen.

(9) Vlogo, ki ni pravočasna ali je ni vložil upravičen vlagatelj, se zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena.

12. člen

(poziv za dopolnitev vloge)

(1) Na podlagi zapisnika o odpiranju vlog se v roku osmih (8) dni pisno pozove tiste vlagatelje, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev vlog je osem (8) dni.

(2) Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolnijo, se zavržejo s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena.

13. člen

(ocenjevanje in vrednotenje vlog)

(1)Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog, tako da preveri izpolnjevanje razpisnih pogojev in jih oceni na podlagi meril določenih s tem odlokom in z javnim razpisom ter pripravi predlog izbire in sofinanciranja programov/področij LPŠ.

(2)Komisija o opravljenem strokovnem pregledu in ocenjevanju vlog vodi zapisnik.

(3)Zapisnik podpišejo prisotni člani komisije. Ocenjevanje in vrednotenje vlog ter zapisnik komisije niso javni.

14. člen

(odločba o izbiri)

Na podlagi odločitve komisije izda direktor občinske uprave odločbo o izbiri ter obsegu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja programa/področja LPŠ. Odločba o izbiri je podlaga za sklenitev pogodbe o sofinanciranju izvajanja LPŠ.

15. člen

(poziv k podpisu pogodbe)

(1) Ob izdaji odločbe o izbiri občina pozove vlagatelja k podpisu pogodbe o sofinanciranju izvajanja LPŠ.

(2) Če se vlagatelj v roku 8 dni ne odzove, se šteje, da je umaknil vlogo za sofinanciranje.

16. člen

(ugovor)

(1) Zoper odločbo je možno podati ugovor v roku osmih (8) dni po prejemu odločbe. Vložen ugovor ne zadrži  sklepanja pogodb z izbranimi izvajalci LPŠ. Predmet ugovora ne morejo biti pogoji in merila za vrednotenje LPŠ.

(2) O ugovoru odloči župan v roku trideset (30) dni od prejema ugovora. Odločitev župana je dokončna. O dokončni odločitvi župan obvesti tudi komisijo.

(3) Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor na Upravnem sodišču Republike Slovenije, ki se vloži v roku trideset (30) dni od vročitve odločbe.

17. člen

(objava rezultatov javnega razpisa)

Rezultati JR se po zaključku postopka  objavijo na spletni strani občine.

VII. POGODBA IN NADZOR NAD PORABO SREDSTEV

18. člen

(pogodba z izbranimi izvajalci letnega programa športa)

(1) Z izbranimi izvajalci LPŠ se sklene pogodbo o sofinanciranju izvajanja LPŠ. V pogodbi se opredeli:

-   naziv in naslov naročnika ter izvajalca področja/programa športa,

-   pravna osnova za sklenitev pogodbe,

-   vsebino in obseg dejavnosti,

-   čas realizacije dejavnosti,

-   višino dodeljenih sredstev,

-   terminski plan porabe sredstev,

-   način nadzora nad namensko porabo sredstev, izvedbo športnih programov/področij, ter predvidene sankcije v primeru neizvajanja,

-   način nakazovanja sredstev izvajalcu,

-   način in vzrok spremembe višine pogodbenih sredstev,

-   način, vsebino in rok za poročanje o realizaciji LPŠ po pogodbi,

-   določilo, da mora izvajalec, ki nenamensko koristi pogodbena sredstva, sredstva vrniti v proračun skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, oz. če drugače krši pogodbena določila, ne more kandidirati za sredstva na naslednjem JR,

-   druge medsebojne pravice in obveznosti.

(2) Če se vlagatelj v roku osmih (8) dni ne odzove na poziv k podpisu pogodbe, se šteje, da je umaknil vlogo za sofinanciranje.

19. člen

(spremljanje izvajanja letnega programa športa)

(1) Izvajalci LPŠ so dolžni izvajati izbrana področja najmanj v obsegu opredeljenem v pogodbi, sredstva pa nameniti za izbran športni program/področje v skladu z JR.

(2) Nadzor nad izvajanjem pogodb in porabo proračunskih sredstev izvaja občinska uprava.

(3) Sredstva, ki na razpisu niso bila razdeljena ali so bila vrnjena v  proračun skladno z določbami tega odloka, lahko župan na predlog resornega odbora s sklepom razporedi izbranim izvajalcem LPŠ, katerih rezultati opravičujejo povečan obseg sredstev.

