New Page 2

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 57/12, 109/12 in 35/13) ter 16. člena Statuta Občine Vitanje (Uradno glasilo slovenskih občin št. 20/12) je Občinski svet Občine Vitanje na 10. redni seji dne 12. 5. 2016 sprejel

 

ODLOK

O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE VITANJE

 

1.         Uvodne določbe

 

1. člen

(predmet Občinskega prostorskega načrta)

(1)  S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Vitanje (v nadaljevanju OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del in ga je izdelalo podjetje URBANA urbanizem, projektiranje, Kočar in Kočar, d.o.o., pod št. projekta 621/11-OPN.

(2) Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb Občine Vitanje (v nadaljevanju besedila tudi občina) in varstvenih zahtev določa:

·       izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine;

·       zasnovo prostorskega razvoja občine;

·       zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena;

·       okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana;

·       okvirna območja razpršene poselitve;

·       usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo;

·       usmeritve za razvoj v krajini;

·       usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč;

·       usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.

 

(3) Izvedbeni del OPN po posameznih enotah urejanja prostora določa:

·       območja namenske rabe prostora;

·       prostorske izvedbene pogoje;

·       območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.

 

2. člen

(vsebina in oblika OPN)

(1) OPN vsebuje tekstualni del in grafične prikaze ter je izdelan v digitalni obliki, arhiviranje in vpogled vanj pa se zagotavlja v digitalni in analogni obliki, ki morata biti med seboj skladni. V primeru neskladnosti se uporablja analogna oblika.

(2) Tekstualni del OPN je sestavljen iz poglavij:

1.      UVODNE DOLOČBE.

2.      STRATEŠKI DEL:

2.1          Splošne določbe.

2.2          Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine.

2.3          Zasnova prostorskega razvoja občine.

2.4          Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra.

2.5          Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana.

2.6          Okvirna območja razpršene poselitve.

2.7          Usmeritve za prostorski razvoj občine:

3       IZVEDBENI DEL

3.1          Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora

3.1.1             Enote urejanja prostora

3.1.2             Namenska raba prostora

3.1.3             Dopustna izraba prostora

3.1.4             Namembnost in vrste posegov v prostor

3.1.5             Lega objektov

3.1.6             Velikost in oblikovanje objektov in posegov v prostor

3.1.7             Pogoji in merila za parcelacijo

3.1.8             Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro ter pogoji priključevanja

3.1.9             Varstvo kulturne dediščine

3.1.10           Ohranjanje narave

3.1.11           Varstvo okolja in naravnih dobrin

3.1.12           Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

3.1.13           Varovanje zdravja

3.1.14           Začasni PIP za območja, kjer so predvideni OPPN

3.1.15           Omilitveni ukrepi za doseganje okoljskih ciljev

3.2          Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora

3.2.1             Enota urejanja prostora UN1

3.2.2             Enoti urejanja prostora AP2 in AP3

3.2.5             Enoti urejanja prostora VP4 in VP5

4.      PREHODNE, POSEBNE IN KONČNE DOLOČBE

5       PRILOGE

Priloga 1:              Pregled strokovnih podlag na katerih temeljijo rešitve v OPN

Priloga 2:              Pregled okvirnih območij naselij in MOEUP glede na PNRP in načine urejanja

Priloga 3:              Bilance površin v OPN

(3)           Grafični prikazi OPN vsebujejo:

A.  STRATEŠKI DEL vsebuje grafične prikaze v merilu 1:50000:

1       Zasnova prostorskega razvoja občine Vitanje.

2       Zasnova gospodarske javne infrastrukture v občini Vitanje.

3       Zasnova poselitve: prikazi okvirnih območij naselij ter prikazi okvirnih območij razpršene poselitve.

4       Usmeritve za prostorski razvoj občine za poselitev in celovito prenovo.

5.1    Usmeritve za prostorski razvoj občine za razvoj v krajini: razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire.

5.2    Usmeritve za prostorski razvoj občine za razvoj v krajini: posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti.

5.3    Usmeritve za prostorski razvoj občine za razvoj v krajini: območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja.

6       Usmeritve za prostorski razvoj občine za določitev namenske rabe zemljišč.

7.1    Usmeritve za prostorski razvoj občine za določitev prostorskih izvedbenih pogojev: enote urejanja prostora.

7.2    Usmeritve za prostorski razvoj občine za določitev prostorskih izvedbenih pogojev: prikaz stopenj varstva pred hrupom na območjih stavbnih zemljišč.

B.  IZVEDBENI DEL vsebuje grafične prikaze:

1       Pregledni prikaz občine z razdelitvijo na liste v merilu 1:50000.

2       Pregledni prikaz občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture v merilu 1:50000.

3       Prikaz osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora, območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev v merilu 1:5000 na 21 kartah DKN z oznako od 3.1 do 3.21:

3.01 - H2741 (Ruše 41)                   

3.02 - H2742 (Ruše 42)

3.03 - G2609 (Šoštanj 9)

3.04 - G2610 (Šoštanj 10)

3.05 - H2601 (Sl. Bistrica 1)

3.06 - H2602 (Sl. Bistrica 2)

3.07 - G2619 (Šoštanj 19)

3.08 - G2620 (Šoštanj 20)              

3.09 - H2611 (Sl. Bistrica 11)

3.10 - H2612 (Sl. Bistrica 12)

3.11 - H2613 (Sl. Bistrica 13)

3.12 - G2628 (Šoštanj 28)

3.13 - G2629 (Šoštanj 29)

3.14 - G2630 (Šoštanj 30)

3.15 - H2621 (Sl. Bistrica 21)

3.16 - H2622 (Sl. Bistrica 22)

3.17 - H2623 (Sl. Bistrica 23)

3.18 - G2639 (Šoštanj 39)

3.19 - G2640 (Šoštanj 40)

3.20 - H2631 (Sl. Bistrica 31)

3.21 - H2632 (Sl. Bistrica 32).

4       Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture v merilu 1:5000 na 21 kartah DKN z oznako od 4.01 do 4.21.

5       Legenda.

3. člen

(obvezne priloge OPN)

Obvezne priloge vsebujejo:

1.     Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta Strategija prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS ali SPRS; Uradni list RS št. 76/04).

2.     Prikaz stanja prostora občine Vitanje, št. proj. PSP 144/2009 z datumom junij 2010, dopolnjeno oktober 2015, ki ga je izdelalo podjetje GEOFOTO d.o.o. - podjetje za geodetske in računalniška storitve, Slovenske Bistrica.

3.     Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN (navedene v Prilogi 1 k temu odloku), med drugim Urbanistični načrt Vitanje.

4.     Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora.

5.     Obrazložitev in utemeljitev OPN.

6.     Povzetek za javnost.

7.     Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Vitanje, št. proj. OP 613/13, datum junij 2014, dopolnitve december 2014, februar 2015, april 2015, ki ga je izdelalo podjetje URBANA, Kočar in Kočar d.o.o., Velenje.

 

4. člen

(uporaba kratic)

Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:

·       EUP je enota urejanja prostora;

·       FI je faktor izrabe zemljiške parcele;

·       FZ je faktor zazidanosti zemljiške parcele;

·       GJI so gradbeno inženirski objekti, namenjeni izvajanju gospodarske javne infrastrukture;

·       MOEUP je manjše območje znotraj EUP;

·       ONRP je osnovna namenska raba prostora;

·       ON je okvirno območje naselja;

·       OPPN je občinski podrobni prostorski načrt;

·       PIP so prostorski izvedbeni pogoji;

·       PNRP je podrobnejša namenska raba prostora;

·       RPE je register prostorskih enot;

·       SP so strokovne podlage;

·       UN je urbanistični načrt.

 

 

2          Strateški del

 

2.1       Splošne določbe

 

5. člen

(splošne določbe)

(1) Strateški del OPN določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine; zasnovo prostorskega razvoja občine; zasnovo GJI in grajenega javnega dobra lokalnega pomena; okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana; okvirna območja razpršene poselitve; usmeritve za prostorski razvoj občine: za poselitev in za celovito prenovo, za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč ter za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.

(2) Osnove za izdelavo strateškega dela OPN so:

a)      Izhodišča iz do sedaj veljavnega prostorskega plana Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Slovenske Konjice za obdobje 1986 – 2000 - dopolnjen 1993 in 1994 in družbenega plana razvoja Občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986 – 1990 za območje Občine Vitanje – dopolnjen 1998 (Uradni list RS, št. 37/98 in 21/03), v nadaljevanju VPA 2003.

b)      Izhodišča iz Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS ali SPRS; Uradni list RS št. 76/04) ter iz Uredba o prostorskem redu Slovenije (UoPRS; Uradni list RS št. 122/04) ob upoštevanju razvojnih ciljev občine Vitanje.

c)      Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; Uradni list RS , št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 57/12, 109/12 in 35/13) s podzakonskimi predpisi.

d)      SP za OPN Vitanje – analiza stanja in razvojnih možnosti (SP-605/10-ASRM) ter SP za posege v prostor, ki so navedene v Prilogi 1 k temu odloku.

 

2.2       Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

 

6. člen

(ugotovitve iz analiz stanja, teženj in možnosti prostorskega razvoja občine)

(1) Občina Vitanje je s površino 59,34km2 ena od srednje velikih občin Celjske regije in leži na skrajnem severnem delu regije, na stiku s Pohorskim pogorjem, izven pomembnejših prometnih cestnih povezav. Avtocesta Maribor - Ljubljana je v oddaljenosti okrog 15km.

(2) Prostor občine sestavljajo tri reliefne enote: Konjiško hribovje (sredogorje), Vitanjsko - Doliško podolje (nižji, osrednji prostor) in južni rob Pohorja. Večino območja, ki pripada Pohorju, je vodovarstveno območje. Po izmeri rabe površin (oktober 2015) predstavljajo gozdne površine okrog 67,8%, kmetijske površine okrog 29,4%. stavbna zemljišča okrog 2,5%, vodna zemljišča in druga zemljišča skupaj pa okrog 0,3% občinskega prostora. Zaradi slabše razvitosti industrije in drugih proizvodnih dejavnosti ter počasnejšega razvoja edinega večjega strnjenega naselja Vitanje so ostale kmetijske površine ter posledično vzorec poselitve dobro ohranjeni.

(3) V občini je v letu 2007 prebivalo 2.365 prebivalcev v 8 naseljih (RPE), kar predstavlja povprečno gostoto manj kot 0,4 prebivalcev na 1ha. Število prebivalcev v občini Vitanje se je v zadnjih osmih letih zmanjšalo za 101 prebivalca kar predstavlja nadaljevanje trenda iz preteklih let zaradi česar predstavlja Občina Vitanje demografsko zelo ogrožen prostor. Prihodnje gibanje števila prebivalcev bo odvisno od razvoja in rasti gospodarstva ter predvsem od ustvarjanja ugodnih pogojev za ohranjanje podeželske oziroma hribovske poselitve.

(4) Za dosedanjo poselitev v občini Vitanje je značilna enakomerna usmerjenost v občinsko središče Vitanje ter izhajajoč iz značilne poselitve večine občinskega prostora, ki ga predstavljajo hribovski predeli, v razložena hribovska naselja z značilno razpršeno poselitvijo in brez izrazitejših vaških središč. Občinsko središče Vitanje predstavlja edino večje izrazito strnjeno poselitveno območje, ki je lahko nastalo na površinah ob novem trškem jedru. Pri razvoju poselitve so bili varovani in upoštevani obstoječi poselitveni vzorci, značilnost arhitekturnih tipov pozidave in vključevanje novih objektov v kulturno krajino Pohorskega pogorja.

(5) Dosedanji gospodarski razvoj občine je bil v primerjavi s sosednjimi občinami skromen in je predstavljal manjše obrtno proizvodne dejavnosti (predelovalne, kovaške, gradbeništvo, pridobivanje mineralnih surovin). To se odraža tudi v rabi prostora, ko je za proizvodne površine, večinoma v naselju Vitanje, namenjen zanemarljiv obseg stavbnih zemljišč. Gospodarsko osnovo občine prestavljajo tudi kmetije z njihovo osnovno dejavnostjo (predvsem živinoreja) ter dopolnilnimi dejavnostmi (izkoriščanje lesa, kmečki turizem). Počasnejši gospodarski razvoj ima svoje vzroke tudi v sorazmerni oddaljenosti občine od glavnih prometnih povezav ter v pomanjkanju primernih večjih površin za organiziranje proizvodnih con.

(6) Za občino Vitanje je značilen bogat prostor z elementi, ki prostor plemenitijo, zato jih je potrebno ohranjati, jih vključevati in jim podrejati razvoj: reliefno razgiban prostor bogat z vodnimi viri, velika gozdnatost, značilna hribovska razpršena avtohtona poselitev v celkih, odsotnost vaških jeder, obsežna kvalitetna območja naravnih vrednot, območja kulturne dediščine.

(7) Razvoj turizma v občini Vitanje temelji na legi občine na obronkih Pohorja, ki s svojimi gozdovi omogoča rekreacijo v naravnem okolju, pohodništvo, kmečki turizem, ob izkoriščanju prednosti, ki jih nudi prvobitna krajina kot ekološka dediščina območja. Za razvoj turizma je pomembna sorazmerna bližina klimatsko turističnega centra KTC Rogla, ki posega tudi v prostor občine Vitanje ter lahko s povezovanjem domače ponudbe postaja generator razvoja turističnih in rekreacijskih dejavnosti tudi v občini Vitanje. Kot eno pomembnejših območij za razvoj turizma je opredeljeno območje zaselka Rakovec, kjer bo razvoj potekal skladno s sprejetimi programskimi zasnovami. Na več lokacijah so se oblikovala manjša območja s počitniškimi objekti, ki pa so ostala v sprejemljivih obsegih.

(8) V občini Vitanje je 1747,55ha kmetijskih zemljišč, pretežni del je hribovit, manjši del ob Hudinji je ravninski. Prevladujejo trajni travniki (89% vseh kmetijskih površin). V občini je skupno 255 družinskih kmetij, od teh jih je 253, ki imajo živino. Večina kmetij se po tipu kmetovanja ukvarja s pašno živinorejo ter ima manjše obdelovalne površine. Na kmetijah se kot dopolnilna dejavnost razvija kmečki turizem.

(9) Kar 4.017,58ha površine občine prekrivajo gozdovi, ki predstavljajo izredno vrednoto tako iz gospodarskega kot tudi ekološkega, klimatskega, rekreativnega, turističnega in lovskega vidika. Območja varovalnih gozdov obsegajo 145,09ha zemljišč, območje gozdnega rezervata v Rakovcu pa obsega 13,61ha. Razvojni projekti gospodarjenja z gozdovi so vpeti v prostorske akte občine kot pomemben segment planiranja razvoja.

 

7. člen

(razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije)

(1) Namen in razvojne težnje Občine Vitanje so zagotovitev usklajenega razvoja ob upoštevanju gospodarskih, družbenih in okoljskih vidikov. Prioriteta pri načrtovanju prostora bo ohranitev koncepta obstoječe poselitve: razvoj lokalnega – občinskega središča Vitanje ter ohranjanje poselitve v preostalem delu občine.

(2) Glede na neugodne trende zmanjševanja števila prebivalcev je v občini Vitanje potrebno ustvariti ugodne pogoje za ohranjanje poseljenosti. Zaradi tega so ugotovljene potrebe po stanovanjski gradnji in možnostih za umeščanje spremljajočih dejavnostih predvsem na območjih razpršene poselitve kot tudi v lokalnem – občinskem središču Vitanje.

(3) Težnje prebivalcev glede naselitvenih lokacij in želenih sprememb rabe prostora se kažejo predvsem kot predlogi za dopolnilno gradnjo stanovanjskih objektov v okviru in za potrebe kmetij, predlogi za spremembe rabe zemljišč za pridobivanje tukajšnjih značilnih mineralnih surovin ter za urejanje manjših območij počitniških objektov.

 

8. člen

(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)

Prostorski razvoj občine Vitanje se usmerja v povezavi s prostorskim razvojem sosednjih mejnih občin na področju izgradnje GJI. Poudarjeno sodelovanje s sosednjimi občinami poteka na področju turizma in rekreacije v naravnem okolju, kjer se razvoj usmerja v programe, ki niso razviti v sosednjih občinah.

 

9. člen

(cilji prostorskega razvoja občine)

(1) V OPN bo občina določila namensko rabo zemljišč za trajnostno naravnan prostorski razvoj, kar bo zagotovilo sožitje med interesi različnih uporabnikov prostora. Skladno z vizijo razvoja iz Strategije prostorskega razvoja RS, v kateri je eden od ključnih ciljev upoštevanje načel varstva okolja, naravne in kulturne dediščine kot osnove za skladen gospodarski, socialni in kulturni razvoj, bodo ti cilji bodo osnovna izhodišča občine Vitanje pri načrtovanju prostorskega razvoja občine.

(2) Ob upoštevanju izhodišč ter ciljev nadrejenih prostorskih aktov, sektorskih dokumentov in dosedanjega razvoja, so razvojni cilji občine Vitanje sledeči:

a)      Usmerjanjem dejavnosti v prostoru tako, da se ustvarja največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja.

b)      Zagotavljanje racionalne rabe prostora in varnosti prebivalcev z izboljšanjem negativnih stanj v prostoru s prostorskimi in okoljskimi ukrepi (prenova in notranji razvoj naselij, širitev lokalnega – občinskega središča Vitanje ob ohranjanju razpršene poselitve kot avtohtoni vzorec poselitve, sanacija in dograjevanje komunalne javne infrastrukture).

c)      Kvaliteten razvoj lokalnega – občinskega središča Vitanje in drugih naselij z zagotavljanjem kvalitete bivalnega okolja z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti ter uravnotežen razvoj podeželja; z zagotavljanjem vodo oskrbe ter odvajanja in čiščenja odplak; z zagotavljanjem varstva ljudi in premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami.

d)      Medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskega predela občine z izkoriščanjem prostorskega potenciala za razvoj kmetijskih, dopolnilnih in turističnih dejavnosti ter z dopolnjevanjem funkcij lokalnega – občinskega središča.

e)      Upoštevanje prostorskih omejitev za prostorski razvoj tako, da se prostorski razvoj usmerja izven območij, ki jih ogrožajo naravne in druge nesreče, ter da se spodbuja ohranjanje in razvoj kulturne raznovrstnosti kot osnove za prostorsko prepoznavnost, kvalitetno bivalno okolje in socialno varnost.

f)      Preudarna raba naravnih virov z ohranjanjem potenciala tal za kmetijsko in gozdarsko rabo ter z uravnoteženo oskrbo z mineralnimi surovinami.

g)      Varstvo kulturne dediščine z ohranjanjem območij in objektov kulturne dediščine ter z njihovim vključevanjem v urejanje prostora in vzpostavljanjem vzpodbudnih mehanizmov za sanacijo in vzdrževanje kulturne dediščine.

h)      Ohranjanje narave z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in naravnih procesov ter zagotavljanje vključevanja biotske raznovrstnosti v urejanje prostora.

i)       Varstvo okolja z vključevanjem posameznih sestavin varstva okolja v prostorski razvoj ter z racionalnim ravnanjem s komunalnimi in drugimi odpadki.

j)       Skladen razvoj občine v regiji ter povezanost z mejnimi občinami.

k)      Usklajen razvoj turizma v občini v povezavi regijo in zavarovanimi območji ter drugimi prepoznavnimi vrednotami.

 

10. člen

(okoljski cilji OPN)

Z vključevanjem posameznih sestavin varstva okolja v načrtovanje trajnostnega prostorskega razvoja bo občina Vitanje poleg ciljev, ki so navedeni v prejšnjem členu, upoštevala še naslednje okoljske cilje:

a)      Ohranjanje in izboljšanje kvalitete tal:

Vključenost posameznih sestavin varstva okolja v načrtovanje trajnostnega prostorskega razvoja občine:

·       varčna in večnamenska raba zemljišč in virov;

·       smotrna raba prostora za urbanizacijo in nadzor nad širjenjem urbanih območij;

·       ohranjanje pridelovalnega potenciala zemljišč za kmetijsko rabo ter uravnoteženo oskrbo z mineralnimi surovinami;

·       sanacija degradiranih območij;

·       smotrna raba površin in revitalizacija degradiranih urbanih območij;

·       omejevanje kemičnega onesnaževanja tal in izvedba nujnih sanacij;

·       okolju prijazna raba tal.

b)      Erozija in plazovi:

·       Umeščanje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti izven erozijskih in plazljivih območij.

c)      Ravnanje z odpadki:

·       Nadaljevanje in krepitev ločenega zbiranja odpadkov na celotnem območju občine.

·       Zmanjševanje količin odpadkov s povezovanjem proizvodnih in porabniških vzorcev ter navad, življenjskih navad, tehnoloških izboljšav, ekonomskih dejavnosti in ukrepov ter demografskih sprememb.

·       Doseganje vsaj 1 kg zbranih nevarnih frakcij na leto na prebivalca v naslednjih letih v okviru izvajanja občinskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki.

·       Zmanjševanje vplivov na okolje predvsem v povezavi z odlaganjem odpadkov (izpusti toplogrednih plinov, izcedne vode, podzemne vode).

·       Zmanjševanje odlaganja količin odpadkov, še posebej biološko razgradljivih.

d)   Ohranjanje in izboljšanje kakovosti površinskih voda:

·       zagotavljanje dobrega stanje Hudinje in Dravinje in njunih pritokov;

·       ohranjanje kakovosti voda na območju občine, da se omogoči življenje pomembnih vrst sladkovodnih rib;

·       doseganje dobrega kemijskega in ekološkega stanja vodnih teles površinskih voda do leta 2015;

·       preprečevanje nadaljnjega slabšanja stanja voda oziroma varovanje in izboljševanje vodnega okolja;

·       zmanjševanje in postopno odpravljanje emisij in odvajanje prednostno nevarnih snovi v vodno okolje z izvajanjem posebnih ukrepov;

·       ohranjevanje stanja podzemne vode v vodnih telesih podzemne vode z dobrim kemijskim stanjem; preprečevanje trendov rasti onesnaževal;

·       skrb za boljše stanje vodnega okolja;

·       zmanjšanje emisij iz razpršenih virov (intenzivno kmetijstvo, razpršena poselitev brez urejenega čiščenja odpadnih voda);

·       zniževanje vsebnosti nitratov v čezmerno obremenjeni podzemni vodi pod 50 mg NO3/l ter zaustavitev naraščajočih trendov;

·       izboljšanje stanja podzemnih voda in zmanjšanje vsebnosti pesticidov v pitni vodi ter virih pitne vode v skladu z zakonodajno predpisanimi standardi;

·       izboljšanje in obnavljanje teles podzemne vode ter zagotavljanje ravnotežja med odvzemanjem in obnavljanjem podzemne vode.

e)      Ravnanje z odpadnimi vodami:

·       Zagotavljati ustrezno zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod do konca leta 2015 oziroma do konca leta 2017 za odvajanje in čiščenje v malih komunalnih čistilnih napravah za posamezne stavbe.

f)      Poplavna nevarnost:

·       Umeščanje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti izven poplavnih in erozijskih območij.

g)   Ohranjanje in izboljšanje kakovosti podzemnih voda:

·       ohranjevanje stanja podzemne vode v vodnih telesih podzemne vode z dobrim kemijskim stanjem;

·       preprečevanje trendov rasti onesnaževal;

·       skrb za boljše stanje vodnega okolja;

·       zmanjšanje emisij iz razpršenih virov (intenzivno kmetijstvo, razpršena poselitev brez urejenega čiščenja odpadnih voda);

·       zniževanje vsebnosti nitratov v čezmerno obremenjeni podzemni vodi v predpisane okvire;

·       izboljšanje stanja podzemnih voda in zmanjšanje vsebnosti pesticidov v pitni vodi ter virih pitne vode v skladu s predpisanimi standardi;

·       izboljšanje in obnavljanje teles podzemne vode ter zagotavljanje ravnotežja med odvzemanjem in obnavljanjem podzemne vode.

h)      Oskrba s pitno vodo:

·       Zagotovitev varne vodooskrbe z neoporečno pitno vodo in zmanjšanje deleža prebivalcev z lastno oskrbo. Onesnažene male sisteme je treba urediti ali ukiniti in priključiti prebivalce na srednje in velike.

·       Zagotavljanje zadostnih količin pitne vode za vodooskrbo prebivalcev s pitno vodo.

·       Zagotavljanje zadostnih količin pitne vode v primeru izrednih dogodkov iz rezervnih vodnih virov.

·       Ohranjanje in uravnavanje vodnih količin.

·       Spodbujanje trajnostne rabe voda.

·       Dolgoročno varstvo razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti.

·       Sanacija in prevzem v upravljanje vaških vodovodnih sistemov.

·       Aktivna zaščita zajetij pitne vode pred onesnaženjem tujih voda.

·       Zniževanje vsebnosti nitratov v čezmerno obremenjeni podzemni vodi pod 50 mg NO3/l ter zaustavitev naraščajočih trendov.

·       Izboljšanje stanja podzemnih voda in zmanjšanje vsebnosti pesticidov v pitni vodi ter virih pitne vode v skladu z zakonodajno predpisanimi standardi.

·       Izboljšanje in obnavljanje teles podzemne vode ter zagotavljanje ravnotežja med odvzemanjem in obnavljanjem podzemne vode.

·       Zagotoviti vsem prebivalcem občine, vedno, povsod in v zadostnih količinah, dostop do varne pitne vode.

·       Priključevati prebivalce, zlasti iz malih neurejenih sistemov, na večje, ki imajo ustrezno urejeno strokovno upravljanje in nadzor ali pa jih po enakih načelih urediti. Prebivalce, ki se oskrbujejo iz sistemov z manj kot 50 oseb dosledno obveščati, o tem, ter jih poučiti o možnih ukrepih za varovanje zdravja pred škodljivimi agensi.

·       Popolnoma zajeti sisteme za oskrbo s pitno vodo, ki oskrbujejo 50 ali več oseb v monitoring pitne vode.

i)    Ohranjanje in varstvo narave:

·       Ohranjanje visoke stopnje biotske raznovrstnosti z ohranjanjem ugodnega stanja ogroženih vrst in habitatnih tipov na območju plana. Zagotavljanje ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov.

·       Ohranitev oz. doseganje ugodnega stanja habitatov vrst in habitatnih tipov, za katere so opredeljena območja, pomembna za ohranitev biotske raznovrstnosti (ekološko pomembnih območij, območij Natura) na območju plana. Zaustavitev upadanja biotske raznovrstnosti.

·       Ohranitev lastnosti, zaradi katerih so deli narave opredeljeni za naravno vrednoto določene zvrsti ter v največji možni meri tudi vseh drugih lastnosti. Povečanje deleža zavarovanih območij za 5 % obnovitev poškodovanih oz. uničenih naravnih vrednot, zagotovitev rabe naravnih vrednot na način, ki jih ne ogroža, zagotovitev ex-situ varstva za naravnih vrednot, katerih ohranjanje v naravi, na mestu nahajališča ni možno.

·       Ohranjanje stopnje biotske raznovrstnosti z ohranjanjem ugodnega stanja ogroženih vrst in habitatnih tipov na območju plana.

j)    Ohranjanje in varstvo kulturne dediščine:

·       Ohranjanje območij in objektov kulturne dediščine z vključevanjem v urejanje prostora. Izboljšati dostopnost do kulturne dediščine in komunikacijski potencial kulturne dediščine.

·       Kakovostno ohranjena ter sodobno prezentirana kulturna dediščina za večje število obiskovalcev in večjo prepoznavnost dediščine. Dejavna in atraktivna mreža slovenskih muzejev, galerij in zavodov.

·       Oblikovanje destinacij, proizvodov in storitev kulturnega turizma za večjo prepoznavnost kulturne dediščine in prispevek h gospodarskemu razvoju območij.

·       Večja vloga kulturne dediščine Republike Slovenije v mednarodnem prostoru.

·       Vzpostavitev mehanizmov, ki bodo na nivoju občine vzpodbudili sanacijo in vzdrževanje kulturne dediščine.

k)      Podnebni dejavniki:

·       Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 25 % do leta 2020.

l)       Ohranjanje in izboljšanje kakovosti zraka z zmanjšanjem izpustov:

·       Zmanjšanje izpustov delcev v zrak (PM10, PM2,5).

·       Zmanjšanje izpustov plinov, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo (dušikovi oksidi-NOx in žveplov dioksid-SO2).

·       Zmanjšanje izpustov predhodnikov ozona (nemetanski hlapni ogljikovodiki –NMVOC, dušikovi oksidi-SO2).

·       Zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.

m)    Zmanjšanje ravni hrupa:

·       Zmanjšanje števila ljudi, ki so permanentno izpostavljeni čezmernemu hrupu pri čemer se prednostno upoštevajo vzgojno-varstvene ustanove, zdravstvene ustanove, ustanove varstva starejših in stanovanjska območja.

n)      Elektromagnetna sevanja (EMS) in svetlobno onesnaževanje:

·       Raba prostora se načrtuje tako, da se upošteva varnostne koridorje virov elektromagnetnega sevanja in določila Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.

o)      Zmanjševanje svetlobnega onesnaženja:

·       100% svetilk obstoječe razsvetljave v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja do 31.12.2016 (Ur.l. RS, št.: 81/07, 109/07, 62/10).

 

2.3       Zasnova prostorskega razvoja občine

 

11. člen

(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1) Na osnovi analize razporeditve dejavnosti v prostoru in stanja rabe tal, identifikacije potreb in teženj v prostoru ter ob upoštevanju okvirnih strateških ciljev razvoja v prostoru, ki si jih je zastavila občina Vitanje, se razvojne možnosti občine lahko uresničujejo na opredeljenih prednostnih območjih za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti v prostoru občine.

(2) Prostor občine Vitanje omogoča nadaljnji razvoj primarnih dejavnosti, predvsem gozdarstva in v manjšem obsegu kmetijstva, ki se prilagajajo terenskim omejitvam. Prednostna območja za razvoj gozdarstva so v okviru sedanjih gozdnih površin s poudarkom in upoštevanjem funkcij gozdov (ekološke, socialne in lesnoproizvodne). Glede na reliefne razmere v občini Vitanje prevladujejo kmetijska zemljišča (pašni trajni travniki) na hribovitih predelih, ravninska kmetijska zemljišča so v manjšini, kar se odraža tudi v prevladujočem tipu kmetovanja (pašna živinoreja).

(3) Bodoči razvoj poselitve sloni na ohranjanju obstoječih naselij glede na njihovo namembnost in morfološke značilnosti s poudarjenim razvojem lokalnega – občinskega središča Vitanje. Ostala poselitev je navezana na avtohtono obliko razpršene poselitve, ki se ohranja.

(4) Na obstoječa naselja, kjer že obstaja zgrajena GJI, je smiselno navezovati nove površine za potrebe stanovanjske in poslovne gradnje ter gradnje počitniških objektov, z zagotavljanjem zelenih in rekreacijskih površin ter varovanjem in vključevanjem naravnih vrednot in kulturne dediščine, ki zagotavljajo prepoznavnost prostora in kvaliteto bivanja v občini.

(5) Pred širjenjem naselij na nova območja bo občina izkoristila možnosti notranjega razvoja naselja Vitanje z boljšo izkoriščenostjo in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč, s spremembo rabe obstoječih objektov in zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin ter s prenovo in sanacijo degradiranih območij. Naselja se bodo širila v primerih, da v naseljih ni več primernih zemljišč za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti.

(6) Možnosti za organizirano stanovanjsko gradnjo so predvsem v okviru območja Urbanističnega načrta Vitanje. Za ohranjanje poseljenosti hribovskega (podeželskega) prostora bo občina zagotavljala možnosti za gradnjo stanovanjskih objektov v okviru avtohtonih kmetij za naslednike kmetij ter stanovanjskih hiš na obstoječih stavbnih zemljiščih razpršene poselitve, pri čemer bo spodbujala in omogočala tudi gradnjo objektov za dodatne tradicionalne ter dopolnilne dejavnosti na kmetijah.

(7) Možnosti za razvoj centralnih dejavnosti so na način notranjega razvoja v občinskem središču Vitanje. Možnosti za razvoj dejavnosti drobne obrti so v okviru obstoječe avtohtone poselitve tam, kjer bodo lokacije zagotavljale sprejemljive vplive dejavnosti na okolje.

(8) Možnosti za širitve obstoječih ali organiziranje novih območij proizvodnih dejavnosti so zelo omejene zaradi omejitev v prostoru (relief, različne oblike varovanj prostora – kmetijske površine, varstvo pred poplavami ter varstvo vodnih virov, ohranjanje narave ter varstvo kulturne dediščine).

(9) V naselju Vitanje je kot sestavni del naselja mogoče oblikovati zeleni sistem naselja, v katerega se vključi zelene površine naselja, vodni in obvodni prostor ob potokih Hudinja, Jesenica in Hočna ter kmetijske in gozdne površine.

(10)        Potencialna območja za razvoj turizma so tisti deli občine, ki jih odlikuje prisotnost objektov in območij kulturne dediščine ter naravnih vrednot in kjer je mogoče brez prevelikih tveganj za naravno ravnovesje ter okrnitev kvalitet kulturne krajine razvijati sprejemljive oblike turistične ponudbe. Območja za razvoj turizma so širši pohorski prostor z vključno zaselkom Rakovec kot potencialnim generatorjem turističnega razvoja ter območje vzhodnih predelov paškega Kozjaka. V hribovitih predelih občine se za zagotavljanje razvoja kmečkega turizma na kmetijah, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo kmečki turizem, omogoča gradnja manjšega števila počitniških objektov oziroma apartmajskih hiš.

(11)        Glede na naravne vire so pomembne možnosti za izkoriščanje lokalnih mineralnih surovin, kar pa naj se omejuje na manjše pridobivalne prostore.

 

12. člen

(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij po RPE)

(1) Skladno z ZPNačrt-om ter na osnovi SPRS je bila naselju Vitanje, na osnovi funkcij v omrežju naselij, določena funkcija: lokalno – občinsko središče.

(2) Ostala naselja so vasi pretežno ruralnega značaja z redko razpršeno poselitvijo, kjer sta prevladujoča kmetijsko – gozdarska funkcija in bivanje. Ta naselja se razvijajo v okviru prostorskih možnosti, upoštevajoč razvojne pobude in omejitve.

 

13. člen

 (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1) Za občino Vitanje je značilna slabša prometna povezanost z ostalimi regijami, saj je oddaljena okrog 15km od pomembnega prometnega koridorja avtoceste Maribor – Ljubljana. Prometna povezanost s sosednjimi občinami je omogočena z dvema regionalnima cestama (R 431 Gornji Dolič - Stranice in R 693 Strmec – Socka – Vitanje).

(2) Občina bo skladno s potrebami posodabljala lokalno prometno infrastrukturo na celotnem območju občine ter urejala kolesarske povezave in turistične pešpoti v navezavi s sosednjimi občinami.

 

14. člen

(druga za občino pomembna območja)

(1) Glede na SPRS leži občina Vitanje v območju ugotovljene naravne krajine, kjer naj razvoj poteka ob upoštevanju trajnega ohranjanja kakovosti ter v območju ugotovljene kulturne krajine, kjer naj razvoj temelji na kulturni in krajinski raznolikosti ter na lokalnih virih.

(2) Kot krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi, ki so pomembna na nacionalni ravni je v SPRS opredeljeno območje Paškega Kozjaka, katerega vzhodni del sega tudi v prostor občine Vitanje. Osrednji del občine Vitanje, ki obsega del Južnega Pohorja, je opredeljen kot območje nacionalne prepoznavnosti z vidika kulturnega in simbolnega pomena, za katerega je značilna velika gostota kulturne dediščine in številne medsebojne, pogosto zgodovinsko odvisne povezave. Ohranjanje in razvoj krajinskih območij s prepoznavnimi značilnostmi, ki so pomembna na nacionalni ravni, se prvenstveno zagotavlja z ustreznim načrtovanjem in programiranjem.

(3) Občina Vitanje se uvršča tudi med območja s posebnimi potenciali in problemi in sicer med hribovita in gorska območja. Na takih območjih se zagotavlja osnovno gospodarska in družbena infrastruktura, ustrezno upravljanje z naravnimi viri pri čemer se upošteva ohranjanje narave in kulturne dediščine. Spodbuja se ekološko naravnan turizem, ekološki način kmetovanja, uporaba obnovljivih virov energije, za kar je na teh območjih praviloma več možnosti, ter se zagotavlja podporo gorskim in hribovskim skupnostim.

(4) Prostor občine Vitanje odlikujejo številna območja kulturnih spomenikov in kulturne dediščine:

·       kulturni spomenik Vitanje – trško jedro (EŠD 827);

·       cerkve kot kulturni spomeniki z vplivnimi območji: v Breznu cerkev sv. Antona (EŠD 3459), v Vitanju cerkve sv. Petra in Pavla (EŠD 3493) ter sv. Marije Pomočnice (EŠD 3494), v Spodnjem Doliču cerkev sv. Marjete (EŠD 3496), v Hudinji cerkev sv. Vida (EŠD 3497);

·       v neposredni bližini naselja Vitanje ležita kulturna spomenika z vplivnima območjema Stari grad (EŠD 10730) in Novi grad (EŠD 10731);

·       posamične hiše kot kulturni spomeniki v naselju Vitanje: Tičnica 2 (EŠD 7861), Grajski trg 38 (EŠD 7862), Dvorec (EŠD 10195), Na vasi 17 (EŠD 10732), župnišče (EŠD 10733);

·       po namenu različni objekti kot kulturni spomeniki na različnih lokacijah v občini: v Breznu Matevževa kapelica (EŠD 10734), gospodarsko poslopje na domačiji Spodnji Dolič 30 (EŠD 10738) ter kašča na domačiji Spodnji Dolič 29 (EŠD 10737), kapela ob domačiji Skomarje 58 (EŠD 9781), v Paki Encikova kapelica (EŠD 9282) in Večkova kapelica (EŠD 10735), na Hudinji arheološko najdišča Šentvid (EŠD 10729), kašča na domačiji Hudinja 17 (EŠD 10736), Ovčarjeva koča (EŠD 13916);

·       naselbinska dediščina zaselek Rakovec (EŠD 24213);

·       66 enot kulturne dediščine kot stavbna dediščina (žage, hiše, domačije, gospodarska poslopja, svinjak, koča, mlin, marof, šola, »haus«) od tega se jih več kot polovica nahaja v naselju Vitanje.

Že do sedaj je občina prenavljala številne objekte in območja kulturne dediščine (staro trško jedro, zaselek Rakovec). Občina bo objekte kulturne dediščine še naprej vključevala v svoje prostorske akte in jim dala novo vsebino in prepoznavnost ter s tem možnosti za prenovo.

(5) Prostor občine Vitanje bogatijo obsežna območja z naravnimi kakovostmi:

·       posebna varstvena območja  – območja natura 2000: Pohorje (SI5000006), Pohorje (SI3000270), Vitanje - Oplotnica (SI3000311);

·       ekološko pomembni območji: Pohorje in Velenjsko – Konjiško hribovje;

·       različna območja naravnih vrednot: Hudinja s pritoki do Vitanja (6108), Paka (209), Rakovec na Pohorju - gozdni rezervat (5606), Dravinja (4495 V), Hudinja - nahajališče marmorja (5951), Ljubnica s pritoki (5512), Paški Kozjak (6106 V), Socka - soteska Hudinje (1244 V), Spodnji Dolič - hrast (6042), Kolarjevi lipi (5922), Dantejev pekel (5609), Vitanje lipa (5921), Vitanje - nahajališče črnega premoga (5953), Hudinjski slap (5608);

·       območje predlagano za zavarovanje: Pohorje (222);

·       območja pričakovanih naravnih vrednot na južnem delu občine: območje triasnih karbonatnih kamenin, kjer se pričakuje odkritje novih podzemnih jam ali brezen;

·       območja habitatnih tipov in habitati vseh vrst.

Na območjih naravnih kakovosti krajine se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot ob upoštevanju sektorskih zahtev za varstvo narave in z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom.

(6) V celotnem nadaljnjem prostorskem razvoju (dejavnosti v krajini, poselitev, izgradnja infrastrukture) se ohranjajo vsi pomembni elementi prepoznavnosti in naravnih kakovosti prostora občine Vitanje, ki poleg bivanjskih kvalitet predstavljajo tudi osnovo in prednost za razvoj turizma in rekreacije v naravnem okolju. Območja prepoznavnosti in naravnih kakovosti prostora občine Vitanje sovpadajo z območji kulturne dediščine ter območji naravnih kakovosti.

(7) Prostor občine je bogat z mineralnimi surovinami. V občini Vitanje je šest pridobivalnih prostorov (skrilolomov), za katere je država podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine (skrilavi gnajs). Z geološkimi raziskavami so na treh lokacijah odkrita območja naravnega kamna v takšnem obsegu, da bodo gospodarsko pomembna in jih je mogoče prednostno opredeliti za tovrstno uporabo prostora.

 

15. člen

(lokalno središče z UN)

Za lokalno – občinsko središče Vitanje se prostorski razvoj načrtuje na podlagi Urbanističnega načrta.

 

2.4       Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra

 

2.4.1    Splošne določbe za GJI

 

16. člen

(splošne določbe za razvoj GJI)

(1) Za zagotavljanje enakovredne okoljske, komunikacijske in energetske opremljenosti, dviga življenjske ravni in zagotovitve izvedbe predvidenih razvojnih programov v občini se vzpostavljajo nova ter rekonstruirajo in dopolnjujejo obstoječa infrastrukturna omrežja. Načrtovanje in gradnja novih ter prenova obstoječih omrežij infrastrukture se izvajata sočasno z razvojem poselitve. V ta namen se okoljska in energetska infrastruktura razvijata na dveh usklajenih področjih in sicer kot sanacija stanja in opremljanje razvojnih območij.

(2) Projekti, v okviru katerih se z novim infrastrukturnim opremljanjem zagotavlja tudi sanacija obstoječe infrastrukture, se izvajajo prioritetno. Za vse nove investicije se izdelajo podrobni programi opremljanja za posamezno vrsto infrastrukture za območje celotne občine ali za posamezna manjša območja.

(3) Z načrtovanjem ustrezne razporeditve, lege in oblike objektov se zagotovi racionalno rabo energije ter zmanjšuje stroške za izgradnjo in obratovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture. Poteki komunikacijskih in energetskih vodov ter vodov okoljske infrastrukture praviloma ne izključujejo druge namenske rabe pod ali nad njimi, vendar namenska raba ne sme ogrožati delovanja in vzdrževanja vodov, hkrati pa vodi ne smejo ogrožati rabe nad ali pod njimi. Na ta način se zagotavlja več namembnost koridorjev gospodarske javne infrastrukture in povečuje možnosti za njihovo sprejemljivejše vključevanje v prostor.

(4) Infrastrukturni vodi se na varovanih območjih narave in kulturne dediščine praviloma izvajajo podzemno, nadzemno pa le v primeru, če bi podzemna izvedba bistveno ogrozila enote varstva narave ali arheološke dediščine. Takrat so posegi možni šele po izvedbi predhodnih arheoloških raziskav v robnih delih območij; vsi posegi v prostor morajo biti tlorisno in globinsko minimalizirani.

(5) Za celotno območje občine so z Lokalnim energetskim konceptom, ki je temeljni dokument o oskrbi z energijo (978/08, april 2009, OIKOS, svetovanje in razvoj d.o.o. Domžale) opredeljene nadaljnje aktivnosti, povezane s povečevanjem učinkovitejše rabe energije in rabe obnovljivih virov energije. S tem se vzpostavi okvir za zmanjšanje vplivov na podnebne spremembe in onesnaženost zraka zaradi rabe neobnovljivih virov energije. Spodbuja se ekološka gradnja in rekonstrukcija stavb, grajenih iz naravnih materialov, ki zaradi svoje zasnove potrebujejo manj energije in ki vsaj del svojih potreb po energiji zagotavljajo iz alternativnih virov energije.

 

2.4.2    Prometna infrastruktura

 

17. člen

 (cestna infrastruktura, mirujoč promet ter javni potniški promet)

(1) Cestna infrastruktura občine sestoji iz obstoječe cestne mreže, ki jo tvorijo državne in lokalne ceste ter javne poti. Pomembnejši sta regionalni cesti R 431 Gornji Dolič – Stranice in R 693 Strmec – Socka – Vitanje. Na predelu naselja Vitanje (ob potoku Hočna in sotočju Hočne in Hudinje) se varuje koridor za izgradnjo obvozne regionalne ceste. Omrežje javnih cest (cest, pločnikov in sprehajališč, kolesarskih stez in poti) se povezuje v urejen in varen sistem, opremljen z ustrezno urbano opremo prostora. Lokalne ceste tvorijo skupaj z javnimi potmi notranjo prometno omrežje v občini. Večinoma so v asfaltni izvedbi, kar omogoča krajanom dobre povezave z lokalnih središčem. V lokalne ceste je uvrščenih 8 cest.

(2) Omrežje državnih in občinskih cest se prenavlja postopoma, skladno z ugotovljenimi potrebami. Na območjih naselij se v njihovem okviru gradijo povezovalne ceste, uredijo križišča ter ustrezne ureditve za pešce in kolesarje. Z rekonstrukcijami oziroma novogradnjami se izboljša prometno povezanost med občinskim središčem in ostalimi naselji občine. Zagotovi se dober dostop do območij centralnih in gospodarskih dejavnosti, stanovanjskih območij in območij s turističnim potencialom ali pomenom.

(3) Omrežje cest se opremi s pločniki in javno razsvetljavo, ob pomembnejših prometnicah pa tudi s kolesarskimi stezami in drugo urbano opremo prostora. Na posameznih odsekih cest v naseljih (ravni odseki, nevarne točke) se na podlagi funkcije ceste, prometnih pogojev in drugih kriterijev za javne ceste izvedejo ukrepi za umirjanje prometa.

(4) Površine za mirujoč promet za potrebe tovornih vozil so določene na območju Jelševe loke v soteski Hudinje; za osebna vozila bo potrebno zagotoviti površine za zadostno število parkirnih mest ob vseh javnih objektih, turističnih objektih ter pri večstanovanjskih objektih (blokovna gradnja v naselju Vitanje). Javna parkirišča se prednostno zagotavljajo ob postajališčih javnega potniškega prometa ter na vstopnih delih na območje zaselka Rakovec ter v naselje Vitanje.

(5) Javni potniški promet se ureja na nivoju medobčinskih povezav z občinskim središčem Vitanje sočasno z rekonstrukcijami ali novogradnjami cestnega omrežja.

(6) Avtobusna postajališča v Vitanju se ohranjajo na obstoječih lokacijah. V vseh naseljih, ki jih povezujejo avtobusne linije, se glede na potrebe uredijo nova oziroma posodobijo obstoječa postajališča za avtobuse.

 

18. člen

 (omrežje kolesarskih poti in kolesarskih stez, pešpoti in drugih rekreacijskih poti)

(1) Za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa se v naseljih uredijo ustrezne površine. Na regionalnih in posameznih občinskih cestah se na odsekih skozi naselja dogradijo hodniki za pešce. Obstoječe in nove kolesarske steze in poti, pešpoti, tematske, konjeniške in podobne poti se urejajo in povezujejo v sistem pešpoti za rekreacijske in turistične namene.