(4) Namensko porabo s pogodbo dodeljenih proračunskih sredstev spremljata in preverjata komisija, ki jo za ta namen imenuje in pooblasti župan ter nadzorni odbor občine. Če ta komisija ugotovi, da upravičenec/izvajalec programa pridobljenih sredstev ni porabil v skladu z določbami pogodbe o financiranju, zahteva občina vrnitev nenamensko porabljenih sredstev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejetja do dneva vračila sredstev. Vrnitev porabljenih sredstev se zahteva v naslednjih primerih:

-   če se ugotovi, da so bila sredstva ali del le-teh nenamensko porabljena,

-   če se ugotovi, da je upravičenec/izvajalec programa za katerikoli namen pridobitve navajal neresnične podatke,

-   če se ugotovi dvojno financiranje iz občinskega proračuna za isto aktivnost,

-   če se ugotovi druge nepravilnosti pri porabi sredstev.

Če se ugotovi, da upravičenec pridobljenih sredstev ni porabil v skladu z določbami pogodbe o financiranju, v naslednjem letu ni upravičen do finančnih sredstev iz proračuna občine.

20. člen

(dolžnosti izvajalcev LPŠ)

(1) Izvajalec športnega programa, ki je izbran za izvajanje letnega programa športa v občini, je dolžan javno objaviti izračun cene športnega programa, za katerega izvajanje prejema proračunska sredstva. Način in obliko izračuna cene predpiše minister.

(2) Športni programi, ki so v celoti financirani iz javnih sredstev, so za uporabnike brezplačni. V primeru delnega sofinanciranja športnih programov iz proračunskih sredstev občine mora izvajalec LPŠ stroške, ki  jih krijejo vadeči, sorazmerno zmanjšati.

(3) Finančna sredstva, ki jih izvajalci letnega programa športa prejmejo za izvedbo posameznega področja/programa športa, se smejo porabiti samo za stroške izvedbe športnega področja/programa, za katerega so namenjeni.

(4) Izvajalec, ki je izbran za izvajanje LPŠ, mora na tekmovanjih in z njimi povezanimi dogodki oziroma v projektnih aktivnostih, ki jih organizira za obiskovalce prostor opremiti z dobro vidnim plakatom oziroma transparentom, na katerem je logotip občine Radenci in na primeren način opremiti z logotipom občine publikacije in druge komunikacijske in promocijske materiale, ki jih uporablja.

21. člen

(predplačila - začasno sofinanciranje)

(1) Na podlagi zakonodaje, ki določa izvrševanje proračunov v RS se lahko do sklenitve pogodbe o sofinanciranju izvajalca LPŠ posamezna področja/programi športa sofinancirajo na osnovi dokumenta o predplačilu - začasnem sofinanciranju (pogodba,  sklep). Dokument se lahko sklene samo z izvajalci LPŠ, ki so imeli enaka področja/programe športa sofinancirane že v preteklem koledarskem letu in je izvajalec podal vlogo za začasno sofinanciranje.

(2) V dokumentu o predplačilu - začasnem financiranju se določi način in višino predplačila – začasnega financiranja področja/programa športa. Višina začasnega sofinanciranja skupaj ne sme preseči 30 odstotkov predvidenega pogodbenega zneska, ki ga je  izvajalec prejel za izvajanje področja/programa športa iz prvega odstavka tega člena v preteklem letu.

(3) Po sklenitvi pogodbe o sofinanciranju izvajanja LPŠ za tekoče leto se že nakazana sredstva poračunajo.

VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

22. člen

(prenehanje veljavnosti pravilnika)

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Pravilnik za vrednotenje športnih programov v občini Radenci.

23. člen

(veljavnost odloka)

Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 431-0017/2019                                                                      

Datum: 24.04.2019                                                                                            

                                                                                    Župan občine Radenci

                                                                                Roman Leljak

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje Letnega programa športa v Občini Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 45/2020) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

Priloga: Merila in pogoji za vrednotenje letnega programa športa v občini Radenci

MERILA IN POGOJI

 ZA VREDNOTENJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI RADENCI

(Priloga k Odloku o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Radenci)

I.   UVODNA DOLOČILA

V Odloku o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občin Radenci   so opredeljeni izvajalci letnega programa športa (LPŠ), ki ob izpolnjevanju določenih pogojev pridobijo pravico do sofinanciranja. Za uresničevanje javnega interesa v športu so z merili za izbor in vrednotenje (v nadaljevanju: merila) opredeljeni načini izbora in vrednotenja programov/področij športa:

1.   športni programi

2.   športni objekti in površine za šport v naravi

3.   razvojne dejavnosti v športu

4.   organiziranost v športu

5.   športne prireditve in promocija športa

6.   družbena in okoljska odgovornost v športu.

Merila se v času trajanja postopka javnega razpisa ne smejo spreminjati.

Višina sofinanciranja je odvisna od LPŠ in razpoložljivih sredstev v proračunu, zato so v merilih programi ovrednoteni točkovno.

Vsako področje športa je opredeljeno s:

·        splošno opredelitvijo področja po NPŠ (s pristojnostmi LPŠ) ter

·        predstavitvijo meril in kriterijev ter tabelaričnim prikazom vrednotenja.