(2) Vzpostavi se kolesarska povezava ob regionalni cesti skozi Vitanje, kar lahko predstavlja začetni del večjega kolesarskega omrežja, za kar se v čim večji meri izkoristijo ustrezne ceste in poti, nasipi in podobno. Pri novogradnjah in rekonstrukcijah cestnega omrežja se skozi naselje Vitanje dogradijo kolesarske steze oziroma poti, v ostalih naseljih pa kjer je to smiselno in upravičeno.

(3) Omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter drugih rekreacijskih poti se bo na območjih ohranjanja narave načrtovalo po že obstoječih poteh ter ob upoštevanju pogojev in varstvenih usmeritev, s čimer se bo zagotavljajo ohranjanje naravnih vrednot in biotska raznovrstnost.

 

19. člen

(letališče in helioporti)

(1) V občini Vitanje ni letališč in niso načrtovana. Občina Vitanje se v celoti nahaja pod zračnimi potmi, zato je potrebno pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo vplivati na varnost zračne plovbe, upoštevati vse predpise s področja zračnega prometa.

(2) Helioporti se lahko urejajo na strehah, na utrjenih površinah javnih objektov ali ob zasebnih objektih s pogojem, da ne bodo moteči za okoliške dejavnosti. Na območjih naravnih vrednot in območjih biotske raznovrstnosti se umeščanje in izgradnja helioportov načrtuje ob upoštevanju pogojev in varstvenih usmeritev za zagotovitev ohranjanja njihovih lastnosti.

 

2.4.3    Elektronska komunikacijska infrastruktura

 

20. člen

(komunikacijsko omrežje)

(1) V prostoru občine je izvedeno širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij z optično tehnologijo prenosa podatkov. Obstaja tudi vozliščna telefonska centrala VATC.

(2) Za zagotavljanje storitev mobilnih brezžičnih telefonskih povezav mobilnih operaterjev se gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj, ki se nadgradi s sistemom UMTS, omogoči pa se tudi vpeljava prihajajočih tehnologij. Ker se pričakuje povečanje števila baznih postaj, se umestitev v prostor ter pokrivanje območja s signalom skrbno načrtuje, predvsem na območjih izjemne ranljivosti naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot ter enot in območij kulturne dediščine.

(3) V občini Vitanje deluje ena poštna enota, ki je v središču Vitanja.

 

2.4.4    Energetika, skladno z lokalnim energetskim konceptom

 

21. člen

(oskrbo z energijo)

(1) Na celotnem območju občine se zagotavlja dolgoročna in kakovostna oskrba z energijo iz raznovrstnih virov, pri čemer se za vsa območja občine spodbuja povečevanje deleža oskrbe iz obnovljivih virov ter učinkovita in racionalna raba energije. Oskrba z zemeljskim plinom se zagotavlja kot dodaten vir energije, zlasti na območjih, kjer ne bo daljinske oskrbe.

(2) Zasnova oskrbe občine z energijo temelji na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in LEK-a. Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne energije) ter izrabe obnovljivih virov energije.

(3) Pri načrtovanju poteka novih vodov se posebno pozornost nameni rešitvam v območjih  naravnih kakovosti in prepoznavnosti prostora, pri prečkanju reliefno izpostavljenih območij ter pri prečkanju območij, ki so zavarovana zaradi visoke stopnje naravne ohranjenosti (ekološko pomembna območja, območja Natura 2000) in kot kulturna dediščina. Objekti in naprave (npr. stojna mesta daljnovodov, lokacije merilno-regulacijskih postaj) se načrtujejo tako, da se v največji možni meri zmanjšajo vplivi na relief, krajinsko podobo, naravne kakovosti, enote in območja kulturne dediščine, prepoznavnost prostora in bivalno okolje.

(4) Spodbuja se izraba lesne biomase predvsem za manjše, individualne sisteme ogrevanja in za skupinske sisteme v naseljih, kjer ni zagotovljena oskrba z drugimi energenti. Spodbuja se izvedba raziskav za izrabo geotermične energije.

(5) Na območju občine Vitanje ni pomembnejših daljnovodov. Obstajajo le lokalni daljnovodi (20 kV) s potrebnimi transformatorskimi postajami ter mala hidroelektrarna MHE 905 Hudinja.

(6) Pri nadaljnjem načrtovanju objektov je treba upoštevati: REDOS 2040 – Razvoj elektrodistribucijskega omrežja javnega podjetja (Elektro Celje d. d.:Rogaška – Šentjur – Vojnik, št. študije 2180/6 – izdelana 2013), veljavno zakonodajo s področja urejanja prostora in področja graditve objektov. Trase in lokacije predvidenih SN daljnovodov, kablovodov s pripadajočimi transformatorskimi postajami 20/0,4 kV bo Elektro Celje, d.d. določilo s srednjeročnimi in letnimi plani investicij z ozirom na kritične razmere v nizkonapetostnem omrežju na predmetnem območju.

(6) Zasnova elektroprenosnega omrežja temelji na razvojnih planih elektroenergetske infrastrukture v občini Vitanje, kjer se vključuje gradnja elektroenergetskih objektov na demografsko ogroženih območjih občine Vitanje. Realizacija elektroenergetskih objektov se bo časovno prilagajala predvsem letnim planom občine.

(7) Potencialni energetski vir predstavlja hudourniški potok Hudinja. Morebitno gradnjo MHE je potrebno predhodno uskladiti z vsemi vidiki varovanja prostora.

 

2.4.5    Infrastruktura komunalnega in vodnega gospodarstvo ter varstva okolja

 

22. člen

(vodni viri in oskrba s pitno vodo)

(1) Spodbuja se varčna in smotrna raba pitne vode. Za zmanjšanje porabe pitne vode se spodbuja izkoriščanje čiste padavinske vode za sanitarne namene, na glede na priključek na javno vodovodno omrežje.

(2) Zagotovi se stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, varujejo se obstoječi in potencialni vodni viri, izvaja se gradnja novih ter prenova obstoječih delov vodovodnega sistema. Oskrba s pitno vodo v občini se načrtuje na osnovi kratkoročnih in dolgoročnih planov za vzpostavitev varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo kot skupni projekt vodooskrbe več občin v okviru projekta »Celovito urejanje porečja Dravinje«.

(3) Na območju občine Vitanje se nahajajo viri pitne vode za potrebe občin Celje, Vojnik in Štore, ki so v upravljanju podjetja Vodovod – kanalizacija, javno podjetje d.o.o. Celje, za katere je sprejet odlok o varovanju virov pitne vode na območju Občine Vitanje (Uradni list RS, št. 29/02). V prostor občine Vitanje segajo varstveni pasovi vodnih virov, ki so zavarovani z Odlokom o varovanju pitne vode v zajetjih in črpališčih na območju občine Zreče (Uradni list, št. 49/02).

(4) Na območju občine Vitanje se nahajajo lokalni vodni viri. ki so v upravljanju Javnega podjetja Komunala Vitanje. Poleg teh virov so še manjši vodni viri, iz katerih se oskrbujejo posamezne kmetije in zaselki. Potencialne nove vodne vire se razišče in ustrezno zavaruje.

(5) Na območju občine so speljani posamezni krajevni vodovodi, katerih tehnični podatki niso definirani oziroma znani in iz katerih se oskrbujejo najbližja naselja. Ugotovljeno je, da vodovodno omrežje in znani ter rezervirani vodni viri zagotavljajo zadostne količine vode prebivalstvu in industriji. Obstoječa vodovodna omrežja bodo povezovana v enotni sistem vodooskrbe za celotno občino, skladno z načrtovano porabo vode.

 

23. člen

(odvajanje in čiščenje odpadnih vod)

(1) V občini Vitanje je javno kanalizacijsko omrežje zgrajeno le v naselju Vitanje. Skladno z operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za območje občine Vitanje (december 2012) se bo času veljavnosti programa izvedlo kanalizacijsko omrežje še v naselju Zgornji Brezen in delno Ljubnica. Zaradi razpršenosti gradnje v ostalih naseljih bo potrebno zgraditi individualne čistilne naprave. Na javno kanalizacijsko omrežje v naselju Vitanje se bodo v času veljavnosti programa priključili vsi prebivalci naselja Vitanje ter Zgornji Brezen.

(2) Čistilna naprava v naselju Vitanje je bila zgrajena v letu 2001 na lokaciji ob potoku Hočna okrog 100m gorvodno od iztoka potoka v Hudinjo. V okviru do sedaj izvedenih del so zaključena vsa gradbena dela za končno opredeljeno zmogljivost 1.300 PE ter montirana oprema z zmogljivostjo 650 PE. Čistilna naprava obratuje poskusno ter bo po zaključenem poskusnem obratovanju in pridobljenem uporabnem dovoljenju predana v najem Komunali Vitanje d.o.o.

(3) Za zmanjševanje količin padavinskih odpadnih voda se bo po končni izgradnji fekalne kanalizacije obstoječi mešan sistem uporabil za odvajanje meteornih voda. Pri izgradnji se strogo teži k popolni tesnosti kanalov in jaškov pred prevzemom v upravljanje, na kritičnih mestih, kjer se pričakuje večji vdor padavinske vode v jašek, pa se vgrajujejo pokrovi brez zračnih lukenj in tesnili. Odvajanje padavinskih voda z okvirnih območij naselij mora biti načrtovano in izvedeno v skladu s pogoji Zakona o vodah tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred končnim iztokom v kanalizacijo oziroma površinske odvodnike (na primer z zatravitvijo ob objektih, s travnimi ploščami ali tlakovci na parkiriščih in pohodnih površinah zunanjih ureditev, z zadrževalnimi bazeni, suhimi zadrževalniki in podobno). Za varstvo pred škodljivim delovanjem padavinskih voda v območjih naselij skrbi lokalna skupnost.

(4) Na območjih brez kanalizacijskega omrežja je obvezna lokalna uporaba ustreznih, nepretočnih grezničnih sistemov ali drugih malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN), prioritetno zlasti na vodovarstvenih in občutljivih območjih.

(5) Na območjih brez kanalizacijskega omrežja opremljanje zemljišč z javno kanalizacijo ni predvideno s programom opremljanja zemljišč. Naloga javne uprave in javne gospodarske službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod je, da skladno s predpisi omogoči redno praznjenje in ustrezno odvajanje grezničnih vod. Posamezne stavbe, kjer bi morale biti MKČN ali v izjemnih primerih nepretočne greznice, jih pa še ni, morajo biti čim prej opremljene z njimi. Izgradnja in vzdrževanje bremenita povzročitelje nastanka komunalnih odpadnih vod. V primeru, da bodo v obdobju veljave programa odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode v občini Vitanje za obdobje programa zgrajene male komunalne naprave se bo blato iz njih obdelovalo na centralni čistilni napravi.

(6) Na območjih brez kanalizacijskega omrežja je v nepretočnih greznicah dovoljeno zbirati komunalno odpadno vodo le v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, in le na območjih, kjer čiščenje komunalne odpadne vode v MKČN tehnično ni izvedljivo zaradi prepovedi odvajanja odpadne vode v vode ali posebnih razmer, ki lahko negativno vplivajo na delovanje MKČN (posebne geografske razmere ali nestalno naseljene stavbe).

(7) Na območju razpršene poselitve se priporoča skupno reševanje odplak. Priporočena je izgradnja skupnih, manjših, lokalnih čistilnih naprav za kar so zadolženi lastniki obstoječih objektov ter investitorji novih objektov. Vrsta čistilne naprave (mehanska, rastlinska in druge), lokacija ter rok izgradnje morajo biti opredeljeni ob upoštevanju namembnosti objektov, kjer nastajajo odplake, ter pogojev in omejitev, ki izhajajo iz prostora kjer so locirani obstoječi objekti oziroma bodo locirani načrtovani objekti.

 

24. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) V občini Vitanje ni deponije komunalnih odpadkov; organiziran je odvoz odpadkov v pooblaščen center za ravnanje z odpadki izven občine Vitanje.

(2) Spodbuja se zmanjševanje nastanka odpadkov na izvoru ter vzpostavljanje vseh potrebnih ravni ravnanja z odpadki tako, da bo odstranjevanju namenjena le minimalna količina že sortiranih odpadkov.

(3) V občini je potrebno zagotoviti varno ravnanje z odpadki vseh vrst in preprečevati njihovo nekontrolirano odlaganje v prostoru, dosledno ohranjati in dograjevati sistem odlaganja pogojno neuporabnih industrijskih odpadkov, regijsko urediti problematiko ravnanja z nevarnimi odpadki, preprečiti vsakršno divje odlaganje odpadkov v prostoru ter prostor ustrezno sanirati.

(4) Evidentirajo in sanirajo se divja odlagališča odpadkov, pripravijo se sanacijski načrti ter izvajajo ustrezni ureditveni in omilitveni ukrep.

 

2.4.6    Druga področja GJI

 

25. člen

(ogrevanje)

V naselju Vitanje sta iz skupne kotlovnice ogrevana stanovanjska bloka. Iz druge kotlovnice na lesno biomaso se ogrevata objekta KSEVT in Zdravstveni dom, predvidena pa je širitev ogrevalnega omrežja za celotno naselje.

 

26. člen

(pokopališča)

V občini je eno pokopališče v Vitanju, za katerega je predvidena širitev v okviru urbanističnega načrta.

 

2.5       Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana

 

27. člen

(kontinuiteta prostorskega urejanja)

(1) Pri usmerjanju prostorskega razvoja je občina Vitanje že v preteklih obdobjih upoštevala težnjo po zagotavljanju ohranjanja narave, ob dograjevanju prostorske prepoznavnosti in varovanju kulturne dediščine. Pri tem je občina upoštevala varstvo in izboljševanje bivalnega in delovnega okolja. Prednostna naloga je bila predvsem zagotavljanje uravnoteženega razvoja za posamezne dejavnosti in zagotavljanje njihovih prostorskih potreb ter ustvarjanje pogojev za nove posege v prostor v smislu vzdržnega razvoja. Pri opredeljevanju razvojnih usmeritev je bilo upoštevano usklajevanje javnih koristi in zasebnih interesov ter dolgoročno naravnano prostorsko načrtovanje v skladu z državnimi usmeritvami.

(2) Občina Vitanje je do sprejetja tega odloka o OPN svoje težnje po prostorskem razvoju zagotavljala z VPA 2003, kjer je v smislu uravnoteženega prostorskega razvoja poselitev usmerjala v območja, ki so bila opredeljena kot ureditvena območja naselij, ki se jih ohranja. Skladno z ZPNačrt-om se kot okvirna območja naselij v tem OPN upoštevajo vsa ureditvena območja naselij.

 

28. člen

(območja naselij po RPE)

(1) Po Registru prostorskih enot (RPE) pokriva ozemlje občine Vitanje 8 naselij:

·       Brezen (137001),

·       Hudinja (137002),

·       Ljubnica (137003),)

·       Paka (137004),

·       Vitanjsko Skomarje (137005),

·       Spodnji Dolič (137006),

·       Stenica (137007),

·       Vitanje (137008).

(2) Območja naselij po RPE v občini Vitanje so prikazana v grafičnih prikazih strateškega dela tega odloka.

 

29. člen

(okvirna območja naselij)

(1) Skladno z ZPNačrt-om je v občini Vitanje določenih 10 okvirnih območij naselij (ON):

·       ON_1     Paka – Cenc;

·       ON_2     Skomarje – Kotnik,

·       ON_3     Zgornji Brezen,

·       ON_4     Vitanje,

·       ON_5     Vitanje Dolič,

·       ON_6.1  Vitanje – Soteska 1,

·       ON_6.2  Vitanje – Soteska 2,

·       ON_7     Rakovec,

·       ON_8     Kraguljišče,

·       ON_9     Hudinja – Ovčar.

(2) Okvirna območja naselij v občini Vitanje so prikazana v grafičnih prikazih strateškega dela tega odloka, v grafičnih prikazih izvedbenega dela pa so ON lahko sestavljena iz več ali samo enega manjšega območja znotraj enot urejanja prostora (MOEUP). Pregled okvirnih območij naselij je razviden iz Priloge 2 k temu odloku.

 

2.6       Okvirna območja razpršene poselitve

 

30. člen

(okvirna območja razpršene poselitve)

Na območju občine so kot območja razpršene poselitve, kot avtohtonim poselitvenim vzorcem, razpoznavna naslednja območja:

a)      Hribovito območje razpršene poselitve, ki obsega predele občine od višinske meje okrog 500m do okrog 1000m nadmorske višine, in ga predstavljata dve prostorsko zaključeni območji: pohorski del občine in predel Paškega Kozjaka ter Stenice.

b)      Razpršena poselitev v okviru območja urbanističnega načrta Vitanje, ki se je razvijala v povezavi z razvojem naselja Vitanje ter je z njim funkcionalno povezana.

 

2.7       Usmeritve za prostorski razvoj občine

 

2.7.1    Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo

 

2.7.1.1 Razvoj naselij in dejavnosti po naseljih

 

31. člen

(splošne določbe za razvoj, prenovo in širitev naselij)

(1) Razvoj naselij v občini Vitanje bo potekal v skladu z njihovo namembnostjo in vlogo v omrežju naselij občine, ob upoštevanju obstoječih kvalitet pozidane in nepozidane strukture naselja ter reliefnih in drugih omejitev v prostoru.

(2) V naseljih ali primernih lokacijah v njihovi bližini se zagotavljajo možnosti za stanovanjsko gradnjo, za gospodarske in družbene dejavnosti ter za šport in rekreacijo v povezavi z možnostmi za rekreacijo v naravi ob turistično zanimivih lokacijah.

(3) Naselja se praviloma razvijajo znotraj okvira določenih stavbnih zemljišč, s pozidavo še nepozidanih površin, ki jih po urbanistični presoji ni potrebno ohranjati nepozidanih ali kot dele zelenih sistemov naselij.

(4) Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in drugi predeli naselij, ki so degradirani in moteči za druge dejavnosti in uporabnike v prostoru zaradi opuščene ali neustrezne rabe in vzdrževanja ali zaradi nedokončanosti prostorskih ureditev. Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve, gradovi, ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih in druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo.

(5) Širitve naselij ali nova naselja se načrtujejo praviloma kot območja za kompleksno gradnjo na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih ali infrastrukturnih omejitev. Naseljem se zapolnijo, povežejo in zaokrožijo obstoječa stavbna zemljišča, na podeželju pa se razvoj ohranja tudi kot posamična stavbna zemljišča, katerim se zagotovi zaokrožanje obstoječih stavbnih zemljišč.

(6) Gradnja počitniških objektov se lahko izvaja kot prenova prostih površin v naseljih ali kot prenova obstoječih objektov izven naselij. Površine za izključno počitniško gradnjo so opredeljene v naseljih Paka – Cenc (ON_1), Skomarje – Kotnik (ON_2),, delno Rakovec (ON_7), Kraguljišče (ON_8) in Hudinja – Ovčar (ON_9).

 

32. člen

(notranji razvoj naselij, zgostitve in prenova naselij)

(1) Naselja brez sprememb okvirnega območja oziroma obsega stavbnih zemljišč, v katerih poteka predvsem notranji razvoj (zgostitve, zapolnitve), so naslednja: Paka – Cenc (ON_1), Zgornji Brezen (ON_3), Skomarje – Kotnik (ON_2) in Vitanje – Dolič (ON_5). Naselje brez sprememb okvirnega območja, v katerem se le vzdržuje obstoječe objekte je Kraguljišče (ON_8).

(2) Naselje Vitanje – Soteska 2 (ON_6.2) je brez sprememb okvirnega območja oziroma obsega stavbnih zemljišč in je zanj predviden notranji razvoj z dolgoročno preusmeritvijo dejavnosti iz sedanjih pretežno proizvodnih območij v dejavnosti za razvoj turizma, športa in rekreacije.

(3) Dolgoročno se zagotovi prenova naselij, ki so po merilih varstva kulturne dediščine opredeljena kot zavarovana naselbinska dediščina (Vitanje, zaselek Rakovec). Prenova se načrtuje na podlagi konservatorskih programov pristojnih institucij s ciljem zagotavljanja kakovostnih bivalnih razmer in razvojnih možnosti. Delna prenova je mogoča tudi na degradiranih območjih naselij, kjer se prenovijo razvrednotena območja z uvedbo funkcij centralnih dejavnosti in bolje izkoristijo neizkoriščene površine (staro območje industrije LIP v Vitanju).

(4) V lokalnem – občinskem središču Vitanje, kjer zaradi prostorskih omejitev ter morebitne nezdružljivosti rab ni mogoče zagotoviti razvoja perspektivnim kmetijam (predvsem kmetiji Ifko in Kovše), se predvideva selitev kmetij na lokacije, ki bodo omogočale bolj funkcionalno obratovanje in razvoj kmetije.

(5) Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin se mora izboljševati raven opremljenosti z GJI. Povečevati se mora obseg grajenega javnega dobra (prometne površine, trgi, igrišča, parki, zelenice, prostori za druženje in počitek, ipd.) z vključevanjem teh površin v strukture naselij. Prebivalcem naselij se omogoča čim večja dostopnost do zelenih in drugih javnih odprtih površin, ki naj bodo raznolike glede na vlogo, uporabnost in pomen za prepoznavnost naselja.

(6) Vodni in obvodni prostor, gozdovi, naravne vrednote in posamezne sestavine biotske raznovrstnosti se vključuje v zeleni sistem naselij kot sestavni del podobe naselja. V bližini naselij se v okviru načrtovanja zelenih sistemov naselij izkoristi rekreacijski potencial gozdov, kmetijskih površin in obvodnih prostorov. Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezave z odprto krajino. Zagotavljajo se primerne gostote pozidave na predelih obstoječih naselij, kjer so predvidena zgoščevanja ter na načrtovanih širitvah naselij.

(7) Naselja z notranjim razvojem so naslednja: Paka – Cenc (ON_1), Skomarje – Kotnik (ON_2), Zgornji Brezen (ON_3), Vitanje Dolič (ON_5), Vitanje – Soteska 2 (ON_6.2) in Kraguljišče (ON_8).

 

33. člen

(širitve naselij)

(1) Površine za razvoj dejavnosti se zagotavljajo tudi s širitvami in zaokrožitvami naselij. Nova območja za pozidavo se načrtujejo na območjih, kjer bodo zagotovljeni dostopnost, organizirana infrastrukturna ureditev, ustrezno varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja.

(2) V naselju Vitanje so načrtovane v okviru urbanističnega načrta širitve naselja za potrebe usmerjene stanovanjske gradnje na predelu Svarovškovega gozda ter na območju pod Kompošem, kjer gre v večji meri za uskladitev okvirnega območja naselja z Urbanistično zasnovo naselja iz VPA 2003 ob sočasnem preoblikovanju  oziroma zmanjšanju zazidalnega območja. Za ureditev športno rekreacijskih površin v naselju Vitanje je načrtovana manjša širitev teh površin ob osnovni šoli. Kot izboljšanje GJI je načrtovana širitev za izgradnjo okoljske infrastrukture ob potoku Hudinja ter širitev pokopališča.

(3) V naselju Vitanje – Soteska 1 so načrtovane manjše širitve in zaokrožitve naselja za stanovanja, prometno, energetsko in okoljsko infrastrukturo. V naseljih Rakovec in Hudinja – Ovčar so načrtovane manjše širitve okvirnega območja naselja v smislu zaokrožitve zazidljivih površin (po en objekt na različnih lokacijah ob naselju). Širitve v naselju Rakovec predstavljajo tudi uskladitve okvirnega območja naselja s Programskimi zasnovami za naselje.

(4) Naselja s širitvami okvirnega območja naselja so: Vitanje (ON_4), Vitanje – Soteska 1 (ON_6.1), Rakovec (ON_7) in Hudinja – Ovčar (ON_9).

 

34. člen

(razvoj dejavnosti po naseljih)

(1) Različne dejavnosti se umeščajo v naselja tako, da se dosega prepletanje funkcij bivanja in dela, kar zmanjšuje število in razdalje voženj. Rabe urbanih površin in dopustne dejavnosti se določajo tako, da so medsebojno združljive in nemoteče.

(2) Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo na območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja ter na območja centralnih dejavnosti. V naselju Vitanje so stanovanjske površine lahko namenjene tudi večstanovanjskim objektom, v preostalih naseljih občine ter na območjih razpršene poselitve pa se zagotavljajo predvsem avtohtone oblike bivanja v individualnih stanovanjskih objektih v okviru poselitvenih površin ter na domačijah kmetij. Med posebne oblike stanovanjske gradnje se uvrščajo domovi za starejše, ki se lahko umeščajo v Vitanje, kjer je urejena osnovna preskrba prebivalcev ter dostop do zdravstvene oskrbe.

(3) Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerjajo predvsem v lokalno – občinsko središče Vitanje, kjer obstaja možnost dolgoročnega razvoja in dostopnost tudi z javnim potniškim prometom, kolesarskimi in pešpotmi. Po potrebi se lahko oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti umeščajo tudi v druga naselja.

(4) Pomemben generator razvoja izobraževalnih, raziskovalnih ter s tem povezanih turističnih dejavnosti v občinskem središči Vitanje je KSEVT (kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij), ki s svojimi programi pomembno prispeva k prepoznavnosti Vitanja tako v slovenskem prostoru kot tudi v globalno.

(5) Industrijske in druge proizvodne dejavnosti se praviloma umeščajo v obstoječe gospodarske cone. Zagotovijo se ustrezne razvojne površine, izboljšata se njihova prometna dostopnost in infrastrukturna oprema, hkrati pa se uvedejo ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Na območja gospodarskih con se lahko umeščajo različne, vendar s proizvodnjo in med seboj združljive dejavnosti. Po potrebi se lahko na območjih razpršene poselitve umeščajo obrtno proizvodne dejavnosti, ki so okoljsko in bivanjsko manj obremenjujoče.

(6) Poudarjen razvoj turističnih dejavnosti poteka v okviru naselja Rakovec, kjer so razmeščene površine skladno z veljavnim prostorskim aktom. Na KTC Roglo se lahko navezuje razvoj širšega pohorskega prostora.

(7) Razvoj dejavnosti v naseljih naj se na območju, ki ima na podlagi predpisa s področja varstva narave poseben status, izvede ob upoštevanju pogojev in varstvenih usmeritev za ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot.

 

2.7.1.2   Sanacija in prenova razpršene gradnje

 

35. člen

(sanacija razpršene gradnje)

V prostoru občine Vitanje ni območij razpršene gradnje, ker so za celotni prostor ugotovljene značilnosti razpršene poselitve.

 

 

2.7.1.3       Načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor zunaj območij naselij ter ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve

 

 

36. člen

(načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor zunaj območij naselij ter ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve)

(1) Na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo. Možna je gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve. Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino.

(2) Pri gradnji objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, upravljanja voda, športa in rekreacije zunaj poselitvenih območij, pridobivanja mineralnih surovin, pridobivanja energije in izkoriščanja drugih naravnih virov, varnosti državljanov in njihovega premoženja, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter javne infrastrukture, je potrebno ohranjati skladnost med funkcijami območja, obstoječo grajeno strukturo oblikovno dopolnjevati na način, da se ohranjajo kakovostne prostorske strukture, zagotavljati smotrno rabo prostora in umeščati objekte v bližino naselij oziroma na vidno manj izpostavljene površine.

(3) Gradnja objektov zunaj poselitvenih območij ne sme ogroziti kakovosti naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo (kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, pridobivanje mineralnih surovin), ne sme ogroziti naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine, imeti škodljivih vplivov na okolje ali povzročiti vidnega razvrednotenja prostora.

(4) Dopolnilna stanovanjska gradnja je na območjih razpršene poselitve dopustna na območjih zaokrožitve obstoječe stanovanjske pozidave.

(5) Izven naselij ali na robovih se predvidi umestitev prostorskih ureditev, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati v naseljih in ob pogoju, da gre za celovito urejanje prostora.

(6) Izven naselij se zagotavljajo stavbna zemljišča za gradnjo nadomestnih kmetij ali kmetijskih stavb, če gre za preselitev vitalnih kmetij s tehnološkim razvojem, ki so v obstoječih strnjenih naseljih omejene v razvoju ali moteče za razvoj urbanih dejavnosti. Nova lokacija ter obseg kmetijskih zemljišč in dimenzije predvidenih objektov morajo ustrezati obsegu pridelave na kmetiji ob upoštevanju dolgoročne pridelovalne sposobnosti in možnega nadaljnjega razvoja kmetije. Dopustna je tudi prenova oziroma posodobitev funkcionalnih objektov za kmetovanje in dopolnilne dejavnosti, tako da bo na kmetijah in funkcionalnih ter obdelovalnih površinah omogočeno sodobno kmetovanje, da bo neoviran dostop do gospodarskih dvorišč, možnost transporta in opremljanje z vso potrebno infrastrukturo.

(7) Izven naselij se izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali pa morajo biti locirane v odprtem prostoru zaradi narave dejavnosti. Vse umestitve objektov in ureditev izven naselij, predvsem pa njihove programe, velikost območja ter funkcionalne navezave na obstoječa naselja, infrastrukturo in druge ureditve, se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev ter se določijo omilitveni ukrepi.

(8) izjemno umeščanje objektov in dejavnosti izven naselij se izvaja le izven območij naravnih vrednot in območij habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe prisotne na celotnem območju države, ohranjajo v ugodnem stanju.

(9) Na območjih, ki imajo na podlagi predpisov s področja varstva narave poseben status kot naravna vrednota in območje biotske raznovrstnosti (ekološko pomembno območje, območje Natura 2000), so dopustne prostorske ureditve in posegi v prostor, za katere se je v postopku priprave prostorskega načrta ugotovilo, da so vplivi izvedbe plana oziroma posegov v naravo s stališča varstva sprejemljivi.

 

2.7.1.4       Urbanistično oblikovanje naselij

 

37. člen

(oblikovna podoba naselij)

(1) Ohranja se prepoznavnost naselij kot celote in posameznih območij v naseljih, ki se prenavljajo ali na novo načrtujejo. Arhitekturna prepoznavnost se krepi z načrtnim urejanjem in prenovo naselij, z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Pri tem se upoštevajo načela kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, z urejanjem odprtih, predvsem javnih površin, kakovostnim oblikovanjem, racionalno rabo prostora in z ureditvami za racionalno rabo energije.

(2) Pri urejanju podeželskih naselij se upošteva tradicionalno strukturo ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihove značilne podobe silhuet in robov kot delov kulturne krajine. S kvalitetno prenovo dela naselja in posameznih objektov se vzpodbuja notranji razvoj. Nove kmetije se gradijo na robu vasi, opuščeni objekti v vasi pa se preurejajo za potrebe stanovanj ali turistične ponudbe in drugih dopolnilnih dejavnosti.

(3) Zaradi varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del naselbinske dediščine, se upošteva in ohranja njihov naselbinski videz. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost ter je le-ta sprejemljiva tudi z vidika varstva kulturne dediščine.

(4) Razvoj naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na ravninskih predelih se naselja zaokrožujejo tako, da se ohrani vizualna podoba s tipologijo strnjenih vasi.

 

2.7.1.5      Koncepti prostorskega razvoja urbanega središča, za katerega je izdelan urbanistični načrt

 

38. člen

(koncept razvoja naselja Vitanje)

(1) Vloga naselja v urbanem sistemu: Razvijanje vloge Vitanja kot lokalnega središča občinskega pomena ob vzporedni krepitvi vloge naselja kot turistično izobraževalnega (KSEVT) in rekreacijskega središča s poudarjenim razvojem oskrbnih, storitvenih, družbenih in turističnih dejavnosti znotraj obstoječega okvirnega območja naselja in predvidenih širitev.

(2) Območje UN: Območje urbanističnega načrta naselja Vitanje meri 157,06ha ter vključuje strnjeno območje sedanje pozidave naselja Vitanje in predlaganih širitev. Znotraj meje urbanističnega načrta so vključene tudi zelene, pretežno kmetijske in deloma gozdne površine in obvodni prostor ob potokih Hudinja, Jesenica in Hočna, ki so že sedaj funkcionalno povezane z naseljem. Vse te površine predstavljajo naselju pripadajoče zelene površine, potrebne za kvalitetno in zdravo bivanje in predstavljajo potencialne, prednostne površine za razvoj različnih dejavnosti naselja (predvsem turistično rekreacijskih, stanovanjskih in gospodarskih), ki bodo aktivirane dolgoročno, na osnovi kasneje definiranih razvojnih programov.

(3) V razvoju naselja Vitanje se upošteva koncept in cilje razvoja:

a)      Preprečiti je potrebno upadanje števila prebivalcev, ki so razvidni iz demografskih podatkov za obdobje 1999 do 2007 in ki za naselje Vitanje kažejo podobno kot za ostala naselja v občini precejšen upad števila prebivalcev. Naselje Vitanje se naj preobrazi iz sedanjega demografsko ogroženega območja v privlačno naselje tudi za doseljevanje. Ocene sprejemljivosti prostora dopuščajo povečanje števila prebivalcev za okrog 200 oziroma na ocenjeno skupno število okrog 1000 prebivalcev predvsem v okviru stanovanjske gradnje znotraj območja UN. Ustvariti je potrebno ugodne pogoje za doseljevanje: stanovanja, prijazni bivalni pogoji v atraktivnem okolju, boljša prometna povezanost z zaposlitvenimi centri, nova delovna mesta v povezavi z inovativnim gospodarskim razvojem.

b)      Krepitev vloge Vitanja v omrežju naselij z ohranjanjem in dograjevanjem centralnih dejavnosti v naselju.

c)      Racionalna, vendar razvojno naravnana raba prostora znotraj okvirnega območja naselja Vitanje kot tudi v odprtem prostoru znotraj UN Vitanje bo dosežena z upoštevanjem naslednjih usmeritev:

·       Racionalna raba v okvirnem območju naselja z notranjim razvojem posameznih območij (prenova, sanacija in zgoščevanje ekstenzivno izrabljenih območij).

·       Nadaljevanje prenove starega in novega trškega jedra Vitanje (prenova, zapolnitve, in optimalna raba obstoječih površin centralnih dejavnosti in stanovanjskih površin).

·       Širitev območja centralnih dejavnosti severovzhodno ob šoli za namene športno turističnih dejavnosti.

·       Prenova stavbnega fonda ter na določenih območjih dopolnitve osnovne stanovanjske funkcije s funkcijami, ki so pomembne za razvoj turističnih dejavnosti.

·       Notranji razvoj z gradnjo stanovanjskih objektov na že opredeljenih stanovanjskih območjih Pod Kompošem in na območju Tičnice.

·       Širitev območij za stanovanjsko gradnjo na območju Svarovškovega gozd ter Pod Kompošem.

·       Prenove obrtno proizvodnega območja Kovinar Vitanje s prehajanjem na proizvodne postopke, ki so za okolje manj moteči, s prenovo gradbenega fonda in obstoječih zunanjih površin.

·       Dokončanje pozidave obrtno proizvodne cone Vitanje – Dolič.

·       Širitev območja pokopališča.

·       Dolgoročna prestavitev dveh kmetij iz naselja Vitanje na novo lokacijo izven naselja.

·       Ohranjanje stavbnih zemljišč v odprtem prostoru naselja Vitanje v okviru mej urbanističnega načrta.

·       Ohranitev sedanjih in urejanje novih zelenih površin in mestnih gozdov s poudarkom na zaščitni in oblikovno krajinski funkciji zelenja v mestu.

·       Sanacija prometnega omrežja v naselju z izgradnjo obvozne ceste ob potoku Hudinja s preusmerjanjem tranzitnega prometa izven trškega jedra.

·       Izboljšanje peš povezav med posameznimi deli naselja; urejanje sprehajalnih poti v turistično atraktivnih območjih.

·       Sanacija in nadaljnje urejanje komunalne in energetske infrastrukture ter infrastrukture zvez ob upoštevanju ekoloških sanacij in varovanj.

·       Podrejanje vseh posegov pogojem varovanja okolja ter sanaciji obstoječih virov onesnaževanja in motenj v okolju.

(4) Prometna infrastruktura in javni potniški promet:

a)      Glavno cestno prometno žilo znotraj naselja Vitanje predstavljata regionalni cesti: R 431 Gornji Dolič - Stranice in R 693 Strmec – Socka – Vitanje. Na predelu naselja Vitanje (ob potoku Hočna in sotočju Hočne in Hudinje) se varuje koridor za izgradnjo obvozne regionalne ceste. Pomembna lokalna cesta vodi iz Vitanje proti severu v naselja Hudinja, Paka, Rakovec.

b)      Notranja mreža lokalnih cest in javnih poti je bila grajena na osnovi usmeritev iz zazidalnih in drugih prostorskih načrtov. Sestavni del prometne zasnove so tudi ureditve površin za parkiranje osebnih avtomobilov. Za individualne osebna vozila bo potrebno zagotoviti površine za zadostno število parkirnih mest ob vseh javnih objektih, turističnih objektih ter pri večstanovanjskih objektih (blokovna gradnja v naselju Vitanje).

c)      Znotraj naselja so predvidene rekonstrukcije cestnih elementov (križišča, priključki lokalnih internih dovozov na lokalne ceste) ter dodatne ureditve hodnikov za pešce za zagotovitev varnega peš prometa.

d)      Javni potniški promet je vezan na cestno mrežo in glede na frekvenco in smeri potovanj razporejena postajališča avtobusnega javnega potniškega prometa. V naselju Vitanje sta poleg osrednjega avtobusnega postajališča v novem trškem jedru še dve postajališči.

e)      Da bi v največji možni meri zmanjšali negativne vplive cestnega motornega prometa na prostorski razvoj in okolje, se poudarja razvoj vseh oblik nemotoriziranega prometa (kolesarski, peš promet).

(5) Temeljne strukture naselja, izhodišča za razvoj in ohranjanje oblikovne podobe naselja in naselbinskih jeder, zeleni sistem naselja:

a)   Razvoj naselja se prilagaja historični in naravni prostorski zgradbi, tako da se smiselno prilagaja osnovni urbanistični zasnovi naselja Vitanje. Ohranja se območje starega trškega jedra vključno z vsemi objekti v trgu, območje ob cerkvi sv. na Hriberci in kakovostne nepozidane prostore (zeleni robovi ob potokih Hudinja, Jesenica, Hočna). Poselitev novejših delov naselja se oblikuje kot urbana struktura z večjo gostoto in z ustreznimi dimenzijami objektov.

b)   Spoštuje se ugotovljene značilnosti podobe mesta kot so: vredno grajeno okolje (ožje in širše območje trga Vitanje), vredno manjše grajeno okolje (območje ob cerkvi sv. Antona), oblikovno pomembni obstoječi objekti v trgu Vitanje), oblikovno pomembni vidni poudarki (cerkve sv. Petra in Pavla, Marije na Hriberci, sv. Antona, Stari in Novi grad), oblikovno pomembne zelene površine (Hriberca, območje nad Starim trgom, območje ob sv. Antonu) oblikovno pomembno zelenje (obvodni prostori ob potokih), vidne poti, vozlišča in vstopi v naselje.

c)   Zagotovi se postopna prenova in sanacija vidno močno razvrednotenih površin (območje Kovinar).

(6) Kulturna dediščina in naravne vrednote: Za vse posege v območjih zavarovanih objektov naravnih vrednot in kulturne dediščine je potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojnega službe za varstvo narave in kulturne dediščine.

(7) Prostorske ureditve, ki se nanašajo na varstvo okolja: Upoštevajo se določila vseh členov tega odloka, ki se nanašajo na varstvo okolja.

(8) Koncept opremljanja z javno gospodarsko infrastrukturo ter lokalni energetski koncept: Upoštevajo se določila vseh členov tega odloka, ki se nanašajo GJI.

 

2.7.2    Usmeritve za razvoj v krajini

 

2.7.2.1 Razvojna območja za dejavnosti, ki so vezane na naravne vire

 

39. člen

(kmetijstvo)

(1) Kmetijske površine predstavljajo okrog 29% oziroma 1.747,55ha občinskega prostora. Pretežni del je hribovit, manjši del ob Hudinji je ravninski. Prevladujejo trajni travniki, ki predstavljajo 89% vseh kmetijskih površin. Njiv oziroma vrtov je na območju občine 27,33ha. Malo je tudi zaraščajočih kmetijskih površin. V svojih prostorskih odločitvah namerava Občina Vitanje na področju kmetijstva uresničevati predvsem naslednje strateške cilje:

a)    Najboljša kmetijska zemljišča se bodo ohranjala za kmetijsko obdelavo.

b)    V skladu s programom o razvoju podeželja se bo vzpodbujal razvoj specializiranih kmetijskih dejavnosti in prepoznavnih kmetijskih proizvodov, zdrava pridelava kmetijskih pridelkov ter kmečki turizem v povezavi s kulturno krajino.

c)     V razvoj podeželja aktivno vključiti turizem, rekreacijo, kmečki turizem.

d)    Povezovanje kmetijskih dejavnosti v regiji.

(2) Na območju občine se spodbuja sonaraven način kmetovanja z upoštevanjem državnih kmetijsko okoljskih programov. Zaraščanje kmetijskih zemljišč se preprečuje s spodbujanjem različnih oblik sonaravnega kmetovanja, zlasti na pohorskih območjih kulturne krajine oziroma na območjih ugotovljene razpršene poselitve. Za ohranjanje poseljenosti podeželskega prostora se na kmetijah ter na območjih ugotovljene razpršene poselitve omogoča izvajanje dopolnilnih in dodatnih dejavnosti.

(3) Spodbuja se ohranitev poseljenosti, ohranitev kmetijske proizvodnje in zagotavljanje primernega dohodka za kmetije. Razvoj kmetijstva v občini se prilagaja naravnim razmeram, kjer prevladujejo travniki in pašniki ob manjšem deležu njiv in vrtov. Največ kmetij se ukvarja z govedorejo in prašičerejo, manj s specializiranimi kmetijskimi dejavnostmi (zeliščarstvo, cvetličarstvo, prepoznavni kmetijski proizvodi, zdrava pridelava kmetijskih pridelkov) in čebelarstvom.

(4) Agromelioracije se lahko izvajajo le z upoštevanjem usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajine ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev.

(5) Za potrebe namakanja kmetijskih površin, kjer so ugodni pogoji za pridelavo vrtnin oziroma zelenjadarstvo, se uredijo vodni zadrževalniki na območjih, za katera bodo po izračunu vodne bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske namene. Zadrževalniki in novo oblikovani obvodni prostori se urejajo sonaravno in v skladu z naravovarstvenimi zahtevami ter s ciljem, da se omogoči večnamembnost novega vodnega in obvodnega prostora. Na drugih kmetijskih površinah se za potrebe kmetijstva urejajo manjši, lokalni zbiralniki za padavinsko vodo.

(6) Na območjih varstva vodnih virov se kmetijska dejavnost omejuje ali tehnološko prilagaja pogojem varstva.

(7) Za vitalne kmetije so dopustne preselitve kmetij izven strnjenih območij naselij, če se zanje ugotovi prostorska utesnjenost ali oviran dostop.

(8) Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti vezanih na kmetijsko pridelavo. Omogočijo se nove dodatne dejavnosti, ki ne bodo neposredno vezane na kmetijsko pridelavo, bodo pa omogočile aktivnejše vključevanje kmetijstva v mrežo podjetništva. Spodbuja se razvoj turizma na kmetijah ter omogoči izgradnja dodatnih objektov in ureditev ustreznih površin za prostočasne dejavnosti. Za izgradnjo ali povečanje turističnih zmogljivosti se najprej izkoristijo obstoječi objekti na kmetiji. Kmetijam se zagotovijo ustrezne prostorske možnosti za oblikovanje kompleksne turistične ponudbe na osnovi presoje in utemeljitve z urbanističnega vidika.

(9) Zagotovi se gospodarno ravnanje s tlemi (kmetijskimi zemljišči). Pri vsakršnem posegu v tla se viški rodovitnega dela namenijo rekultivaciji drugih kmetijskih zemljišč oziroma morebitni vzpostavitvi novih kmetijskih površin.

(10)        Na površinah v zaraščanju in na degradiranih območjih se omogoča vzpostavljanje kmetijskih zemljišč.

(11)        Pri izvajanju kmetijske dejavnosti je potrebno zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti ob upoštevanju usmeritev s področja ohranjanja narave:

a)    Vzpodbuja se naravi prijazne oblike kmetovanja (ekološko kmetovanje, integrirana pridelava).

b)    Vzpodbuja se tak način rabe zaraščajočih kmetijskih površin, ki zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišč na ekološko pomembnih območjih in območjih Natura 2000.

c)     Na večjih kmetijskih površinah se ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo omejki, živice, gozdni otoki, vodna telesa.

d)    Melioracije se izvaja le na kmetijskih zemljiščih, kjer je zagotovljeno ohranjanje lastnosti naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti.

e)     V območjih ohranjanja narave, kjer je zaradi agrarnih operacij zmanjšana ali ogrožena biotska raznovrstnost, je treba načrtovati omilitvene ali izravnalne ukrepe.

f)     Postavljanje obor in ograjevanje zemljišč za pašo živine v odprti krajini na območjih ohranjanja narave se ne izvaja oziroma se izvaja na način, ki omogoča prehod prostoživečih vrst.

 

40. člen

(gozdarstvo)

(1) Gozdovi v občini predstavljajo okrog 68% zemljišč oziroma 4.017,58ha in se pojavljajo kot dve obliki krajin: gozdnata krajina ter gozdna krajina. Geomorfološko so razlike med krajinami velike, najbolj je razgibana gozdnata krajina z globokimi dolinami, stisnjenimi naselji na dnu in posameznimi kmetijami po pobočju. V gozdnati in gozdni krajini se pojavljajo manjše površine v zaraščanju, neprimerne za kmetijsko rabo. Usmerjanja razvoja gozdov v skladu z njihovimi funkcijami je potrebno za vse gozdne površine. Upošteva se poudarjenost posameznih splošno koristnih funkcij gozdov.

(2) Gozdove se kot naravni vir in naravno bogastvo ohranja ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Prostorski razvoj v občini se usmerja ob upoštevanju ciljev razvoja gozdarske dejavnosti:

a)      Zaradi težjega usklajenega gospodarjenja v primeru razdrobljene posesti je potrebno preprečevati nadaljnje drobljenje posesti na območju gozdov.

b)      Zagotavljati je potrebno vsestransko (biološko in mehansko) stabilnost in odpornost gozdov v primeru naravnih ujm. Stabilnost se zagotavlja z izogibanjem posegom v gozd, zlasti na njegov rob. Omogočati je potrebno večfunkcionalnost gozdov.

c)      Pri umeščanju novih gozdnih in javnih cest ter infrastrukturnih objektov je potrebno upoštevati reliefne značilnosti terena, zagotoviti sprotno sanacijo poškodovanih površin in možne vplive na okolje omejiti ne minimum.

d)      Dosledno in v največji možni meri je potrebno uveljaviti varstvo gozda kot varstvo naravnega vira. V primeru umeščanja novih dejavnosti v prostor je potrebno izdelati študijo ranljivosti.