POMEN KRATIC V MERILIH:

LPŠ – letni program športa,

NPŠ – Nacionalni program športa

NPŠZ – Nacionalna panožna športna zveza

ŠV OM – športna vzgoja otrok in mladine

KŠ – kakovostni šport,

VŠ – vrhunski šport,

OKS-ZŠZ – Olimpijski komite – Združenje športnih zvez,

OŠ – osnovna šola,

OŠZ – občinska športna zveza,

OR, SR, MR, DR, PR, MLR – kategorizirani športniki olimpijski razred, svetovni razred, mladinski razred, državni razred, perspektivni razred, mladinski razred,

Zavod VIZ – zavod s področja vzgoje in izobraževanja,

ZŠIS-POK – Zveza za šport invalidov Slovenije- Paraolimpijski komite.

II. IZBOR IZVAJALCEV LPŠ

Zaradi specifičnosti športnih panog so programi in izvajalci LPŠ razdeljeni na:

·        tekmovalne športne programe: športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, kakovostni šport in vrhunski šport:

o    v individualnih športnih panogah,

o    v kolektivnih športnih panogah ,

o    v miselnih igrah.

o    Vrednotenje izvajalcev programov v miselnih igrah se opravi v skladu s točkovnikom za individualne panoge.

·        netekmovalne športne programe: prostočasna športna vzgoja otrok in mladine, športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami, obštudijska športna dejavnost, športna rekreacija ter šport starejših. Vrednotijo se samo tisti udeleženci, ki niso vključeni v tekmovalne sisteme NPŠZ (oz. ZŠIS-POK).

·        športni programi splošno:

o    prijavitelji na javni razpis morajo posredovati poimenski seznam vadečih po starostnih kategorijah z naslednjimi podatki: ime in priimek ter letnica rojstva.

1.1.      Tekmovalni programi

Pri izboru programov športne vzgoje otrok in mladine usmerjenih v kakovostni/vrhunski šport ter programov kakovostnega športa se na osnovi kriterijev kompetentnosti strokovnega kadra, konkurenčnosti, uspešnosti, razširjenosti in tradicije športne panoge (z izjemo občasnih programov in kategoriziranih športnikov) razvrsti v tri razrede glede na doseženo število točk. Podatke za vrednotenje se pridobi na javnem razpisu, od Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez in Nacionalnih panožnih športnih zvez.

Pri izboru  tekmovalnih programov se za razvrščanje v razrede uporabi preglednica št. 1:

V LPŠ se uvrstijo tekmovalni programi, ki na podlagi zgoraj navedenih kriterijev dosežejo najmanj 15 točk.

Na osnovi seštevka točk po kriterijih iz preglednice št. 1, se športne panoge razvrstijo v tri razrede. Razredi se med seboj razlikujejo po višini sofinanciranja, ker se vrednost športnih programov ovrednoti na osnovi korekcijskih faktorjev iz preglednice št. 2.

V vsakem razredu je lahko zastopan le en izvajalec iz posamezne športne panoge. V primeru enakega števila točk se v višji razred uvrsti izvajalec po merilu razširjenosti oziroma tradicije.

Število športnikov v vadbeni skupini

Za programe športne vzgoje otrok in mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, kakovostni šport in vrhunski šport se določi število športnikov v vadbeni skupini za individualne in kolektivne športne panoge in sicer:

·        individualne panoge 6-8 članov, kolektivne 12-16 članov;

·        v primeru, ko vadbena skupina ne doseže spodnje meje števila vadečih za formiranje skupine, se izvede združevanje dveh ali več takšnih skupin znotraj istih in/ali različnih starostnih kategorij. Vrednotenje se izvede po tisti starostni kategoriji, iz katere prihaja največ vadečih. Če se primeri isto število vadečih v dveh ali več kategorijah, se vrednotenje izvede po najvišji starostni kategoriji;

·        Izjemoma se za formiranje vadbene skupine lahko uporabi naslednja rešitev: če v skupnem seštevku vseh vadečih skupina ne doseže predpisanega minimalnega števila vadečih, se prizna ena skupina, ki se ovrednoti smiselno določilom iz prejšnje alineje.

1.2.      Netekmovalni programi

Pri izboru  netekmovalnih programov se uporablja naslednja merila:

a)  cena programa, ki jo plača udeleženec,

b)  kompetentnost strokovnih  delavcev,

c)   število vadečih.

Podatke za vrednotenje se pridobi na javnem razpisu. Posamezne programe se vrednoti ločeno.

a) Cena športnega programa

b) Kompetentnost strokovnih delavcev

* prehodno obdobje 3 let od pričetka veljavnosti zakona (do 24.6 2020).