(3) V občini Vitanje so opredeljene naslednje kategorije gozdov: kategorija 1: strogo varovana območja (varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom – gozdni rezervati), kategorija 2: druga območja gozdov in gozdnega prostora s poudarjenimi ekološkimi in okolje ohranjajočimi socialnimi funkcijami, kategorija 3: sklenjena območja gozdov in kategorija 4: območja gozdov in gozdnega prostora s širšim večnamenskim značajem. V kategoriji 1: strogo varovana območja gozdov je potrebno:

a)      Dosledno ohranjati in varovati obstoječe naravne in ustvarjene sestavine krajine, ter tiste njihove lastnosti, ki jim dajejo posebno vrednost.

b)      Skladno s predpisanimi režimi varovati zakonsko zavarovana območja. Režim in stopnja varovanja sta določena glede na vrsto funkcij.

c)      Dopustni so le gozdnogospodarski ukrepi in posegi, ki so opredeljeni v aktih o zavarovanju oziroma veljavnimi gozdnogospodarskimi načrti in zagotavljajo večnamensko vlogo gozdov. Gozdnogospodarsko izkoriščanje je omejeno.

(4) Pri izvajanju gozdarske dejavnosti je potrebno zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti ob upoštevanju usmeritev s področja ohranjanja narave:

a)      Načrtovanje prostorskih ureditev na območjih gozdov (npr. gozdne prometnice, protipožarne preseke) mora zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti zlasti na ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih.

b)      V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij, se ohranja gozdove in druge oblike naravnih prvin v čim bolj naravnem stanju.

 

41. člen

(upravljanje z vodami)

(1) Občina Vitanje leži na območju treh porečij: na zahodu porečje Pake, osrednji del porečje Hudinje ter vzhodni del porečje Dravinje. Površinske vode se po pomenu, ki ga imajo za upravljanje voda, razvrstijo v 1. in drugi red. Na območju občine Vitanje sta Dravinja in Paka uvrščeni med vodotoke 1. reda, Hudinja, Paška voda, Jesenica, Jez, Ljubnica in ostali manjši vodotoki so vodotoki 2. reda.

(2) Zemljišče na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem, je vodno zemljišče celinskih voda (v nadaljnjem besedilu: vodno zemljišče). Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom,do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor.

(3) Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče je priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15m od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5m od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselja sega najmanj 40m od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi.

(4) Vodno telo podzemne vode je del podzemne vode znotraj enega ali več vodonosnikov. Vodonosnik je plast ali več plasti kamenin ali drugih geoloških plasti pod površjem tal in dovolj velike poroznosti in prepustnosti, da omogoča znatnejši tok podzemne vode ali odvzem znatnejših količin podzemne vode. Prepovedano je neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode. Posredno odvajanje odpadnih voda, oddajanje toplote v podzemne vode in odvzem toplote iz podzemnih voda je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določa Zakon o vodah in predpisi s področja varstva okolja.

(5) Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. V okviru priprave prostorskih aktov se zagotavlja njihovo celovito obravnavo po povodjih in porečjih. Naravne procese, ki lahko ogrožajo poselitev ali človekove dejavnosti, se obvezno upošteva kot omejitev pri načrtovanju. Na poplavnih, erozijskih in plazljivih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki.

(6) Na poplavnih in erozijskih območjih je potrebno prostorske ureditve in dejavnosti izvajati tako, da ne bodo sprožili naravnih procesov, ki lahko ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti. Redno vzdrževanje vodotokov se usmerja k vzdrževanju vodnega režima ob uporabi sonaravnih ureditev in obnovitev obrežij ter vodnih objektov (jezovi, pragovi in drugi objekti). V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varujejo naravna morfologija strug, obrežna vegetacija ter površinski vodni pojavi v celoti. Na vodotokih, v katerih so bili uničeni habitati, se vzpostavijo nadomestni habitati.

(7) Pri urejanju vodotokov se oblikujejo naravno oblikovane struge in obrežja. Na Hudinji in pritokih se opravljajo le vzdrževalna dela, ki so nujna za zagotavljanje stabilnosti vodnega režima. Vzpostavijo se ustrezni režimi rabe in vzdrževanja obvodnega prostora potokov, vzdržujejo se vodni objekti na teh vodotokih. Sanacija jezov se prioritetno izvaja na vodotokih, na katerih je zaradi razdrtih jezov kritičen nizek vodostaj in je zato ogroženo življenje v vodi. Pri morebitnih zajezitvah vodotokov in odvzemu voda iz njih mora ostanek pretoka vode zagotavljati primerne pogoje za ohranitev in razvoj vodnih in obvodnih biotopov. Izvedba zajezitve mora zagotavljati in ohranjati obseg, celovitost in povezanost habitatov vrst, vezanih na vodotok oziroma ekološko povezanost biotopa pred zajezitvijo in po njej.

(8) Zagotavlja se varnost naselij pred visokimi vodami, pri tem pa se uveljavlja načelo sonaravnosti. Upošteva se naravna dinamika vodotokov, ohranjajo se retencijske površine in mokrišča, vode se zadržuje v povirnem delu.

(9) Na lokacijah zemljišč ob vodotokih Hudinje, Paške vode, Pake s podrobno namensko rabo A (nekoč lokacije mlinov in žag danes večinoma nepozidana zemljišča manjše kvadrature) so posegi dovoljeni le ob upoštevanju naslednjih omilitvenih ukrepov:

·       v območjih naravnih vrednot, območij habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotne območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju umeščanje objektov in dejavnosti ni dopustno;

·       morebitna obnova, prenova ali izgradnja objektov, ki so vezani na vodo (mlini, žage, MHE) je možna le v postopku sprememb in dopolnitev OPN, v kolikor se v sočasnem postopku celovite presoje vplivov na okolje dokaže, da so vplivi posega s stališča varstva narave sprejemljivi.

(10)        Na območjih ohranjanja narave v katera so vključene vode s priobalnim prostorom se upoštevajo ukrepi za zagotavljanje varstva naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti:

a)      Omogoča se delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike.

b)      Izboljša se hidromorfološko stanje reguliranih vodotokov.

c)      Upošteva se ekološke zahteve kvalifikacijskih vrst, ohranja se naravna ohranjenost vodotokov, obstoječih delov razgibanih naravnih brežin, zalivov, mrtvih rokavov, tolmunov in plitvin, mokrišč in vodnih površin v gozdu.

d)      Ob vodotokih se ohranja obstoječa avtohtona vegetacija ter se izvajajo ukrepi za preprečevanje širitve alohtonih (invazivnih) rastlinskih vrst.

e)      Odvzem vode iz vodotokov za namakanje kmetijskih površin, ribogojstvo in delovanje obnovljenih ali prenovljenih starih objektov, ki so vezani na vodo, mora zagotavljati pogoje za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov ter ekološko povezanost habitatov pred in za zajezitvijo oziroma mestom odvzema vode.

f)      Raba vode se izvaja le ob zagotavljanju ohranjanja lastnosti zaradi katerih so vodotoki opredeljeni za naravne vrednote ter ekološko sprejemljivega pretoka v strugi in pretoka, ki bo omogočal naravno hidrodinamiko vodotokov,

 

42. člen

(vodni viri)

(1) Na območju občine Vitanje se nahajajo viri pitne vode za oskrbo občin: Vitanje, Celje, Vojnik in Štore. Poleg teh virov so še manjši vodni viri, iz katerih se oskrbujejo posamezne kmetije in zaselki.

(2) Obstoječi vodni viri in vodovarstveni pasovi se strogo varujejo predvsem pred iztekanjem odpadnih voda iz stanovanjskih sosesk in poslovnih objektov, ki še nimajo urejene kanalizacije.

(3) Osnovno varstvo vodnih virov se zagotovi na območjih varstvenih pasov z varstvenimi režimi, kjer se upoštevajo naslednje usmeritve:

a)      Odpadne vode se čistijo v okviru sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda.

b)      Odpadne vode iz objektov, ki jih ni mogoče zajeti v sisteme za odvajanje in čiščenje, se čistijo z individualnimi čistilnimi sistemi (vodotesne nepretočne greznice, rastlinske čistilne naprave, individualne biološke čistilne naprave).

c)      Gnojnične jame in gnojišča za živinske fekalne vode morajo biti brez iztoka in vodotesne, uredijo se ustrezne nepropustne gnojne jame ali lagune, gnojevka in gnojnica se odvaža na za to primerne površine.

d)      Vsi lokalni vodni viri (opuščeni ali aktivni vodnjaki v naseljih, kali) se ohranijo oziroma očistijo in ustrezno vzdržujejo.

 

43. člen

(turizem in rekreacija v naravnem okolju)

(1) Prostor občine Vitanje odlikuje predvsem bogata krajinska podoba, kjer se prepletajo površine obsežnih pohorskih gozdov z značilnimi odprtimi prostori kmetijskih zemljišč (celki). Pestrost prostora povečujejo dolinski deli ob potokih, predvsem ob Hudinji, ki zapušča občinski prostor skozi slikovito sotesko. Občinsko središče Vitanje postopoma ponovno  prevzema vodilno funkcijo kot izhodiščna točka za dostop do odprtih prostorov za rekreacijo in turizem.

(2) V občinskem središči Vitanje deluje KSEVT, ki s svojimi dejavnostmi privabi v občino Vitanje letno od 20.000 do 30.000 obiskovalcev ter tako postaja vodilni generator razvoja turizma v občini.

(3) Za razvoj turizma je pomembna sorazmerna bližina klimatsko turističnega centra KTC Rogla, ki posega tudi v prostor občine Vitanje ter lahko s povezovanjem domače ponudbe postaja generator razvoja turističnih in rekreacijskih dejavnosti tudi v občini Vitanje. V KTC Rogla je vključen širši prostor s hribovskimi gozdovi Pohorja, ki omogočajo rekreacijo v naravnem okolju, pohodništvo, kmečki turizem, ob izkoriščanju prednosti, ki jih nudita prvobitna krajina kot ekološka dediščina območja. Na tej osnovi ter ob nastavkih nekaterih programov za razvoj turizma in rekreacije, bo mogoče realizirati eno najpomembnejših razvojnih usmeritev občine Vitanje. Kot eno pomembnejših območij za razvoj turizma je opredeljeno območje zaselka Rakovec, za katerega so sprejete programske zasnove za prostorski izvedbeni akt.

(4) Prostor občine Vitanje je zanimiv tudi za gradnjo počitniški objektov, ki jih je občina omogočila na nekaj izbranih manj izpostavljenih lokacijah (Paka – Cenc, Skomarje – Kotnik, delno Rakovec, Kraguljišče, Hudinja – Ovčar).

(5) Pri urejanju prostora za razvoj turizma in rekreacije se upoštevajo naslednja izhodišča:

a)      Podeželje se vključuje v turizem v naravnem okolju ter kmečki turizem.

b)      Omogočijo se možnosti za širjenje športnih in rekreativnih dejavnosti v naselju Vitanje.

c)      Omogočijo se razvojne možnosti za realizacijo programskih zasnov v naselju Rakovec.

d)      Kvalitetne zelene površine se zavarujejo pred interesi po pozidavi ob istočasnem načrtovanju zelenih površin v stanovanjskih območjih.

(6) Pri urejanju prostora za potrebe razvoja turizma in rekreacije v naravnem okolju ter pri izvajanju teh dejavnosti je potrebno zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti ob upoštevanju usmeritev s področja ohranjanja narave:

a)      Športnorekreacijske dejavnosti in turizem naj se načrtujejo tako, da bo zagotovljeno ohranjanje lastnosti, zaradi katerih je območje Pohorja opredeljeno za območje biotske raznovrstnosti (ekološko pomembno območje in območje Natura 2000) in naravnih vrednot.

b)      Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije (pohodništvo, kolesarstvo) in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi. Razvija se prostočasne dejavnosti, ki ne zahtevajo ureditev posebne infrastrukture.

c)      Razvoj trajnostnih oblik turizma in rekreacije se v celotnem občinskem prostoru usmerja v dvig kvalitete ponudbe kar velja še posebej na obremenjenih območjih in naravovarstveno občutljivejših območjih.

d)      V območjih z naravnimi kakovostmi se načrtuje prilagojene, ne množične in ne agresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju, pri čemer se turistično in rekreacijsko infrastruktur opraviloma zagotavlja v obstoječih poselitvenih območjih.

e)      Nova območja za oddih, rekreacijo in šport, ki zahtevajo velike površine, večje gradbene posege, se umešča ob obstoječih poselitvenih območjih oziroma izven naravno bolj ohranjenih in neposeljenih območij.

f)      Naravne vrednote in območja biotske raznovrstnosti se lahko vključi v turistično ponudbo z upoštevanjem omejitev ter skladno s predpisi s področja varstva narave. Vključena območja se lahko uredi za oglede in predstavitev javnosti s postavitvijo opazovališč, tabel z informacijami in opozorili.

44. člen

(pridobivanje mineralnih surovin)

(1) Zagotavlja se uravnotežena oskrba z mineralnimi surovinami v občini, pri čemer se upoštevajo okoljski in naravovarstveni cilji ter cilji varstva prepoznavnosti prostora. Izkoriščanje naravnega kamna se na območju Pohorja načrtuje in izvaja tako, da se zagotavlja varstvo lastnosti, zaradi katerih je to območje opredeljeno kot ekološko pomembno območje in območje Natura 2000 ter naravne vrednote.

(2) V občini Vitanje je šest pridobivalnih prostorov, za katere je država podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine. To so skrilolomi, v katerih izkoriščajo naravni kamen (skrilavi gnajs) posamezni samostojni podjetniki. Območja (nahajališča oziroma pridobivalni prostori) s podeljeno rudarsko pravico so naslednja: Hren, Klemenc, Korže, Kotnik, Krajnc, Ovčar 1 in Ovčar 2.

(3) Za sanacijo so opredeljeni štirje kamnolomi (površinski kopi): opuščeni kamnolom v ležišču Socka – Fužine; opuščena kamnoloma v ležišču Socka – Vitanje ter občasno aktivni kamnolom v ležišču Hudinja – Rakovec.

(4) Za območja vseh delujočih kamnolomov morajo biti opredeljeni način ter trajanje pridobivanja mineralnih rudnin z obveznostjo sprotne in rokom končne sanacije prostora, ki je bil degradiran zaradi delovanja kamnoloma. Na območjih opuščenih kamnolomov mora lastnik zemljišča izvesti ustrezno sanacijo opuščenega kamnoloma, kar naj zagotovi varnost tega prostora za ljudi in živali ter vzpostavitev krajinskih kvalitet prostora. Sanacijo opuščenega ali nelegalnega kamnoloma se izvaja le v primeru, da padanje kamenja ogroža okolico. V primeru, da so se v opuščenem kamnolomu razvili sekundarni habitati, kjer se lahko naselijo ogrožene rastlinske in živalske vrste, ki so pomembne z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti, se sanacijo prepusti naravni poti.

(5) V občini Vitanje so s posebnimi geološkimi raziskavami odkrita območja rudnin (vrste naravnega kamna) v takšnem obsegu, da bodo gospodarsko pomembna in jih je mogoče prednostno opredeliti za tovrstno uporabo prostora in sicer na lokacijah: Paški Kozjak (Verzelak in Verzelak – zahod) ter Rakovec. Za ureditev novih pridobivalnih prostorov se zagotovi izdelava vsakokratnih strokovnih prostorskih preveritev in utemeljitev ter določitev ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov ter za sprotno in končno sanacijo.

 

45. člen

(degradirana območja v krajini)

Neurejene in nelegalne deponije zemeljskega in gradbenega materiala ter drugih materialov se sanira bodisi z ustrezno nadomestno rabo, z rekultivacijo in vzpostavitvijo prejšnje rabe ali s prepuščanjem naravnim procesom. Način oziroma oblika sanacije se izbere na podlagi razvojnih pobud in prostorskih, predvsem krajinskih preveritev. Urejanje degradiranih območij se načrtuje s sanacijami, za katere se pripravi ustrezne programe in prostorsko dokumentacijo.

 

2.7.2.2       Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih

 

46. člen

(ohranjanje prepoznavnosti)

(1) Pri usmerjanje razvoja ter urejanje prostora v občini Vitanje se spoštuje in ohranja vse elemente prepoznavnosti prostora, ki so opredeljeni v 14. členu tega odloka. V območja pomembna za prepoznavnost prostora se ne vnaša novih dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki bi zaradi svojih lastnosti lahko negativno vplivale na elemente prepoznavnosti.

(2) Na območjih prepoznavnosti in naravnih kakovosti se z rabo prostora ohranja krajinske prvine in naravne procese. Varuje se kulturno - zgodovinske prvine, ki jih obeležujejo ostanki zgodovinske poselitve in krajine ter objekti in obeležja zgodovinskih dogodkov, ki so posebne vrednote.

 

47. člen

(varstvo kulturne dediščine)

(1) Zagotavlja se celostno varstvo kulturne dediščine ob upoštevanju javne koristi varstva dediščine, ustrezna uporaba dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja ter ob tem obravnavanje dediščine kot dejavnika vzdržnega prostorskega razvoja, kot razvojnega dejavnika in prostorski potencial. Omogoča se trajnostna raba dediščine na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča degradacije dediščine ali izgube spomeniških lastnosti.

(2) Dediščina se varuje glede na tip (arheološka, stavbna profana in sakralna, naselbinska, ostalo) in glede na status (kulturni spomeniki državnega ali lokalnega pomena in preostala dediščina).

(3) Varstvo na večjih območjih dediščine (naselbinska dediščina, arheološka dediščina, kulturna krajina) se zagotavlja v sklopu celovitega varstva dediščine skozi sistem podrobnejšega prostorskega načrtovanja in v sodelovanju z dejavniki, ki s prostorom gospodarijo (kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev, infrastruktura in drugi).

(4) Poleg objektov dediščine se s ciljem ohranitve ali zagotovitve prostorske integritete, pričevalnosti, dominantnosti in možnosti delovanja dediščine varujejo tudi vplivna območja dediščine, določena iz zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika v prikazu stanja prostora. Pomembnejši in prostorsko izpostavljeni kulturni spomeniki se varujejo optimalno v njihovem vplivnem območju, kar predpostavlja poleg fizične ohranitve tudi ohranitev skladne krajinske podobe in ohranitev obstoječih funkcionalnih navezav in celovitosti. V vplivnem območju se varuje tudi druga kulturna dediščina, če je vedutno izpostavljena in pomembna za krajinsko sliko širšega območja.

(5) Območja naselbinske dediščine, stavbne sakralne dediščine, vključno z njihovim okoljem, profane stavbne dediščine in arheološke dediščine se praviloma varujejo in situ.

(6) Ohranja se etnološka dediščina (stare kmečke hiše, domačije ter posamične kašče, sušilnice, zidanice itd.) ter se jo v večji meri poveže s turističnimi razvojnimi možnostmi, kar velja tudi za grajske stavbe.

(7) Kulturna dediščina se vključuje v tematske kulturne ali rekreacijske poti.

(8) Pri varovanju arheološke dediščine se zagotavlja varovanje najpomembnejših arheoloških najdišč v obliki rezervatov oziroma prostorsko urejenih območij (prezentacija in situ). Novi posegi v prostor se arheološkim najdiščem načeloma izogibajo. V robne dele najdišč in v najdišča znotraj poselitvenih območij se lahko posega le, če ni možno najti drugih rešitev in le na osnovi rezultatov arheoloških raziskav.

(9) Na območju stavne dediščine ali v njihovi bližnji okolici se ne umeščajo in izvajajo dejavnosti s področja obrambe, prav tako se na ta območja ne umeščajo dejavnosti, ki bi predstavljale potencialne cilje napada v primeru oboroženega spopada.

 

48. člen

(ohranjanje narave)

Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine, predvsem pa na območjih ohranjanja narave, ki so navedena v 14. členu tega odloka.

a)  Na območjih naravnih vrednot, ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih (območja Natura 2000) se ne načrtuje in izvaja posegov in dejavnosti, ki bi lahko pomenili trajno spremembo lastnosti teh območij.

b)  Na ekološko pomembnih območjih se posegi in dejavnosti načrtujejo tako, da se v čim večji možni meri ohranja razsežnost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, ohranja njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij, omogoča ponovna povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom prekinjena.

c)   Na posebnih varstvenih območjih (Natura 2000) se posegi in dejavnosti načrtujejo tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, da se ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture, naravne procese ali ustrezno rabo ter da se ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti bistvenih za najpomembnejše življenjske faze.

d)  Naravne vrednote se varujejo v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti naravnih vrednot. Posege in dejavnosti se na naravni vrednoti izvaja le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti.

e)   Na območjih pričakovanih naravnih vrednot pristojne ustanove spremljajo (odkrivanje novih tovrstnih naravnih vrednot, zagotavljanje njihovega dokumentiranja, vrednotenje in ohranjanje) posege v naravo, zlasti zemeljska dela, pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja novih naravnih vrednot, predvsem geoloških in podzemeljskih geomorfoloških.

f)   Habitatni tipi in značilni elementi krajine so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti, zato jih je potrebno ohranjati v ugodnem stanju tudi tako, da se posegi in dejavnosti načrtujejo in izvajajo na način, da je njihov neugoden vpliv čim manjši. Ohranjajo in ponovno se vzpostavljajo tiste značilnosti krajine, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na območju občine Vitanje se kot značilni elementi krajine pojavljajo: visokodebelni travniški sadovnjaki, posamezna drevesa in manjše skupine dreves v odprti krajini, živice, omejki, obrežna vegetacija on potokih in rekah.

g)   Dokler ne bo na območju občine Vitanje izvedeno kartiranje habitatnih tipov je potrebno v postopkih sprememb in dopolnitev OPN pred odločitvijo o novih prostorskih ureditvah, ki bi predstavljale spremembo rabe in bi vplivale na razmestitev dejavnosti v prostoru, ugotoviti prisotnost in stanje ohranjenosti habitatnih tipov na območju novih prostorskih ureditev.

 

2.7.2.3      Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja

 

49. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščita in reševanje)

(1) V prostoru občine Vitanje so kot ogrožena območja evidentirana potresna, poplavna in erozijska območja.

(2) Območje občine leži v 7. stopnji (coni) potresne ogroženosti, projektni pospešek tal je 0,125[g] (vir: Ocena potresne ogroženosti RS, verzija 1.0, marec 2006; spletni naslov: http://www.arso.gov.si/potresi/potresna%20nevarnost/), zato je potrebno predvideti potresno varen način gradnje objektov.

(3) Cilj urejanja prostora je, da se poselitev oziroma novogradnje usmerjajo izven poplavno ogroženih območij. Ohranjanje poselitve ter v izjemnih primerih morebitna nova poselitev na teh poplavno ogroženih površinah sta mogoči na osnovi predhodno izvedenih protipoplavnih ukrepih. Pred podrobnejšim načrtovanjem rabe prostora na teh območjih se zagotovi strokovno preveritev in določitev območij visokih voda.

(4) Na območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti proizvodnje in skladiščenja nevarnih snovi, predvsem na območjih znotraj in v bližini koridorjev prevoza nevarnih snovi na cestnem omrežju, je potrebno razvoj naselij načrtovati in urejati tako, da prebivalci in njihovo premoženje niso ogroženi. Pri načrtovanju prostorskega razvoja naselij se ne posega na območja, ki so potencialno ogrožena zaradi nesreč z nevarnimi snovmi ali drugih nesreč.

(5) Na potencialno ogroženih območjih se z uveljavljanjem prostorskih, urbanističnih, gradbenih, arhitekturnih in drugih tehničnih ukrepov preprečuje in zmanjšuje morebitne posledice ter omogočajo zaščita, reševanje in pomoč. Na obstoječih območjih strnjene poselitve, ki so obenem ogrožena območja, se zagotovi izvedba ustreznih varnostnih ukrepov v ekonomsko sprejemljivih mejah.

(6) Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi na površinah obstoječih pokopališč. Gradbeni in drugi odpadki se odložijo na za to urejenih površinah oziroma se po potrebi določijo dodatne površine. Ob množičnem poginu živali se določi lokacija za odlaganje kadavrov.

 

2.7.2.4       Usmeritve za obrambne potrebe

 

50. člen

(obramba)

Na območju občine Vitanje ni območij za potrebe obrambe.

 

2.7.3    Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

 

51. člen

 (usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1) V strateškem delu OPN so določena območja osnovne namenske rabe prostora (ONRP): stavbna, kmetijska in gozdna zemljišča, vode ter druga zemljišča. Na osnovi ONRP iz strateškega dela so v izvedbenem delu OPN določena območja in površine podrobnejše namenske rabe prostora (PNRP).

(2) Stavbna zemljišča so določena na podlagi prikaza stanja prostora iz 3. člena tega odloka ter na podlagi strokovnih podlag, v katerih so utemeljene potrebe po širitvi stavbnih zemljišč, predviden obseg ter njihova lokacija. PNRP v okviru stavbnih zemljišč je določena na prej navedenih osnovah, ter na osnovi VPA 2003 iz točke a) v drugem odstavku 5. člena tega odloka in veljavnih prostorskih izvedbenih aktov občine Vitanje.

(3) Kmetijska in gozdna zemljišča so določena na podlagi prikaza stanja prostora iz 3. člena tega odloka. Ločitev kmetijskih zemljišč na najboljša in druga kmetijska zemljišča je določena na osnovi VPA 2003 iz točke a) v drugem odstavku 5. člena tega odloka ob upoštevanju stavbnih zemljiščih za širitev naselij.

(4) Vodna in druga zemljišča ter površine regionalnih cest so določene na podlagi prikaza stanja prostora iz 3. člena tega odloka.

(5) Bilanca zemljišč glede na ONRP ter PNRP je razvidna iz priloge 3 k temu odloku.

(6) Na območjih, ki imajo na podlagi predpisov s področja varstva narave poseben status kot naravne vrednote in območje biotske raznovrstnosti (ekološko pomembno območje, območje natura 2000) je sprememba kmetijske ali gozdne rabe v stavbna zemljišča dopustna le na območjih, za katera se v postopku priprave sprememb in dopolnitev OPN ugotovi, da so vplivi izvedbe plana oziroma posegov v naravo s stališča varstva narave sprejemljivi.

 

2.7.4    Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

 

52. člen

(oblikovanje enot urejanja kot prostorski okvir razvoja)

(1) V strateškem delu OPN je celoten prostor občine Vitanje razdeljen na 5 EUP in sicer:

a)      Območje občinskega središča Vitanje: območje intenzivnejše poselitve in razvoja centralnih dejavnosti, delno turistično rekreacijskih ter v manjšem obsegu gospodarskih dejavnosti v občinskem središču Vitanje, ki se ureja na osnovi UN: EUP: UN 1.

b)      Hribovito območje razpršene poselitve, ki obsega predele občine od višinske meje okrog 500 m nadmorske višine do okrog 1000 m nadmorske višine in je deljeno na dve ločeni območji:

·       pohorski del občine: EUP: AP2,

·       predel Paškega Kozjaka ter Stenice: EUP: AP3.

c)      Višinski predel nad poselitveno mejo, ki obsega prostor občine nad višinsko mejo okrog 1000 m nadmorske višine in je deljen na dve ločeni območji:

·       višinski pohorski predel nad poselitveno mejo: EUP: VP4,

·       območje Paškega Kozjaka nad poselitveno mejo: EUP: VP5.

(2) Znotraj EUP so zajeta glede na osnovno namensko rabo prostora (ONRP) zemljišča: stavbna zemljišča (okvirna območja naselij ter stavbna zemljišča izven naselij in regionalne ceste), kmetijska zemljišča, gozdovi in vodne površine.

 

3    Izvedbeni del

 

53. člen

(razmerje med skupnimi in podrobnimi PIP)

(1)  Skupni prostorski izvedbeni pogoji so določeni in veljajo za ves prostor občine Vitanje oziroma za vse enote urejanja prostora (EUP), ki so določene v 54. členu tega odloka.

(2)  Podrobni prostorski izvedbeni pogoji so določeni na osnovi posebnosti, ki so značilne za posamezne EUP oziroma njihova manjša območja znotraj enot urejanja prostora (MOEUP). Kadar se določila v podrobnih PIP razlikujejo od določil v skupnih PIP, se upoštevajo določila v podrobnih PIP.

 

3.1       Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora

 

3.1.1       Enote urejanja prostora

 

54. člen

(enote urejanja prostora)

Prostor občine Vitanje je v izvedbenem delu razdeljen na pet EUP:

·       UN1 za naselje Vitanje,

·       AP2 za območje razpršene poselitve Pohorja,

·       AP3 za območje razpršene poselitve Paškega Kozjaka in Stenice,

·       VP4 za višinski predel Pohorja

·       VP5 za višinski predel Paškega Kozjaka.

 

55. člen

(manjša območja znotraj enot urejanja prostora)

Znotraj območij EUP z oznakami UN1, AP2, AP3 in VP4 so določena tudi manjša območja znotraj enot urejanja prostora (MOEUP)  EUP VP5 nima določenih MOEUP. MOEUP so določena glede na osnovno namensko rabo na območjih stavbnih zemljišč in na območjih drugih zemljišč ter ob upoštevanju skupnih značilnosti glede namenske rabe prostora in stavb, oblikovnih in drugih značilnosti ter pogojev za urejanje. Pregled EUP in MOEUP glede na PNRP in načine urejanja je razviden iz Priloge 2 tega odloka.

 

3.1.2    Namenska raba prostora

 

56. člen

(območja osnovne namenske rabe prostora)

V prostoru občine Vitanje so zemljišča glede na osnovno namensko rabo razdeljena na: območja stavbnih zemljišč (I.), območja kmetijskih zemljišč (II.), območja gozdnih zemljišč (III.), območja voda (V.) in območja drugih zemljišč (VI.).

 

57. člen

(območja podrobne namenske rabe prostora)

Zemljišča osnovne namenske rabe iz prejšnjega člena so deljena na zaključena območja podrobne namenske rabe, na katerih je dovoljena naslednja pretežna raba:

 

 

oznaka

opis

pretežna raba – namembnost

 

 

 

OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ:

 

OBMOČJA STANOVANJ

so namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostim:

 

SS

stanovanjske površine

so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi

 

SK

površine podeželskega namena

so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju

 

SP

površine počitniških hiš

so namenjene za počitek

 

OBMOČJA CENTRANIH DEJAVNOSTI

so namenjene oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju:

 

CU

osrednja območja centralnih dejavnosti

so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje

 

OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI

so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim:

 

IG

gospodarske cone

so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim, in proizvodnim dejavnostim

 

POSEBNA OBMOČJA

so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središča in podobno:

 

BT

površine za turizem

so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev

 

BC

športni centri

so športne površine in objekti, ki so namenjeni športnim aktivnostim in športnim prireditvam

 

OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN

so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšanju kakovosti bivanja:

 

ZD

druge urejene zelene površine

so zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo

 

ZK

pokopališča

 so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle

 

OBMOČJA PROMETNE INFRASTRUKTURE

so namenjene za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa:

 

PC

površine cest

so namenjene za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja cestnega prometa

 

PO

ostale prometne površine

so namenjene objektom transportne infrastrukture in napravam za odvijanje prometa

 

E

OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE

so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike

 

O

OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE

so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki

A

POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE

kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi starih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik manjših gručastih naselij (manjša gručasta naselja)

 

 

 

OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ:

 

K1

NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

 

 

K2

DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

 

 

 

 

 

OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ:

 

G

GOZDNA ZEMLJIŠČA

so zemljišča porasla z gozdnim drevjem, zemljišča namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z Zakonom o gozdovih določena kot gozd

 

 

 

OBMOČJA VODA:

 

OBMOČJA POVRŠINSKIH VODA

območja površinskih voda, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda:

 

VC

celinske vode

 

 

 

 

OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ:

 

OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN

so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih surovin:

 

LN

površine nadzemnega pridobivalnega prostora

 

 

 

 

 

(2) V nadaljevanju besedila tega odloka se za pretežno rabo posameznih območij lahko navajajo tudi kratice pretežne rabe.

 

3.1.3    Dopustna izraba prostora

 

58. člen

(dopustna izraba prostora)

(1) Dopustna izraba prostora se določi na podlagi stavbne tipologije, kot faktor izrabe na območju posamezne MOEUP, kjer je podrobna namenska raba razdeljena na območja stavbnih zemljišč.

(2) Dopustna raba prostora se določi kot zahtevana absolutna površina odprtih zelenih ali drugih površin (npr. parki, trgi), ki služijo skupni rabi prebivalcev tega območja in zagotavljajo kvaliteto bivanja ter ne služijo kot prometne površine ali površine, ki so namenjene uporabi in delovanju objektov (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke odpadke).

 

3.1.4    Namembnost in vrste posegov v prostor

 

3.1.4.1 Splošna določila glede namembnosti in vrste posegov

 

59. člen

(vrste objektov)

(1) Vrste objektov glede na namen so določene na osnovi enotne klasifikacije vrst objektov in so lahko naslednje:

a)      stanovanjske stavbe:

·       enostanovanjske stavbe,

·       večstanovanjske stavbe,

·       stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine;

b)      nestanovanjske stavbe:

·       gostinske stavbe,

·       poslovne in upravne stavbe,

·       trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti,

·       stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,

·       industrijske stavbe in skladišča,

·       stavbe splošnega družbenega pomena,

·       druge nestanovanjske stavbe;

c)      objekti prometne infrastrukture:

·       ceste,

·       železniške proge,

·       letališke steze,

·       mostovi, viadukti, predori in podhodi,

·       jezovi, vodne pregrade ter drugi vodni objekti;

d)      cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi:

·       daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi,

·       lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja;

e)      industrijski gradbeni kompleksi;

f)       drugi gradbeni inženirski objekti:

·       objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,

·       drugi gradbeni inženirski objekti.

(2) Za določevanje vrst objektov glede na zahtevnost in namen (pomožnih objektov – nezahtevnih in enostavnih) se uporabljajo določila predpisov, ki urejajo to področje.

 

60. člen

(vrste novo gradenj, posegov na obstoječih objektih, drugih posegov in ureditev v prostoru)

Vrste novo gradenj, posegov na obstoječih objektih, drugih posegov in ureditev v prostoru so določene na osnovi ZGO in so lahko naslednje:

a)      novo gradnja:

·       gradnja novega objekta: nov objekt, dozidava k obstoječemu objektu, nadzidava obstoječega objekta,

·       rekonstrukcija objekta,

·       odstranitev objekta;

b)      poseg na obstoječem objektu:

·       sprememba namembnosti,

·       vzdrževanje objekta;

c)       drugi posegi in ureditve v prostoru:

·       agrarne operacije, s katerimi se spreminja prostor,

·       drugi posegi in ureditve s katerimi se spreminja prostor.

 

61. člen

(vrste dejavnosti)

(1) Prevladujočo dovoljeno dejavnost znotraj posamezne MOEUP določa podrobna namenska raba prostora v MOEUP. Opis posamezne podrobne rabe prostora je podan v tabelaričnem pregledu v 57. členu, v stolpcu »pretežna raba - namembnost«.

(2) Dodatno dovoljene vrste dejavnosti so določene na osnovi standardne klasifikacije dejavnosti in so lahko naslednje:

A -    kmetijstvo, lov gozdarstvo, ribištvo;

B -    rudarstvo;

C -    predelovalne dejavnost;

D -    oskrba z električno energijo, plinom, paro;

E -    oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja;

F -     gradbeništvo;

G -    vzdrževanje in popravila motornih vozil;

H -    promet in skladiščenje;

I -      gostinstvo;

J -     informacijske in komunikacijske dejavnosti;

K -    finančne in zavarovalniške dejavnosti;

L -     poslovanje z nepremičninami;

M -    strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti;

N -    druge raznovrstne poslovne dejavnosti;

O -    dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti;

P -    izobraževanje;

Q -    zdravstvo in socialno varstvo;

R -    kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti;

S -    druge dejavnosti;

T -     dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo;

U -    dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles.

 

3.1.4.2       Dopustne vrste objektov, gradenj, posegov v prostor in dopustne dejavnosti

 

62. člen

 (splošni pogoji za namembnost in vrste posegov)

(1) Dopustne vrste objektov, gradenj, posegov v prostor in dopustne dejavnosti na območjih s podrobno namensko rabo za stanovanja (S), centralne dejavnosti (C), proizvodne dejavnosti (IG), posebna območja (B), območja zelenih površin (Z) in območja razpršene poselitve (A) so določena v poglavju 3.2 (Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora) tega odloka, ob upoštevanju posebnosti, ki so značilne za posamezne EUP oziroma njihove MOEUP.

(2) Gradnja pomožnih objektov – nezahtevnih in enostavnih ob upoštevanju predpisa, ki ureja to področje, je dovoljena v vseh EUP s pogojem, da namembnost teh objektov dopolnjuje namembnost obstoječe pozidave oziroma, da namembnost enostavnih in nezahtevnih objektov ne ovira in ni v nasprotju s prevladujočo dovoljeno dejavnostjo ter z dodatno dovoljeno dejavnostjo, ki jo za območje, v katerega se umeščajo ti objekti, dovoljuje podrobna namenska raba prostora.

 

63. člen

(posebni pogoji za namembnost in vrste posegov na območjih proizvodnih dejavnosti - IG)

Na območjih proizvodnih dejavnosti (gospodarske cone - IG), ki mejijo neposredno na stanovanjska območja je za vsako dejavnost, ki se na novo umešča v prostor ali za pomembno spremembo obstoječih dejavnosti oziroma naprav, potrebno pridobiti:

·     strokovno mnenje inštitucije, ki ima pooblastilo ministrstva za ocenjevanje celotne obremenitve zunanjega zraka; velja za posege, za katere presoja vplivov na okolje po zakonodaji ni potrebna;

·       strokovno mnenje inštitucije, ki ima pooblastilo ministrstva za ocenjevanje hrupa v okolju, pri čemer je potrebno smiselno upoštevati določila Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju.

 

64. člen

(posebni pogoji namembnost in vrste posegov na območjih pokopališč – ZK)

Na območjih pokopališč (ZK) so dovoljeni posegi, ki omogočajo nemoteno delovanje pokopališča, ob upoštevanju vseh predpisov v zvezi s pokopališko dejavnostjo.

 

65. člen

(posebni pogoji namembnost in vrste posegov na območjih prometne – P, komunikacijske – T,

energetske – E in okoljske infrastrukture – O)

(1)  Skladno z zasnovami za posamezno področje infrastrukture iz strateškega dela OPN so na območjih prometnih površin (P) ter na območjih komunikacijske (T), energetske (E) in okoljske infrastrukture dovoljeni naslednji posegi:

·       rekonstrukcije prometnega omrežja (avtocesta, regionalne ceste, lokalne ceste, javne poti) pri čemer se v rekonstrukcijo šteje tudi izvedba hodnikov za pešce ob obstoječih trasah, avtobusnih postajališč, parkirnih prostorov ter drugih objektov prometne infrastrukture; na posameznih odsekih cest v naseljih (ravni odseki, nevarne točke) se lahko na podlagi funkcije ceste, prometnih pogojev in drugih kriterijev za javne ceste izvedejo ukrepi za umirjanje prometa; pri načrtovanju prometne infrastrukture se je potrebno izogibati poplavnim območjem in priobalnim zemljiščem ter prečkanjem vodotokov.

·       posegi za normalno funkcioniranje zgoraj naštetih zvrsti infrastrukture.

(2)  Rekonstrukcije in nove objekte navedene infrastrukture je potrebno načrtovati usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike, projektiranje in graditve ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve.

(3)  Posegi v območja prometnih površin (P) ter na območjih komunikacijske (T), energetske (E) in okoljske infrastrukture (O) so dovoljeni le ob poprejšnjem soglasju upravljavcev infrastrukturnih objektov in naprav.

 

66. člen

(posebni pogoji namembnost in vrste posegov na obstoječih objektih na podlagi katastra stavb)

(1) Obstoječi objekti razpršene gradnje izven stavbnih zemljišč, ki so evidentirani na podlagi katastra stavb (v nadaljevanju: obstoječi objekti iz katastra), so v grafičnih prikazih osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora prikazani z grafičnim znakom kot zemljišče pod objektom izven območij stavbnih zemljišč. Če zakonito zgrajen obstoječi objekt ni vrisan v grafičnih prikazih osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora, je pa evidentiran v katastru stavb, zanj veljajo enake določbe kot za vrisane objekte.

(2) Za obstoječe objekte iz katastra se kot parcela namenjena gradnji upošteva gradbena parcela, če je bila določena z gradbenim dovoljenjem (gradbena parcela, funkcionalno zemljišče). Kot sestavni del parcele namenjene gradnji se upoštevajo tudi zemljišča, ki so kot stavbišče ali dvorišče vpisana v zemljiško knjigo.

(3) Če gradbena parcela k objektu iz katastra ni bila določena, se za parcelo namenjeno gradnji šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji objekt (stavbišče), pomnožen s faktorjem 1,5. To določilo velja za obstoječe objekte iz katastra na dan začetka veljavnosti tega odloka.

(4) Na zakonito zgrajenih obstoječih objektih iz katastra, katerim je bila z gradbenim dovoljenjem določena stanovanjska namembnost, so dovoljeni posegi le v primeru, če gre za izboljšanje bivalnega standarda v objektih. Dodajanje novih bivalnih enot ni dovoljeno.

(5) Na zakonito zgrajenih obstoječih objektih iz katastra, katerim je bila z gradbenim dovoljenjem določena stanovanjska namembnost, so v okviru parcele namenjene gradnji dopustne naslednje vrste gradenj in posegov:

·       gradnja novega objekta kot dozidava k obstoječemu objektu, pri čemer ne sme biti presežen faktor izrabe parcele 0,4, ki velja za obstoječi in prizidani del skupaj; določilo ne velja za objekte, ki imajo določeno gradbeno parcelo k objektu (parcela namenjena gradnji), ko se za določitev obsega dozidave upoštevajo določila 79. člena tega odloka;

·       gradnja novega objekta kot nadzidava obstoječega objekta, pri čemer ne sme biti presežena višina objekta, ki je določena za stanovanjske objekte v PIP za velikost in oblikovanje;

·       rekonstrukcija objekta;

·       odstranitev objekta;

·       vzdrževanje objekta.

(6) Na zakonito zgrajenih obstoječih objektih iz katastra, katerim je bila z gradbenim dovoljenjem določena namembnost nestanovanjska stavba kmetijske narave so v okviru parcele namenjene gradnji dopustne naslednje vrste gradenj in posegov:

·       gradnja novega objekta na mestu poprej odstranjenega objekta; nov objekt ima lahko po velikosti lahko do 20% večji tloris od obstoječega objekta, po namembnosti pa mora biti nestanovanjska stavba kmetijske narave;

·       gradnja novega objekta kot dozidava k obstoječemu objektu, pri čemer lahko tlorisna velikost prizidanega dela doseže do 30% tlorisne velikosti obstoječega dela objekta;

·       gradnja novega objekta kot nadzidava obstoječega objekta, pri čemer ne sme biti presežena višina objekta, ki je določena za nestanovanjske stavbe kmetijske narave v podrobnih PIP za EUP v kateri se nahaja obstoječ objekt iz katastra;

·       rekonstrukcija objekta;

·       odstranitev objekta;

·       vzdrževanje objekta.

(7) Na zakonito zgrajenih obstoječih objektih iz katastra, katerim je bila z gradbenim dovoljenjem določena druga nestanovanjska namembnost so v okviru parcele namenjene gradnji dopustne naslednje vrste gradenj in posegov:

·       rekonstrukcija objekta,

·       odstranitev objekta,

·       vzdrževanje objekta.

 

67. člen

 (namembnost in vrste posegov na kmetijskih zemljiščih – K1 in K2)

(1) Območja namenske rabe kmetijskih zemljišč se urejajo z določili Zakona o kmetijskih zemljiščih, praviloma na podlagi agrokart ter na osnovi tega odloka, z namenom zagotavljanja osnovne kmetijske dejavnosti. Na opredeljenih območjih ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine je potrebno čimbolj ohranjati obstoječo rabo kmetijskih površin. Območja obstoječih in predvidenih trajnih nasadov je potrebno varovati za nadaljnjo uporabo v te namene.

(2) Na območju namenske rabe kmetijskih zemljišč se lahko brez spremembe namenske rabe načrtujejo naslednji objekti in posegi na kmetijska zemljišča:

·       agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč;

·       gradbeno inženirski objekti, ki se po enotni klasifikaciji vrst objektov in določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini:

·       221: daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi,

·       222: lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja;

·       posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

·       rekonstrukcija lokalnih cest pri kateri so dopustni tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija lokalne ceste (oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno) ter objekti GJI, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije lokalne ceste.

(3) Na območju namenske rabe kmetijskih zemljišč se lahko brez spremembe namenske rabe načrtujejo nezahtevni in enostavni objekti na osnovi predpisa, ki ureja to področje:

·       pomožni objekt v javni rabi, vendar le ob rekonstrukciji lokalne ceste: nadrita čakalnica na postajališču kot enostavni objekt in pomožni cestni objekti;

·       podporni zid kot konstrukcija med dvema višinama zemljišča, ki preprečuje premik oziroma zdrs zemljine, vendar le v okviru agromelioracije;

·       mala komunalna čistilna naprava z zmogljivostjo manjšo od 2000PE;

·       nepretočna greznica (vodotesni zbiralnik za komunalno odpadno vodo);

·       rezervoar (objekt, povezan s tlemi ali vkopan, s priključki in z inštalacijami);

·       vodnjak, vodomet;

·       priključek na objekte GJI in daljinskega ogrevanja, razen priključka na cesto, ki je dopusten le ob rekonstrukciji lokalnih cest;

·       vodni objekti in objekti za akumulacijo vode in namakanje: dopusten je zajem pitne in tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem in vodni zbiralnik;

·       pomožni kmetijsko gozdarski objekti (objekt, namenjen kmetijski pridelavi, gozdarskim opravilom in vrtnarjenju, in ki ni namenjen bivanju), vendar le:

·       stavbe: dopustne vse, razen kleti in vinske kleti,

·       stolpni silos,

·       gradbenoinženirski objekti: dopustni vsi, razen grajena gozdna prometnica,

·       dvojni kozolec,

·       zbiralnik gnojnice in gnojevke;

·       pomožni komunalni objekt;

·       pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov (meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka, objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring podzemnih voda, objekti za opazovanje neba, objekti za spremljanje seizmičnosti.

(4) Gradnja pomožnih objektov za potrebe kmetovanja je dovoljena na osnovi predpisa, ki ureja to področje ter ob upoštevanju pogoja, da se pomožni objekti za potrebe kmetovanja lahko gradijo znotraj grajenega območja kmetije, kar pomeni, da se lahko gradijo v maksimalnem odmiku 30m od manj zahtevnega gospodarskega objekta kmetije.

(5) Na območju namenske rabe kmetijskih zemljišč je dopustno postaviti tudi objekte, ki se v skladu z Uredbo uvrščajo med majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, ter sosedske ograje in podporne zidove, vendar le v okviru zemljišča, ki je bilo pri izdaji dovoljenja za gradnjo z lokacijsko ali gradbeno dokumentacijo določeno kot pripadajoče funkcionalno zemljišče k objektu.