Po prehodnem obdobju se za vrednotenje strokovnega kadra uporablja naslednje korekcijske faktorje:

**po preteku prehodnega obdobja (od 25.6. 2020 naprej).

c) Število vključenih v program

Pri športu starejših in prostočasni športni vzgoji otrok in mladine se upošteva 50 % števila vključenih, kar pomeni 10 in več vključenih = 2 točki, do 9 vključenih = 1 točka.

V letni program športa se uvrstijo netekmovalni programi, ki dosežejo najmanj 3 točke.

VREDNOTENJE ŠPORTNIH PROGRAMOV

Način vrednotenja programov

1.   Posameznika se v tekmovalnih programih vrednoti pri istem izvajalcu le v eni vadbeni skupini.

2.   Programe se vrednoti v točkah.

3.   V športnih programih se vrednoti dejanski obseg izvajanja programa, vendar največ do obsega, opredeljenega v tabelah posameznih športnih programov, razen če ni v programu drugače opredeljeno.

1.  ŠPORTNI PROGRAMI

Posamezne oblike športa imajo različne cilje in so prilagojene različnim skupinam ljudi, njihovim sposobnostim, znanju, motivaciji in starosti. Športni programi so najbolj opazen del športa in predstavljajo praviloma strokovno organizirano in vodeno celoletno športno vadbo.

1.1.         PROSTOČASNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE

Opredelitev področja po NPŠ

Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine predstavlja širok spekter športnih dejavnosti za populacijo od predšolskega do vključno srednješolskega obdobja. Vrednotijo se organizirane oblike športne dejavnosti netekmovalnega značaja za otroke in mladino, ki nadgrajujejo šolsko športno vzgojo, so vzgojno naravnane in niso del uradnih tekmovalnih sistemov NPŠZ.

1.1.1.   PROMOCIJSKI ŠPORTNI PROGRAMI

Med promocijske športne programe, ki se pretežno izvajajo v zavodih VIZ, prištevamo: Mali sonček (MS), Ciciban planinec (CP), Zlati sonček ZS), Naučimo se plavati (NSP), Krpan (KRP) in Mladi planinec (MP).

Če se programi izvajajo v okviru obveznega učnega procesa (kurikuluma) in/ali so financirani s strani MIZŠ (ali Zavoda za šport RS Planica), niso predmet sofinanciranja po LPŠ občine.

Objekt se ne sofinancira vrtcem in šolam, če se program izvaja v objektu prijavitelja.

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:

Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.1.1. je opredeljen v preglednici št. 1-1-1.

1.1.2.   ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA

Šolska športna tekmovanja, ki se izključno izvajajo v zavodih VIZ, predstavljajo izpeljavo tekmovanj na lokalni ravni in udeležbo šolskih športnih ekip na organiziranih tekmovanjih v razpisanih športnih panogah od regijske do državne ravni.

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:

Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.1.2. je opredeljen v preglednici št. 1-1-2.

1.1.3.   CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI

Celoletni športni programi prostočasne športne vzgoje otrok in mladine potekajo najmanj 30 tednov v letu. Vrednoti se programe izvajalcev, katerih vsebina se nanaša na različne gibalne dejavnosti in programe v posameznih športnih panogah, ki ne izpolnjujejo pogojev za vključitev v program športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport. Raznolikost izvajalcev omogoča kakovostno ponudbo, ob enakih pogojih pa LPŠ omogoča prednost športnim društvom. Če programe izvajajo zavodi VIZ, se ovrednoti le strokovni kader (50 % točk).

Športne interesne dejavnosti v šolah predstavljajo razširjen program šole in se kot takšne financirajo iz sredstev šolstva.

Iz LPŠ se lahko v šolah sofinancirajo le tisti programi splošne prostočasne športne vzgoje otrok in mladine, ki nadgrajujejo program šolskih športnih interesnih dejavnosti (npr. dodatna vadba v šolskih športnih objektih, ki jo skupaj organizirata šola in lokalno športno društvo).

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:

Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.1.3. je opredeljen v preglednici št. 1-1-3.

1.1.4.   OBČASNI ŠPORTNI PROGRAMI

Programi v času počitnic in pouka prostih dni praviloma predstavljajo športne dejavnosti v skrajšanem obsegu (tečaji, tabori, projekti), ki jih ponujajo različni izvajalci v minimalnem trajanju vsaj 5 dni. Če programe izvajajo zavodi VIZ, se ovrednoti le strokovni kader (50 % točk).

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:

Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.1.4. je opredeljen v preglednici št. 1-1-4.

1.2.         ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE USMERJENE V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT

OPREDELITEV PODROČJA PO NPŠ

Športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport predstavlja širok spekter programov za otroke in mladino, ki se s športom ukvarjajo zaradi doseganja vrhunskih športnih rezultatov. Programi vključujejo načrtno skrb za mlade športnike, zato morajo izvajalci izpolnjevati prostorske, kadrovske in druge zahteve NPŠZ.