(6) Na območju namenske rabe kmetijskih zemljišč se lahko brez spremembe namenske rabe načrtujejo naslednji drugi objekti in posegi na kmetijska zemljišča:

·       premični čebelnjak, pomožna kmetijsko – gozdarska oprema, poljska pot, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža, lovska preža;

·       začasni objekti s pogojem, da je treba po odstranitvi začasnih objektov vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem so bili začasni objekti postavljeni:

·       kiosk oziroma tipski zabojnik,

·       pomol, kot vstopno in izstopno mesto za pristajanje in kratkotrajni privez čolnov,

·       odprti sezonski gostinski objekt kot posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata,

·       pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem prostoru,

·       oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov,

·       cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni,

·       začasna tribuna za gledalce na prostem,

·       objekti namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi;

·       smučišče, vključno z začasno postavljenimi žičnicami;

·       objekt za rejo živali, ki se ga po prenehanju uporabe lahko odstrani s pogojem, pogojem, da je treba po odstranitvi začasnih objektov vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem je bil objekt zgrajen.

(7) Na območju kmetijskih zemljišč ni dovoljeno postavljati premičnih objektov (prikolice, kontejnerji, ipd).

(8) Ob načrtovanju in izvajanju posameznih gradenj je potrebno določiti neoviran dostop do posameznih kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč po obstoječih poljskih in gozdnih poteh in cestah oziroma urediti prehodno nadomestne poti.

(9) Morebitne agrooperacije je dovoljeno izvajati le na podlagi predhodno izdelanih posebnih strokovnih podlag. Pri bodočem izkoriščanju kmetijskih površin je potrebno zagotoviti takšen način obdelave, da bo ohranjena in zagotovljena pestrost krajine. Prepovedana je sečnja posameznih dreves in omejkov.

(10)        Gnojenje kmetijskih površin mora biti v skladu z uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla in Navodilom za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju.

 

68. člen

(namembnost in vrste posegov na

gozdnih zemljiščih - G)

(1) Območja gozdnih zemljišč se urejajo z določili Zakona o gozdovih, z gozdnogospodarskimi načrti in skladno z določili tega odloka. Za vse posege v območjih, ki so glede na dejansko rabo gozd je potrebno predhodno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, enota Celje.

(2) Na gozdnih zemljišč je dovoljeno:

·       izvajanje gozdarsko – investicijskih del skladno z Zakonom o gozdovih in gozdnogospodarskimi načrti;

·       krčenje gozdov v kmetijske namene, če je osnovna raba zemljišča kmetijsko zemljišče oziroma krčitve do največ 0,5ha, če je osnovna raba zemljišča gozd in če krčitev ne bo ogrozila evidentiranih funkcij gozdov oziroma če taka krčitev ni v gozdu, ki je v skladu  z Zakonom o gozdovih opredeljen kot varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom;

·       sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja in širitve;

·       urejanje hudournikov in druge vodnogospodarske ureditve.

(3) Na območjih gozdnih zemljišč je dovoljena izvedba le nekaterih enostavnih objektov iz Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost in sicer:

·       ograje za pašo živine nižje od 1,5m oziroma obore za rejo divjadi v skladu s soglasjem Zavoda za gozdove Slovenije;

·       ograje za zaščito mladja pred divjadjo ali varstva gozdov oziroma ograje, potrebne zaradi zaščite vodnih zajetij, naravnih vrednot in območij, zavarovanih na podlagi predpisov o ohranjanju narave, kulturnih spomenikov ali znanstveno-raziskovalnih proučevanj;

·       pomožni objekti v javni rabi: le spominsko obeležje in pomožni cestni objekti;

·       mala komunalna čistilna naprava, nepretočna greznica in rezervoar, če jih ni mogoče umestiti drugje;

·       priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja;

·       pomožni kmetijsko - gozdarski objekti: gozdne prometnice, čebelnjak, ribnik kot vodno zajetje, krmišče za potrebe lovstva;

·       pomožni komunalni objekti;

·       kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne;

·       vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje;

·       pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.

(4) Pri gradnji se mora ohranjati gozdni rob, v primeru poškodb pa ga je potrebno ustrezno sanirati oziroma ponovno vzpostaviti. Novi objekti morajo biti od obstoječega gozdnega roba oddaljeni vsaj eno drevesno oziroma sestojno višino odraslega gozdnega drevja. Sestojna višina se določi ob izdelavi projektne dokumentacije za vsako lokacijo posebej. Za objekte. pri katerih izdelava projektne dokumentacije ni posebej predvidena se sestojna višina opredeli v okviru soglasja ali mnenja s področja gozdarstva k predvideni gradnji. V okviru projektov je potrebno predvideti tudi pomožne objekte in prostore za začasne deponije gradbenega materiala, gradbenih odpadkov ali viškov odkopane zemlje. Deponiranje brez predhodno opredeljenih lokacij neposredno v gozd ali gozdni rob ni dovoljeno. Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe zaradi samih posegov na okoliškem drevju, gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah.

(5) Za transport lesa naj se na problematičnih območjih (erozija, pomembni habitati oziroma rastišča, ipd) uporabijo začasne žičnice v skladu z gozdnogospodarskimi načrti.

(6) Ob načrtovanju in izvajanju posameznih gradenj je potrebno določiti neoviran dostop do posameznih kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč po obstoječih poljskih in gozdnih poteh oziroma urediti ustrezne, vsaj enakovredne nadomestne poti. Pri zagotovitvi dostopa se ne upošteva samo pogoje za gospodarjenje na sosednjih parcelah, temveč širše glede na smer spravila iz gozda oziroma ob upoštevanju gravitacijskega območja spravilnih poti.

(7) Krčitve se smejo izvajati le v primeru spreminjanja terena v kmetijska zemljišča in v primeru trasnih koridorjev infrastrukture, kjer niso možne druge izpeljave tras. Pri takšnih posegih je obvezna ureditev gozdnih robov. Na opredeljenih območjih ohranjanja narave in kulturne dediščine so krčitve dovoljene samo ob predhodno pridobljenih soglasjih pristojnih služb. Za vse predvidene krčitve gozdov, ki so namenjene povečavi kmetijskih zemljišč in ki so večje od 0,5ha, je potrebno predhodno uskladiti kategorizacijo kmetijskih zemljišč.

(8) Pri poseku in spravilu lesa se morajo upoštevati določila veljavnih predpisov s področja o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih asortimentov ter o varstvu pred požarom v naravnem okolju. Posek drevja spada med pripravljalna dela za graditev, zato je možen za objekte, kjer se izdaja gradbeno dovoljenje, po pridobitvi končnega gradbenega dovoljenja. Drevje za krčitev označi in posek evidentira krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove.

(9) Morebitne melioracije gozdnih zemljišč se naj na opredeljenih območjih izvajajo skladno z gozdnogospodarskimi načrti. Pogozdovanje naj praviloma upošteva vegetacijo, ki je primerna rastišču glede na naravno sestavo drevesnih vrst oziroma ugotovljeno gozdno združbo na tem rastišču. Še posebej to velja na opredeljenih območjih ohranjanja narave in kulturne dediščine.

(10)     V okviru gozdnih zemljišč so posebej opredeljeni varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim pomenom, kjer je omejena možnost gospodarjenja z gozdovi. V teh gozdovih so prepovedane golosečnje in krčitve, dovoljena so le tista dela, ki so opredeljena z gozdnogospodarskimi načrti.

 

69. člen

(namembnost in vrste posegov na

vodnih zemljiščih - VC)

(1) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda je potrebno pridobiti vodno soglasje skladno s predpisi s področja upravljanja z vodami.

(2) Z vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda je potrebno pridobiti vodno pravico. Pred vsakim posegom v vodno ali priobalno zemljišče je potrebno preveriti ali na območju posega obstaja že pridobljena pravica, ki bi ovirala izvedbo posega.

(3) Za rabo vode, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin in podzemnih voda je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja, koncesije oziroma je potrebno posebno rabo vode evidentirati.

(4) Za raziskavo podzemnih voda mora pravna ali fizična oseba izpolnjevati predpisane pogoje; pred izvedbo del, povezanih z raziskovanjem podzemnih voda, je potrebno pridobiti dovoljenje za raziskave skladno s predpisi s področja upravljanja z vodami.

(5) Za dovoljene posege na vodnem in priobalnem zemljišču v lasti RS si mora investitor pridobiti ustrezno pogodbo, ki takšne posege dovoljuje in služi kot dokazilo o pravici graditi.

(6) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor razen za izjeme, ki jih dovoljuje predpis s področja upravljanja z vodami.

(7) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočali obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Na priobalnih zemljiščih je prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, odlaganje ali pretovarjanje nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki, odlaganje ali pretovarjanje odkopanih, odpadnih ali drugih podobnih snovi in odlaganje odpadkov.

(8)  Na območjih vodnih zemljišč, ki so določena v 41. členu tega odloka, se prostorske ureditve in dejavnosti načrtujejo ob upoštevanju naslednjih pogojev:

a)   Ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, se umeščajo izven območij voda z ustreznim odmikom, ki na priobalnem zemljišču ohranja nepozidanost in javno dostopnost.

b)   Premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču se načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost ter da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.

c)   Z ureditvami se ne sme poslabšati stanje voda in vodni režim oziroma se zagotovijo izravnalni ukrepi.

d)   Ohranjajo se retencijske sposobnosti območij in če je mogoče se zagotavlja njihova ponovna vzpostavitev. Spreminjanje obsega retencijskih površin ali vodnega režima je možno le v javnem interesu ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov.

e)   Zagotavlja se dostop do vodnega dobra in dopušča se splošna raba vodnega dobra, razen v primerih, ko je to onemogočeno zaradi objektov, ki jih določa Zakon o vodah. Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.

f)   Na področju prometne infrastrukture - ureditvi lokalnih cest, ureditvi kolesarskih poti in pešpoti, se je potrebno izogniti poplavnim območjem in predvideti gradnjo prometne infrastrukture izven priobalnih zemljišč. V primeru, da to ni mogoče se mora upoštevati določbe 37. člena ZV-1.

g)   Pri načrtovanju poteka trase javne infrastrukture je potrebno predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom naj le-ta ne posega v priobalno zemljišče, manjši odmiki so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov.

(9) Za zakonito zgrajene obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja v primerih ko:

·       se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost oziroma ogroženost;

·       se ne poslabšuje stanje voda;

·       je omogočeno izvajanje javnih služb;

·       se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda;

·       to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost od meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.

(10)        Dopustne so obnove in prenovitve starih objektov, ki so vezani na vodo (žage, mlini, jezovi). Objekti se lahko namenijo tudi novim rabam, če to zagotavlja njihov dolgoročni obstoj in ni v nasprotju z režimi varstva. Obnove in prenove so dovoljene le ob upoštevanju naslednjih omilitvenih ukrepov:

·       v območjih naravnih vrednot, območij habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju, umeščanje objektov in dejavnosti ni dopustno;

·       morebitna obnova, prenova ali izgradnja objektov, ki so vezani na vodo (mlini, žage, MHE), je možna le v postopku sprememb in dopolnitev OPN, v kolikor se v sočasnem postopku celovite presoje vplivov na okolje dokaže, da so vplivi posega s stališča varstva narave sprejemljivi.

(11)        Območje občine Vitanje sodi v tri ribiške okoliše: Velenjski, Celjski in Slovenjebistriški ribiški okoliš. Vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrste in pestrosti, starostne strukture in številčnosti. Struge, obrežja in dna vodotokov se ohranja v čim bolj naravnem stanju, prav tako se ohranja obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov. Objekti se gradijo na način, ki ribam omogoča prehod. Odvzem plavin (proda, gramoza, peska) se izvaja na način, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere za ribe, rake in druge vodne živali. Pred vsakim posegom v vodni ali obvodni prostor, ki lahko povzroči škodo na ribah, je potrebno vsaj štirinajst dni pred posegom obvestiti Ribiško družino Velenje, Ribiško družino Celje oziroma Ribiško družino Slovenske Bistrica, zaradi učinkovite izvedbe intervencijskih izlovov rib. Za škodo na ribah, povzročeno zaradi zastrupljanja, onesnaževanja oziroma čezmernega obremenjevanja voda in nezakonitega poseganja v vode, je glede na ribiški okoliš do odškodnine upravičena, kot izvajalec ribiškega upravljanja, ena od prej naštetih ribiških družin.

(12)        Prepovedano je posegati oziramo vznemirjati ribe na drstiščih rib in v varstvenih revirjih. Dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, se mora načrtovati in opraviti izven drstnih dob ribjih vrst, ki poseljujejo vodni prostor. Odvzem plavin (proda, gramoza, peska) in drugi posegi v drstišča so prepovedani.

(13)        Na poplavnih in erozijskih območjih je potrebno prostorske ureditve in dejavnosti izvajati tako, da ne bodo sprožili naravnih procesov, ki lahko ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti. Redno vzdrževanje vodotokov se usmerja k vzdrževanju vodnega režima ob uporabi sonaravnih ureditev in obnovitev obrežij ter vodnih objektov (jezovi, pragovi in drugi objekti). V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varujejo naravna morfologija strug, obrežna vegetacija ter površinski vodni pojavi v celoti. Na vodotokih, v katerih so bili uničeni habitati, se vzpostavijo nadomestni habitati.

(14)         Pri urejanju vodotokov se oblikujejo naravno oblikovane struge in obrežja. Utrditve brežin vodotokov naj se izvajajo sonaravno z biotehničnimi ukrepi. Klasična trapezasta regulacija s poravnanimi brežinami in uporabo betona se naj ne izvaja. Ob vodotokih se ohranja obstoječa avtohtona vegetacija in zveznost obrežne vegetacije ter se izvajajo ukrepi za preprečevanje širitve tujih rastlinskih vrst. Na vodotokih se opravljajo le vzdrževalna dela, ki so nujna za zagotavljanje stabilnosti vodnega režima. Vzpostavijo se ustrezni režimi rabe in vzdrževanja obvodnega prostora vodotokov, vzdržujejo se vodni objekti na teh vodotokih. Sanacija jezov se prioritetno izvaja na vodotokih, na katerih je zaradi razdrtih jezov kritičen nizek vodostaj in je zato ogroženo življenje v vodi. Pri morebitnih zajezitvah vodotokov in odvzemu voda iz njih mora ostanek pretoka vode zagotavljati primerne pogoje za ohranitev in razvoj vodnih in obvodnih biotopov. Izvedba zajezitve mora zagotavljati in ohranjati obseg, celovitost in povezanost habitatov vrst, vezanih na vodotok oziroma ekološko povezanost biotopa pred zajezitvijo in po njej.

 

70. člen

(namembnost in vrste posegov na drugih zemljiščih / pridobivalni prostori – LN)

(1) Za območja vseh delujočih kamnolomov morajo biti opredeljeni načini ter trajanje pridobivanja mineralnih surovin z obveznostjo sprotne in rokom končne sanacije prostora, ki je bil degradiran zaradi delovanja kamnoloma.

(2) Do sprejetja OPPN so na območjih predvidenih za sanacijo ali za pridobivanje rudnin dovoljena prehodna raziskovalna dela ter ukrepi, ki služijo varovanju in zaščiti pred negativnimi vplivi na okolje.

 

3.1.5    Lega objektov

 

71. člen

(pogoji glede lege objektov na parceli namenjeni gradnji)

(1) Parcela namenjena gradnji je zemljišče, ki je sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predvidena gradnja objekta in na katerem so urejene oziroma je predvidena ureditev površin, ki zagotavljajo funkcioniranje objekta.

(2) Gradbena linija je črta, do katere obvezno segajo fasade stavb vsaj z enim robom. Gradbena meja je meja, do katere sme segati pozidava objeta.

(3) Odmiki novih objektov se določajo tako, da se odmik meri od zunanjega roba zida objekta s pogojem, da napušč pri morebitno predvideni izvedbi strehe ne presega 0,8m. Novi objekti in naprave morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objektov in naprav ter da so upoštevani varstveni pogoji.

(4) Odmiki novozgrajenih objektov morajo slediti gradbeni liniji obstoječih objektov ob ulicah in obstoječim gradbenim linijam v prostoru, če so te obstoječe in značilne za okoliško pozidavo. Ta pogoj velja tudi za enostavne in nezahtevne objekte.

(5) Če gradbene linije v prostoru ni mogoče ugotoviti, je gradbena meja, do katere lahko segajo objekti, pogojena s potekom cest in komunalnih vodov oziroma z naslednjimi odmiki:

·      vsaj 6m od roba cestišča lokalne ceste; odmik je lahko manjši, če s tem soglaša upravljavec ceste, vendar ne manj kot 2m;

·      vsaj 4m od roba javne poti; odmik je lahko manjši, če s tem soglaša upravljavec ceste, vendar ne manj kot 2m;

·      vsaj 4m od najbližje točke parcelne meje sosednje parcele; odmik je lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednje parcele;

·      odmiki med objekti morajo biti enaki višini od terena do kapi višjega objekta, razen ko je še nezgrajen objekt predviden južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega objekta in mora biti odmik enak 1,5 višine kapi predvidenega objekta;

·      odmiki med objekti morajo biti tolikšni, da zadoščajo požarno varnostnim in zdravstvenim normativom.

(6) Za odmike nezahtevnih in enostavnih objektov veljajo naslednji pogoji:

·      Nezahtevni in enostavni objekti za lastne potrebe morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5m (napušč oziroma najbolj izpostavljeni del objekta). Izjema je rezervoar za utekočinjen naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč odmaknjen najmanj toliko, kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline. Če je odmik objekta manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč, v primeru rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto pa tudi zgraditi ustrezen požarni zid.

·      Odmik ograje od meje s sosednjim zemljiščem je najmanj 0,50m, če je odmik manjši oziroma je ograja postavljena na posestno mejo, je potrebno pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. Če je sosednje zemljišče javna cesta, zgornji rob ograje oziroma lega ograje ne sme posegati v polje preglednosti in si je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.

·      Škarpe in podporni zidovi so od meje s sosednjim zemljiščem oddaljeni najmanj 2,00m. Za manjši odmik je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. Če je sosednje zemljišče javna cesta, zgornji rob zidu oziroma lega ne sme posegati v polje preglednosti in si je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. V primeru pogojno stabilnega terena je potrebno za temeljenje pridobiti pogoje geomehanika.

·      Nezahtevni in enostavni kmetijsko-gozdarski objekti morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5m. Če je odmik objekta manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. Odmik za obore za rejo divjadi in ograje za pašo živine je najmanj 0,50m, ob pisnem soglasju lastnikov sosednjih zemljišč se lahko postavi na posestno mejo.

·      Nezahtevni in enostavni pomožni infrastrukturni objekti: Pomožni infrastrukturni objekti se lahko postavljajo do meje sosednjih zemljišč.

·      Nezahtevni in enostavni začasni objekti: Od meje sosednjih zemljišč morajo biti odmaknjeni najmanj 1,50m. Če je odmik objekta manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč.

·      Spominska obeležja so od meje s sosedi oddaljena 1,50m, razen spominskih plošč, ki so sestavni del fasade oziroma drugega objekta. V primeru manjšega odmika je potrebno pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč.

·      Objekti za oglaševanje so od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,50m. V primeru manjšega odmika je potrebno pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč.

·      Urbana oprema sme biti od meje sosednjih zemljišč oddaljena najmanj 1,50m. V primeru manjšega odmika je potrebno pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč.

(7) Zunanje ureditve objektov (robniki internega dovoza do objekta, zunanjih utrjenih manipulativnih površin, parkirnih površin, zunanjih utrjenih pohodnih površin, ipd.) morajo biti odmaknjene vsaj 2m od najbližje točke parcelne meje sosednje parcele; odmik je lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednje parcele.

(8) Manjši odmiki od zgoraj določenih morajo biti utemeljeni z dokazili in soglasji lastnikov sosednjih zemljišč.

(9) Lega objektov v območju naselij, ki so varovana s predpisi o varstvu kulturne dediščine, mora biti podrejena varstvenemu režimu oziroma pogojem pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.

 

72. člen

(splošni pogoji glede odmikov objektov od tras GJI)

(1) Odmiki novih objektov od tras javne gospodarske infrastrukture morajo biti v skladu s predpisi in tehničnimi normativi, ki veljajo za posamezno vrsto infrastrukture. Pogoje za odmike novih objektov in drugih posegov v prostor gospodarske javne infrastrukture in varovanih koridorjih GJI določijo upravljavci v okviru projektnih pogojev in soglasja k posegu.

(2) Lokalne vodovode in cevovode za odpadno vodo je dovoljeno graditi do parcelne meje, v kolikor to ni v nasprotju z ostalimi določili tega odloka.

 

73. člen

(pogoji glede odmikov objektov od tras prometne infrastrukture)

(1) Odmiki novih objektov od javnih cest morajo biti pri usklajeni s pogoji iz Zakona o cestah.

(2) Varovalni pas državne ceste se meri od zunanjega roba cestnega sveta v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče ter znaša pri regionalnih cestah 15 metrov, pri državnih kolesarskih poteh 5 metrov. V varovalnih pasovih državnih cest je raba prostora omejena ob upoštevanju pogojev:

a)      Vsak poseg v varovalni pas državne ceste je pogojen s prehodno pridobitvijo soglasja upravljavca ceste.

b)      Posegi v varovalni pas državne ceste ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene bodoče širitve zaradi razvoja prometa ter varovanje njenega videza.

c)      V varovalnem pasu državne ceste je dopustno načrtovati takšne dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na cesto oziroma dejavnosti, za katere bi bil vpliv ceste lahko moteč (obremenitve s hrupom zaradi prometa).

(3) Odmiki od nekategoriziranih cest in gozdnih prometnic praviloma ne smejo biti manjši od 4m. V naseljih, kjer se je potrebno prilagajati obcestni zazidavi, so ti odmiki lahko manjši, za kar pa je potrebno pridobiti soglasje upravljavca ceste.

(4) Preko območja občine potekajo zračne poti, zato je pri načrtovanju potrebno upoštevati Zakon o letalstvu, predvsem določila povezana z ovirami za zračni promet. Pri graditvi, postavitvi ali zaznamovanju objektov, ki bi s svojo višino lahko vplivali na varnost zračnega prometa je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje Javne agencije za civilno letalstvo RS k lokaciji oziroma izgradnji, objekt pa je potrebno označiti v skladu z veljavnimi predpisi.

 

74. člen

(varovalni pasovi sistemov elektrike in pogoji glede odmikov objektov od tras energetske infrastrukture)

(1) V občini Vitanje potekajo objekti in naprave za razdeljevanje in prenos električne energije in sicer obstoječi in predvideni daljnovodi 20 kV s pripadajočimi transformatorskimi postajami.

(2) Varovalni pas sistemov elektrike je zemljiški pas ob elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od vodov in objektov tega omrežja.

(3) Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša:

·       za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 10 m;

·       za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti do vključno 20 kV 1 m;

·       za nadzemni vod nazivne napetosti do vključno 1 kV 1,5 m;

·       za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti 2 m.

(3) Vsi posegi v varovalni pas so možni le ob izdanih pogojih in soglasju upravljavca voda. Za vse objekte, novogradnje, nadzidave in dozidave objektov namenjenih za stalno oziroma začasno bivanje ter za pomožne objekte, ki posegajo v elektroenergetska koridorje obstoječih ali predvidenih daljnovodov, je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja kot jo določa trenutno veljavna uredba. Pogoje, pod katerimi se smejo graditi drugi objekti, naprave v varovalnem pasu sistemov elektrike, in pogoje, pod katerimi se smejo izvajati dela na območju varovalnih pasov sistemov elektrike, predpiše minister, pristojen za energijo.

 

75. člen

(pogoji glede odmikov objektov od robov območij, ki po rabi niso stavbna zemljišča )

(1) Pri načrtovanju in izvajanju posameznih gradenj in posegov v prostor je potrebno zagotoviti neoviran dostop do posameznih kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč po obstoječih poljskih in gozdnih poteh in cestah oziroma urediti predhodno nadomestne poti.