1.2.1.   OBČINSKE PANOŽNE ŠPORTNE ŠOLE

Občinska panožna športna šola je občinski projekt na področju športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, ki se lahko organizira v športnih društvih z ustrezno izoblikovano tekmovalno piramido in managementom strokovnih/upravljavskih nalog. Naziv občinske panožne športne šole izvajalec LPŠ pridobi, če v programih športne vzgoje otrok in mladine usmerjenih v KŠ in VŠ izpolnjuje naslednje pogoje:

·        ima tekmovalce v vseh starostnih kategorijah uradnega tekmovalnega sistema NPŠZ, potrjenega s strani OKS-ZŠZ,

·        ima v športnih programih udeležene kategorizirane športnike (PR, MLR).

Za izvedbo občinskih panožnih športnih šol se lahko zagotovijo sredstva iz LPŠ na državnem nivoju, lahko pa tudi občina sama razpiše projekt in zagotovi sredstva v okviru LPŠ.

V kolikor občinske panožne športne šole postanejo predmet sofinanciranja na lokalni ravni, se Merila za vrednotenje panožnih športnih šol na lokalni ravni in višino proračunskih sredstev opredeli z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema.

1.2.2.   CELOLETNI PROGRAMI ŠPORTNE VZGOJE OTROK IN MLADINE USMERJENIH V KŠ IN VŠ

Programi športne vzgoje otrok in mladine usmerjeni v kakovostni in vrhunski šport so sestavni del športnih programov v okoljih, kjer (še) niso vzpostavljene občinske panožne športne šole.

Pri oblikovanju vadbene skupine se dosledno upošteva  določilo o številu športnikov v skupini.

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:

Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.2.2. je opredeljen v preglednicah št. 1-2-2-1 in 1-2-2-3.

V preglednici 1-2-2-1 so vključene skupine mladih športnikov do vključno 13 let, kjer praviloma tekmovalni vidik ne sme biti prevladujoč – za te skupine je predvidena le ena kakovostna raven (enaka za vse športne panoge; enak letni obseg vadbe v urah). Za vse te skupine mladih športnikov velja tudi, da se pravilo o registraciji ne uporablja, saj se udeležencev teh programov ne registrira v centralnem sistemu registriranih športnikov v RS.

V preglednici 1-2-2-2 so vključene skupine mladih športnikov od 14 do vključno 22 let, za katere se predvidevata dve oziroma tri kakovostne ravni (enaka za vse športne panoge; enak letni obseg vadbe v urah). Za vse te skupine velja tudi pravilo, da so registrirani v skladu s Pravili v centralnem sistemu registriranih športnikov v RS.

Pojasnila k preglednici 1-2-2-2 - vadbene skupine mladih športnikov so razdeljene v tri kakovostne ravni in sicer:

1.   V I. kakovostno raven se praviloma »uvrstijo« mladi športniki, ki z nastopi na uradnih tekmovanjih NPŠZ za mlade dosežejo uvrstitev v 1. državno ligo.

2.   V II. kakovostno raven se praviloma »uvrstijo« mladi športniki, ki z nastopi na uradnih tekmovanjih NPŠZ za mlade dosežejo uvrstitev v 2. državno ligo.

3.   V III. kakovostno raven se praviloma »uvrstijo« mladi športniki, ki z nastopi na uradnih tekmovanjih NPŠZ za mlade dosežejo uvrstitev v 3. državno ligo.

4.   Izvajalci, ki nimajo ligaškega tekmovalnega sistema se ovrednotijo po najnižji ravni ustrezne starostne kategorije.

5.   Ker je številčna zastopanost (velikost skupine) v kolektivnih in individualnih športnih panogah različna, se tudi vrednotenje stroškov na skupino razlikuje in sicer z določenim odstotkom glede na celotno vrednost programa (za individualne minus 10 %).

Mladi športniki usmerjeni v kakovostni in vrhunski šport lahko s kakovostnim delom in rezultati v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov dosežejo status športnika mladinskega razreda (MLR) ali perspektivnega razreda (PR). S tem pridobijo bonus točke za programe dodatne športne vadbe, ki pa se vrednotijo le pod pogojem, da je kategorizacija navedena v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred sprejemom letnega programa športa in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini. Praviloma se status kategoriziranega športnika MLR ali PR lahko doseže po dopolnjenem 14-em letu starosti.

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:

Obseg vrednotenja športnih programov MLR/ PR  je opredeljen v preglednici št. 1-2-2-3.

1.2.3 OBČASNI ŠPORTNI PROGRAMI ŠVOM USMERJENIH V KŠ IN VŠ

Naši mladi športniki in športnice se vključujejo tudi v državna in pokalna tekmovanja ter turnirje za uvrstitve na rang lestvicah v individualnih in kolektivnih panogah, ki niso enaka ligaškim tekmovanjem, saj gre običajno za enkratna tekmovanja, v pokalnih tekmovanjih je običajen sistem na izpadanje (1 krog sta ena ali dve tekmi), uradnih turnirjev panožne zveze za uvrščanje na letni rang lestvici pa je lahko tudi več. Nekatere športne panoge imajo tudi predtekmovanja za uvrstitev na državna prvenstva, nekatere pa ne, kar je v našem predlogu tudi upoštevano.

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:

Obseg vrednotenja zgoraj navedenih športnih programov je opredeljen v preglednici št.1-2-3.

1.3.         KAKOVOSTNI ŠPORT

OPREDELITEV PODROČJA PO NPŠ

V skupino kakovostnega športa prištevamo športnike in športne ekipe, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev statusa vrhunskega športnika, nastopajo na mednarodnih tekmovanjih, v uradnih tekmovalnih sistemih NPŠZ do naslova državnega prvaka, ki jih potrdi OKS-ZŠZ in so registrirani skladno s pogoji NPŠZ ter OKS-ZŠZ.

1.3.1.   CELOLETNI PROGRAMI KAKOVOSTNEGA ŠPORTA

Kakovostni šport je pomembna vez med tekmovalnimi programi športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, ter vrhunskega športa, saj vključujejo večje število športnikov in strokovnega kadra, kar omogoča vzpostavitev konkurenčnega okolja znotraj posameznih športnih panog na nacionalni ravni.

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:

Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.3.1. je opredeljen v preglednici št. 1-3-1.

Pojasnila k preglednici 1-3-1 - vadbene skupine športnikov so razdeljene na štiri kakovostne ravni in sicer:

1.   V I. kakovostno raven se praviloma uvrstijo "odrasli športniki", ki z nastopi na uradnih tekmovanjih v skladu s Pravili dosežejo status športnika državnega (DR) razreda (1. državna liga).

2.   Na II. kakovostni ravni  se praviloma ovrednotijo športni programi odraslih športnikov, ki nastopajo na najvišjih ravneh državnih tekmovanj NPŠZ, pa ne dosežejo statusa kategorizacije (2. državna liga).

3.   V III. kakovostno raven  se prišteva tiste odrasle športnike, ki tekmujejo na nižjih ravneh državnih tekmovanj NPŠZ (3. državna liga).

4.   V IV. kakovostno raven  pa se prišteva tiste odrasle športnike, ki tekmujejo na najnižjih ravneh državnih tekmovanj NPŠZ (4. državna liga oziroma regijske lige).

5.   Izvajalci, ki nimajo ligaškega tekmovalnega sistema se ovrednotijo na osnovi povprečja od I. do IV. kakovostne ravni.

6.   Za vse te skupine športnikov velja tudi pravilo, da so registrirani v skladu s Pravili v centralnem sistemu registriranih športnikov v RS.

7.   Ker je številčna zastopanost (velikost skupine) v kolektivnih in individualnih športnih panogah različna, se tudi vrednotenje stroškov na skupino razlikuje in sicer z določenim odstotkom glede na celotno vrednost programa (za individualne minus 10 %).

Športniki v kakovostnem športu lahko s kvalitetnim delom in rezultati v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov dosežejo status športnika državnega razreda (DR). S tem pridobijo bonus točke za programe dodatne športne vadbe, ki pa se vrednotijo le pod pogojem, da je kategorizacija navedena v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred sprejemom letnega programa športa in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini.

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:

Obseg vrednotenja športnih programov DR je opredeljen v preglednici št. 1-3-1-1.

1.3.2. OBČASNI ŠPORTNI PROGRAMI KŠ

Naši športniki in športnice se vključujejo tudi v državna in pokalna tekmovanja ter turnirje za uvrstitve na rang lestvicah v individualnih in kolektivnih panogah, ki niso enaka ligaškim tekmovanjem, saj gre običajno za enkratna tekmovanja, v pokalnih tekmovanjih je običajen sistem na izpadanje (1 krog sta ena ali dve tekmi - vrednoti se en krog), uradnih turnirjev panožnih zvez za uvrščanje na letni rang lestvici pa je tudi lahko več. Nekatere športne panoge imajo tudi predtekmovanja za uvrstitev na državna prvenstva, nekatere pa ne, kar je v našem predlogu tudi upoštevano.

Obseg vrednotenja zgoraj navedenih športnih programov  je opredeljen v preglednici št. 1-3-2.

1.4.         VRHUNSKI ŠPORT

Opredelitev področja po NPŠ

Vrhunski šport predstavlja programe priprav in tekmovanj vrhunskih športnikov, ki so v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred  sprejemom letnega programa športa navedeni kot člani športnega društva s sedežem v občini in so s svojimi športnimi dosežki dosegli naziv športnika mednarodnega (MR), svetovnega (SR) ali olimpijskega razreda (OR).

1.4.1.   PROGRAMI VRHUNSKIH ŠPORTNIKOV

Osnovni cilj teh dodatnih programov je vrhunski športni dosežek.

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:

Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.4.1. je opredeljen v preglednici št. 1-4-1.

Pri navedbi starostne skupine ni omejitev, saj se upoštevajo vse starostne skupine, kjer se z udeležbo na uradnih tekmovanjih v skladu s Pravili lahko doseže status vrhunskega športnika.

1.5.         ŠPORT INVALIDOV

Opredelitev področja po NPŠ

Šport invalidov v svojih pojavnih oblikah predstavlja pomembne psihosocialne (rehabilitacija, vključenost v družbo) kot tudi športne učinke (športna rekreacija, tekmovanja, paraolimpijski športi).

1.5.1.   PILOTSKI PROGRAMI POVEZOVANJA ŠPORTNIH IN INVALIDSKIH DRUŠTEV TER ZVEZ

Osnovni cilj je invalidom omogočiti enakovredno sodelovanje pri prostočasnih športnih dejavnostih, zato se z različnimi programi spodbuja povezovanje športnih aktivnosti med športnimi, invalidskimi in dobrodelnimi društvi ter zvezami. Celoletni športni programi potekajo najmanj 30 tednov v letu oziroma 60 ur letno.

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:

Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točkah 1.5.1. je opredeljen v preglednici št. 1-5-1.

1.5.2.   DRŽAVNA PRVENSTVA ŠPORTA INVALIDOV

V kolikor državna prvenstva invalidov postanejo predmet sofinanciranja na lokalni ravni, se Merila za vrednotenje državnih prvenstev športnikov invalidov na lokalni ravni in višino proračunskih sredstev opredeli z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema, če vrednotenja ni možno izvesti po preglednici št. 4-2.

1.5.3.   PROGRAMI VRHUNSKIH ŠPORTNIKOV INVALIDOV

Programi vrhunskih športnikov invalidov se vrednotijo na enak način kot programi vrhunskih športnikov.

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:

Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.5.3. je opredeljen v preglednici št. 1-4-1.

1.6.         ŠPORTNA REKREACIJA

Opredelitev področja po NPŠ

Športna rekreacija predstavlja smiselno nadaljevanje obvezne in prostočasne športne vzgoje otrok in mladine, športne vzgoje otrok s posebnimi potrebami, obštudijskih športnih dejavnosti in tekmovalnega športa. Športna rekreacija je zbir raznovrstnih športnih dejavnosti odraslih vseh starosti (nad 18 let) in družin s ciljem aktivne in koristne izrabe človekovega prostega časa (druženje, zabava), ohranjanja zdravja in dobrega počutja ter udeležbe na rekreativnih tekmovanjih.

1.6.1.   CELOLETNI ŠPORTNOREKREATIVNI PROGRAMI

Celoletni programi športne rekreacije potekajo najmanj 30 tednov v letu oziroma največ 60 ur letno ter predstavljajo najširšo in najpestrejšo izbiro organizirane športne vadbe netekmovalnega značaja.

 S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:

Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.6.1   je opredeljen v preglednici št. 1-6-1.

V občasne športne programe spadajo planinski ture/pohodi in podobne športne aktivnosti.

1.6.2.   MNOŽIČNE DELAVSKE ŠPORTNE PRIREDITVE

V kolikor množične delavske športne prireditve postanejo predmet sofinanciranja na lokalni ravni, se Merila za vrednotenje množičnih delavskih športnih prireditev na lokalni ravni in višino proračunskih sredstev opredeli z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema, če vrednotenja ni možno izvesti po preglednici št. 4-2.

1.6.3.   PODROČNI CENTRI GIBANJA ZA ZDRAVJE

Predstavljajo pilotsko povezovanje zdravstvenih in športnih organizacij pri izvajanju programov športne rekreacije.

V kolikor področni centri gibanja za zdravje postanejo predmet sofinanciranja na lokalni ravni, se Merila za vrednotenje področnih centrov gibanja za zdravje na lokalni ravni in višino proračunskih sredstev opredeli z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema.

1.7.         ŠPORT STAREJŠIH

Opredelitev področja po NPŠ

Šport starejših predstavlja športno rekreativno dejavnost odraslih ljudi nad doseženim 65. letom starosti in razširjenih družin. Pod pojmom »razširjena družina« razumemo »zvezo« starejših oseb in vnukov, s čemer želimo spodbuditi medgeneracijsko sodelovanje skozi šport.

1.7.1.   SKUPINSKA GIBALNA VADBA STAREJŠIH IN ISTOČASNA ŠPORTNA VADBA ZA RAZŠIRJENE DRUŽINE

Celoletni programi skupinske gibalne vadbe starejših ter programi istočasne športne vadbe razširjenih družin potekajo najmanj 30 tednov v letu oziroma 60 ur letno in predstavljajo različne oblike celoletne gibalne vadbe. Programi potekajo na površinah v naravi in urbanem okolju.

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:

Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.7.1. je opredeljen v preglednici št. 1-7-1.

1.7.2.   ŠPORTNO DRUŽABNE MEDGENERACIJSKE PRIREDITVE

V kolikor športno družabne medgeneracijske prireditve postanejo predmet sofinanciranja na lokalni ravni, se Merila za vrednotenje športno družabnih medgeneracijskih prireditev na lokalni ravni in višino proračunskih sredstev opredeli z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema, če vrednotenja ni možno izvesti po preglednici št. 4-2.

2.  RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU

Razvojne dejavnosti prvenstveno predstavljajo medsebojno prepletene strokovne naloge, ki nepogrešljivo podpirajo vsa ostala področja športa.

2.1.         USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNIH KADROV V ŠPORTU

Opredelitev področja po NPŠ

Kakovostni strokovni kadri v športu so ključ razvoja in uspešnosti. Programi izobraževanja (univerzitetni in visokošolski) so v domeni izobraževalnega sistema, medtem ko programe usposabljanja in izpopolnjevanja, ki so verificirani pri Komisiji za akreditacijo programov usposabljanj na področju športa in sprejeti s strani resornega ministra,  izvajajo v NPŠZ v skladu s Pravilnikom o usposabljanju strokovnih delavcev v športu.

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:

Obseg vrednotenja razvojnih dejavnosti navedenih v točki 2.1 je opredeljen v preglednici št. 2-1/a oz. 2-1/b.

* prehodno obdobje 3 let od pričetka veljavnosti zakona (do 24.6 2020).

**po preteku prehodnega obdobja (od 25.6. 2020 naprej).

3.  ORGANIZIRANOST V ŠPORTU

Športna društva kot interesna in prostovoljna združenja občanov, kjer le-ti v dobršni meri s prostovoljnim delom uveljavljajo svoje interese, so temelj slovenskega modela športa. Športna društva in njihova združenja predstavljajo osnovo za obstoj in razvoj vseh pojavnih oblik športa.

3.1.         DELOVANJE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ

Opredelitev področja po NPŠ

Področje obsega delovanje društev in njihovih zvez na lokalni ravni, kar zaradi ohranjanja osnovne organizacijske infrastrukture športa predstavlja javni interes, zato je pomemben segment LPŠ.

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:   

Obseg vrednotenja razvojnih dejavnosti navedenih v točki 3.1. je opredeljen v preglednici št. 3-1.

Obseg vrednotenja rednega dela športnih zvez je opredeljen v preglednici št. 3-2.

Občinske športne zveze (OŠZ) so reprezentativni predstavniki civilne športne družbe na lokalni ravni. Občina sofinancira redno delo športnih zvez, ki združujejo športna društva v občini.

4.  ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA

Športne prireditve so osrednji dogodek organizacijske kulture športa z vplivom na promocijo okolja. Kjer potekajo, imajo velik vpliv na razvoj turizma, gospodarstva in pomen za razvoj in negovanje športne kulture.

4.1.         VELIKE MEDNARODNE ŠPORTNE PRIREDITVE

Merila (sistem točkovanja) ne urejajo načina in višine vrednotenja/sofinanciranja področja velikih mednarodnih športnih prireditev (olimpijske igre, svetovna in evropska prvenstva, sredozemske igre, univerzijade…). Sredstva lokalne skupnosti se za takšne projekte v primeru uspešne kandidature za organizacijo in izvedbo zagotovijo v posebnih proračunskih virih.

4.2.         DRUGE ŠPORTNE PRIREDITVE

Opredelitev področja po NPŠ

Med druge športne prireditve prištevamo tekmovanja na državnem nivoju, množične športne prireditve in druge športne prireditve lokalnega pomena, ki upoštevajo trajnostne kriterije in so usmerjene k povečanju števila športno dejavnega prebivalstva. V merilih je predvideno tudi vrednotenje izvedbe mednarodnih športnih prireditev, ki pa ne presegajo nivoja svetovnega pokala, in udeležbe športnikov na mednarodnih tekmovanjih.

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:   

Obseg vrednotenja razvojnih dejavnosti navedenih v točki 4.2. je opredeljen v preglednici št. 4-2.

Športne prireditve se sofinancirajo, če se prireditev v celoti ali delno odvija na območju občine, če je prireditev v koledarju tekmovanj nacionalne panožne zveze (velja za državno in mednarodno raven) in če na njej nastopajo športniki iz občine.