(2) Novi objekti morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj za eno sestojno višino odraslega gozdnega drevja. Višino odraslega gozdnega drevja na lokaciji določi Zavod za gozdove Slovenije v okviru izdaje projektnih pogojev k posegu. V primeru, da predpisanega odmika od gozdnega roba ni mogoče zagotoviti mora investitor skleniti z lastnikom mejne gozdne površine pisni dogovor o ukrepanju in odgovornostih v primeru ogrožanja novega objekta. Krčitev mejne gozdne površine zaradi izgradnje novega objekta ni dovoljena, če se s krčitvijo zagotavlja doseganje zahtevanega odmika.

(3) Pri načrtovanju in izvajanju posameznih gradenj in posegov v prostor je potrebno upoštevati odmike od vodotokov, ki so določeni od vrha neurejene brežine struge:

·       vodotoka 1. reda v naselju vsaj 15m, zunaj naselja pa vsaj 40m;

·       pri vseh ostalih vodotokih vsaj 5m, v konkavah pa vsaj 10m.

V pasovih ob vodotokih, ki jih določajo navedeni odmiki, niso dovoljene gradnje in posegi v prostor ter postavljanje začasnih objektov ali deponiranje materiala. Navedeni pasovi morajo biti stalno prehodni za vzdrževanje vodotoka.

(4) Pri načrtovanju in izvajanju morebitnih posegov v bližini objektov merske mreže za monitoring podzemnih voda je potrebno upoštevati obstoječe objekte merske mreže za monitoring podzemnih voda na način, da:

·       ni predvidena kakršnakoli gradnja v minimalno 5m radiju od objekta merske mreže;

·       ne bodo povzročeni vplivi na gladino in kakovost podzemnih voda;

·       se v bližini merskega objekta ne spremenijo infiltracijske lastnosti tal z asfaltiranjem, polaganjem betonskih plošč ali drugače;

·       bo odvodnjavanje v bližini objekta merske mreže urejeno tako, da ni možno zatekanje;

·       je zagotovljen neoviran dostop do objekta merske mreže.

 

3.1.6    Velikost in oblikovanje objektov in posegov v prostor

 

76. člen

(kriteriji za velikost in oblikovanje)

(1) Obstoječi objekt je zakonito zgrajen objekt na parceli namenjeni gradnji.

(2) Prosto stoječi objekt je objekt, ki se ne stika z nobeno stranico s sosednjim objektom.

(3) Strnjena gradnja je gradnja stanovanjskih stavb, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom.

(4) Enostanovanjska stavba je objekt, od katerega se vsaj polovica uporabne površine uporablja za prebivanje v obsegu enega stanovanja in je po obliki in strukturi prilagojen gradbeni strukturi enodružinskih stavb; v objektu je lahko do 40% BTP, ki so namenjene za okolje nemoteči poslovni dejavnosti.

(5) Večstanovanjska stavba je objekt, od katerega se vsaj polovica uporabne površine uporablja za prebivanje v obsegu dveh ali več stanovanj, s skupnimi prostori.

(6) Nestanovanjske stavbe so objekti kot so glede na namen določeni v enotni klasifikaciji vrst objektov.

(7) Bruto tlorisna površina (BTP) stavbe je vsota vseh etažnih površin (vključno z zidovi), ki so nad nivojem terena s svetlo višino nad 2,20m.

(8) Parcela namenjena gradnji je zemljiška parcela oziroma več zemljiških parcel ali njihovih delov na katerih je zgrajen objekt, oziroma zemljiška parcela, ki je z občinskim prostorskim načrtom namenjena za graditev.

(9) Faktor izrabe parcele (FI) je razmerje med BTP objekta in površino pripadajoče parcele namenjene gradnji.

(10)     Faktor zazidanosti (FZ) je razmerje med zazidano površino vseh objektov na parceli in celotno površino parcele namenjene gradnji.

(11)     Odprte bivalne površine (OBP) so v okviru parcele namenjene gradnji zelene ali tlakovane površine, ki so namenjene zunanjemu bivanju in ne služijo kot prometne ali komunalne funkcionalne površine (dovoz, dostop, parkirišče, prostor za ekološki otok).

(12)     Nižinska lega objekta je lega na zemljiščih, kjer je nadmorska višina pod 400m; višinska lega objekta je lega na zemljiščih, kjer je nadmorska višina nad 400m.

 

77. člen

(splošni pogoji za velikost in oblikovanje)

Novogradnje, dozidave in nadzidave vseh vrst stavb se morajo prilagajati okoliškim stavbam po naslednjih elementih, kadar so ti v prostoru ugotovljeni kot značilnost:

·      gradbenih linijah in gradbenih mejah,

·      zasnovi izrabe zemljišč,

·      tlorisni površini in višini, gradbenih linijah in gradbenih mejah,

·      obliki arhitekturnih elementov in streh in

·      videzu gradbenih materialov, ki so uporabljeni za strehe in fasade.

 

78. člen

(pogoji za izkoriščenost parcel namenjenih gradnji glede na PNRP)

Pri načrtovanju stavb in posegov v prostor je za določanje velikosti stavb in prostorskih ureditev na parceli namenjeni gradnji potrebno upoštevati faktor izrabe, faktor zazidanosti in delež odprtih bivalnih površin, ki so določeni za območja posameznih PNRP in so naslednji:

 

PNRP

 

FI / največ

FZ / največ

delež OBP / najmanj

oznaka

pretežna raba

 

 

 

SS

stanovanjske površine / enostanovanjske

1,0

0,4

20%

SS

stanovanjske površine / večstanovanjske

1,2

0,4

20%

SK

stan. površine podeželskega namena

0,4

0,4

30%

SP

površine počitniških hiš

0,6

0,4

40%

CU

osrednja območja centralnih dejavnosti

1,6

0,6

-

IG

gospodarske cone

2,4

0,8

-

BT

površine za turizem

1,2

0,6

-

BC

športni centri

1,2

0,6

-

A

površine razpršene poselitve

0,4

0,4

30%

A

površine razpršene poselitve v UN1

0,6

0,4

30%

 

79. člen

(enostanovanjske stavbe)

(1) Za velikost in oblikovanje novih samostojnih enostanovanjskih stavb je potrebno upoštevati naslednje pogoje:

a)    Tloris: podolgovat (razmerje stranic 1:1,2 do 1:1,5); na strmejših legah mora biti daljša stranica vzporedna s terenskimi plastnicami; dovoljeni so izzidki, ki pa ne smejo presegati 1/3 dolžine daljše stranice objekta, ter ne smejo bistveno porušiti ostalih razmerij na fasadah.

b)    Višinski gabarit: klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje oziroma prilagojeno višinskim gabaritom na sosednjih stavbah z enako namembnostjo; pri podkletenih stavbah je klet lahko vkopana v celoti (okna opremljena s svetlobniki za zagotovitev prezračevanja in delne osvetlitve) ali le delno vkopana (okna nad terenom); na strmejših legah je običajno ena daljša stranica kleti v celoti vkopana v strmino.

c)     Fasade: oblikovanje odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajata iz funkcije stavbe in se prilagajata sosednjim (kvalitetno oblikovanim) stavbam; barve na fasadah v svetlih in nevsiljivih tonih.

d)    Streha: priporočena simetrična dvokapnica z naklonom strešin 30° do 45° oziroma prilagojena streham na sosednjih stavbah; smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico stavbe; dovoljena je izvedba zaključkov streh s čopi in izvedba frčad tam, kjer je to značilnost na strehah obstoječih sosednjih stavb; strehe nad izzidki morajo biti oblikovane enako kot nad osnovnim delom stavbe, pri tem pa niso dovoljene stožčaste oblike streh; strešna kritina je v nižinskih legah opečna oziroma finalno opečne barve (v primeru drugega materiala), z barvo in materialom se mora prilagajati sosednjim obstoječim stavbam, v višinskih legah pa temna.

(2) Za velikost in oblikovanje dozidav k samostojnim enostanovanjskim stavbam je potrebno poleg določil tega odloka za dopustno izrabo prostora in lego objektov upoštevati naslednje pogoje:

·       prizidani del mora biti funkcionalno povezan z obstoječo stavbo, lahko tudi kot zaključena stanovanjska enota s svojim vhodom, s pogojem, da s tlorisno površino ne presega:

·       60% tlorisne površine obstoječe stavbe v primeru, da je ta manjša od 130m2,

·       40% tlorisne površine obstoječe stavbe v primeru, da je ta večja od 130m2;

·       višinski gabarit je lahko le enak osnovni stavbi ali nižji;

·       streha: naklon in kritina usklajena s streho osnovne stavbe.

(3) Za velikost in oblikovanje nadzidav samostojnih enostanovanjskih stavb je potrebno upoštevati naslednje pogoje:

·       nadzidava je mogoča, če novi gabarit ne bo presegal višin sosednjih najvišjih stanovanjskih stavb;

·       v oblikovanju se mora podrejati obstoječi zazidavi.

 

80. člen

(enostanovanjske stavbe na območjih

PNRP z oznako SP)

Za velikost in oblikovanje novih enostanovanjskih stavb ter njihovih dozidav in nadzidav na območjih, kjer je določena PNRP z oznako SP (površine počitniških hiš), se upoštevajo določila iz prejšnjega člena s pogojem, da je lahko zazidana površina stavbe največ 65m2.

 

81. člen

(večstanovanjske stavbe)

(1) Za oblikovanje večstanovanjskih stavb veljajo enaki pogoji oblikovanja kot za samostojne enostanovanjske stavbe s tem, da se upoštevajo posebni pogoji glede višinskega gabarita, ki ne sme presegati gabaritov na sosednjih stavbah z enako namembnostjo.

(2) Za velikost in oblikovanje večstanovanjskih stavb, ki se gradijo kot strnjena gradnja, je potrebno upoštevati naslednje pogoje:

·       zazidalna zasnova: strnjena gradnja stavb je lahko zasnovana horizontalno (vrstne hiše) na ravnih terenih ali vertikalno (terasne hiše) na strmih terenih, pri čemer se hiša smatra kot ena stanovanjska enota. Strnjena gradnja ne sme presegati števila štirih hiš, oziroma skupne horizontalne dolžine vrstnih hiš do 30m ali vertikalnega gabarita terasnih hiš do 15m.

·       višinski gabarit: pri vrstnih hišah praviloma klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje; pri terasnih hišah: stanovanjske enote zasedajo eno etažo;

·       projektna dokumentacija: strnjena gradnja stavb se po tem odloku šteje kot gradnja ene stavbe, zato je potrebno projektno dokumentacijo izdelati za vse stanovanjske enote hkrati, prav tako je potrebno zgraditi vse stanovanjske enote hkrati.

(3)  Dovoljena je rekonstrukcija fasad večstanovanjskih stavb po predhodno izdelanem projektu enovite rekonstrukcije za celotno stavbo.

 

82. člen

(nestanovanjske stavbe)

Pri oblikovanju nestanovanjskih stavb je priporočeno upoštevanje splošnih pogojev za velikost in oblikovanje iz 77. člena tega odloka, če to omogočajo tudi zahteve, ki izhajajo iz funkcije stavbe. V primeru velikih gradbenih mas je potrebno stavbo členiti na manjše gradbene mase ali ustrezno členiti fasadne elemente.

 

83. člen

(posebni pogoji za nestanovanjske kmetijske stavbe)

(1) Gospodarski objekti za potrebe kmetijstva so lahko samostojni ali prizidani k obstoječim stanovanjskim ali gospodarskim poslopjem.

(2) Gospodarski objekti (gospodarska poslopja, skednji, kašče, strojne lope, in podobno) so podolgovatega tlorisa s tem, da skupna dolžina ne sme presegati 30m. Objekti so lahko enoetažni z možnostjo izvedbe izkoriščenega podstrešja, pri čemer višina slemena ne sme presegati 12m od najnižje točke na terenu oziroma mersko ne sme presegati širine objekta. Streha mora biti simetrična dvokapnica z naklonom strešin 30° do 45° ter kritino v temnordeči, opečni barvi (priporočeno v nižinskih legah) ali temno sivi barvi (priporočeno v višinskih legah). Za hrambo kmetijskih strojev je dovoljena izvedba nadstrešnic, ki morajo biti po obliki in izvedbi prilagojeni podobnim bližnjim obstoječim objektom.

(3) Gospodarski objekti za rejo živine (hlevi), kjer so zaradi tehnologije reje potrebne večje dimenzije od dimenzij, ki so navedena v drugi alineji tega člena, so lahko oblikovani glede na tehnološke potrebe. Določilo velja le za tiste objekte, ki bodo načrtovani na zemljiščih izven zavarovanih območij kulturne dediščine.

(4) Gnojne jame in gnojišča morajo biti vodotesne, brez odtoka, redno praznjene in ustrezno vzdrževane.

(5) Pomožni in začasni objekti za potrebe kmetovanja so priporočeno v leseni izvedbi, pritlični s kapno lego do višine največ 2,6m, naklon strehe 30O do 45O oziroma kot pri sosednjih objektih, kritina priporočeno temnordeče, opečne barve (priporočeno v nižinskih legah) ali temno sive barve (priporočeno v višinskih legah).

(6) Čebelnjaki so priporočeno leseni, pritlični s kapno lego do višine največ 2,6m, naklon strehe 30O do 45O oziroma kot pri sosednjih objektih, enako velja za kritino, ki mora biti temnordeče, opečne barve (priporočeno v nižinskih legah) ali temno sive barve (priporočeno v višinskih legah). V objektu so lahko površine panjev, čebelarska delavnica in priročna skladišča. Objekt ne sme biti podkleten.

(7)           Za oblikovanje kozolcev je potrebno upoštevati naslednje kulturnovarstvene usmeritve: Tloris najznačilnejšega dvojnega kozolca (toplarja) mora biti podolgovate oblike v razmerju stranic vsaj 1:2 (n. pr. kozolec na 3 okna). Širina toplarja mora biti od 8 do 9m. Višina kapne lege mora biti najmanj 10m, naklon dvokapne strehe pa 40 O do 45O . Kozolec je lahko opažen le v zatrepih, med podpornimi stebri morajo biti podolžne late. Kritina mora biti temno rdeče, opečne barve (praviloma v nižinskih legah) ali temno sive barve (praviloma v višinskih legah).

 

84. člen

(pogoji za nezahtevne in enostavne objekte – pomožni objekti)

Za nezahtevne in enostavne objekte veljajo naslednji pogoji:

·       za določitev velikosti (tlorisne mere in višine objekta) se upoštevajo pogoji iz predpisa, ki ureja to področje, v kolikor niso v nasprotju z ostalimi določili tega odloka;

·       upoštevajo se merila in pogoji oblikovanja kot za novogradnje, ne glede na to ali se gradijo kot prizidki k stanovanjskim oziroma gospodarskim objektom ali kot samostojni objekti; gradnja nezahtevnih objektov, ki predstavljajo funkcionalno dopolnitev obstoječih stanovanjskih oziroma gospodarskih poslopij, kot samostojnih objektov je dovoljena le v primerih, kadar v sklopu obstoječih objektov ni možno zadovoljiti manjkajočih prostorskih potreb; pri novogradnjah se garaže in drugi pomožni objekti praviloma uredijo v sklopu objekta.

 

85. člen

(oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoč promet)

(1) Pri novo gradnjah ali pri spremembi namembnosti javnih in zasebnih objektov morajo biti zagotovljene zadostne parkirne površine ali garažna mesta, pri čemer je potrebno upoštevati namembnost objekta in PIP, ki veljajo za območje PNRP v kateri se nahaja parcela namenjena gradnji. Parkirne površine je potrebno zagotoviti tako za stanovalce kakor tudi za zaposlene in obiskovalce.

(2) Površine za mirujoč promet je treba zagotoviti v okviru parcele namenjene gradnji. Če na parceli namenjeni gradnji ni tehničnih ali prostorskih možnosti za zagotovitev ustreznega števila parkirnih mest (PM), je mogoče manjkajoče PM zagotoviti tudi na drugih ustreznih javnih ali zasebnih površinah, če od objekta niso oddaljene več kot 200m in če je omogočena njihova trajna uporaba, kar je potrebno dokazati z ustreznim dokumentom. V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.

(3) Ustrezno število parkirnih mest za posamezne objekte in prostorske ureditve je potrebno določiti v projektni dokumentaciji za objekt ali prostorske ureditve skladno s predpisi oziroma normativi, ki urejajo to področje. Ne glede na to, se za navedene vrste dejavnosti v objektih s tem odlokom zahteva zagotovitev naslednjega najmanjšega števila PM:

·           stanovanjski objekt: 2 PM na stanovanje,

·           več stanovanjski objekt: 1,5 PM do 2 PM na stanovanje,

·           strnjena gradnja: 2 PM na stanovanje,

·           poslovni prostori / pisarne: 1 PM na 30m2 neto površine,

·           poslovni prostori z obiskom strank: 1 PM  na 20m2 meto površine,

·           gostinski lokal: 1 PM na 4 sedeže in 1 PM na tekoči meter točilnega pulta vendar najmanj 5 PM,

·       trgovski lokal: 1 PM na 40m2 koristne prodajne površine vendar najmanj 2 PM,

·       delavnice za servis motornih vozil: 6 PM na 1 popravljalno mesto,

·       avto pralnice: 5 PM na eno pralno mesto,

·       za ostale dejavnosti se število PM določi v skladu s predpisi.

Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo je potrebno zagotoviti zahtevano število PM za invalide.

 

86. člen

(ureditev okolice objektov)

(1)  Ograje je načeloma možno postavljati tam, kjer so okoliška zemljišča pretežno že urejena na podoben način. Kot ograja je priporočena lesena ali živa meja, zasajena z avtohtonimi vrstami grmičevja, oziroma oblikovana ob upoštevanju pogojev iz Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost.

(2) Višinske razlike terena morajo biti priporočeno premoščene s travnatimi brežinami. Gradnja opornega zidu višjega od 1m je dovoljena le zaradi geotehničnih pogojev terena. Višje oporne zidove je treba izvesti v kaskadah, če to dopušča velikost zemljišča. V primeru postavitve opornih zidov morajo biti le-ti obdelani z naravnimi materiali in intenzivno ozelenjeni z avtohtono vegetacijo.

(3) Dostopne poti in zunanje površine je potrebno oblikovati tako, da se čim bolj prilagajajo terenu. Okolica objekta oziroma zelene površine na parceli se lahko zasadi praviloma le z avtohtono vegetacijo.

(4) Postavitev ograj za obore za divjad in ograj za pašo domače živine je dovoljena na osnovi predhodno izdelanih strokovnih podlag za poseg v prostor, ki morajo biti usklajene s pogoji nosilcev urejanja prostora.

 

3.1.7       Pogoji in merila za parcelacijo

 

87. člen

(pogoji in merila za parcelacijo)

(1) Pri določanju velikosti in oblike parcel namenjenih gradnji je treba upoštevati:

·      namembnost, velikost in zmogljivost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (dovoz in dostop, parkirna mesta, utrjene zunanje bivalne površine, zelene površine, pri čemer se površine za otroška igrišča in ozelenjena parkirišča ne štejejo v zelene površine);

·      dopustno izrabo in PIP, ki veljajo za območje namenske rabe v katerem se nahaja parcela namenjena gradnji;

·      krajevno značilno parcelacijo, če je to opredeljeno s posebnimi pogoji tega odloka;

·      zdravstveno tehnične zahteve: odmik od sosednjih objektov, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev, intervencijske poti.

(2) V primeru, da velikost razpoložljivega zemljišča ne zagotavlja normalnega funkcioniranja objekta oziroma ni omogočeno oblikovanje parcele namenjene gradnji ob upoštevanju vseh navedenih pogojev, gradnja objekta ni dovoljena.

(3) Na stavbnih zemljiščih je delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih parcel namenjenih gradnji možna, kadar se s parcelacijo lahko oblikuje več parcel namenjenih gradnji. Pri taki delitvi zemljiških parcel je potrebno upoštevati naslednje pogoje:

·     vse pogoje iz prvega odstavka tega člena;

·      v okvirnih območjih naselij, kjer je PNRP opredeljena kot SS ali CU je najmanjša velikost novo oblikovane parcele namenjene gradnji za gradnjo enostanovanjske hiše najmanj 400m2 do največ 900m2 ;

·     v območjih, kjer je PNRP določena kot SK, SP ali A je najmanjša velikost novo oblikovane parcele namenjene gradnji za gradnje enostanovanjske hiše najmanj 400m2 oziroma je priporočeno, da ne presega 1000m2;

·     na strmejših in reliefno zahtevnejših legah ter ob območjih gozdnih zemljišč, kjer je težje izpolniti pogoje za odmike objekta, je lahko velikost parcele namenjene gradnji za stanovanjski objekt tudi do enkrat večja;

·     za namene stanovanjske gradnje večstanovanjskih objektov in strnjene gradnje se velikost parcele namenjene gradnji določi glede na predvideno število stanovanjskih enot ter ob upoštevanju vseh drugih določil tega odloka;

·     za druge objekte se velikost parcele namenjene gradnji določi ob upoštevanju zahtev, ki jih narekuje namembnost objekta.

(4) V tretjem odstavku tega člena navedena določila o najmanjših velikostih parcel namenjenih gradnji ne veljajo za že obstoječe manjše parcele. Ne glede na določila tega člena je delitev parcel možna za potrebe gradnje infrastrukture.

(5) Za obstoječe objekte, ki še nimajo določene velikosti parcele namenjene gradnji, se kot osnova za določitev objektu pripadajoče parcele namenjene gradnji upoštevajo v tem členu navedena pravila.

 

3.1.8          Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro ter pogoji priključevanja

 

88. člen

(splošni pogoji priključevanja na GJI)

(1) Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječo oziroma na novo zgrajeno omrežje in naprave gospodarske javne infrastrukture v skladu s pogoji upravljavcev. Investitor je dolžan poskrbeti za opremljanje stavbnega zemljišča z GJI pred začetkom gradnje objekta. Izjemoma je začetek gradnje dovoljen prej, če investitor z ustreznimi listinami izkaže, da bo zemljišče opremljeno z GJI najkasneje v enem mesecu po začetku posegov na zemljišču.

(2) Območja namenjena poselitvi, morajo biti opremljena vsaj z minimalno GJI, ki obsega cestno prometno omrežje, kanalizacijsko omrežje s čiščenjem, omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, omrežje in naprave za oskrbo z električno energijo in urejeno zbiranje in odstranjevanje komunalnih odpadkov.

(3) Opremljanje z GJI mora biti izvedeno na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustrezno obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti, ipd.).

 

89. člen

(promet)

(1) Novo gradnja objektov, posegi na obstoječih objektih in drugi posegi in ureditve niso možni, če ni zagotovljen dovoz in dostop do zemljišča, na katerem je predviden poseg. Interni dovozi in pristopi morajo biti navezani na javno prometno omrežje s skupnim priključkom. Dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem pristojne organizacije za upravljanje cest.

(2) Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira ali ogroža promet, da je zagotovljena prometna varnost in da se ne poškoduje cesta in cestni objekti. Na javno cesto naj se priključuje več objektov skupno. Priključki se uredijo skladno s pogoji in ob soglasju upravljavca ceste.

(3) Slepo zaključene priključne ceste morajo imeti urejeno obračališče zadostne širine za obračanje komunalnih vozil. Vsaka parcela namenjena gradnji mora imeti zagotovljen dostop in dovoz za motorna vozila. V primeru ureditve dostopa preko sosednjih zemljišč mora imeti investitor za to zagotovljeno služnost.

(4)  Na cesti Vitanje – Socka sta evidentirana dva odseka ceste preko katerih poteka masovna selitev dvoživk v času razmnoževanja, zato je potrebno v primeru rekonstrukcije te ceste oziroma pri njenem vzdrževanju načrtovati ustrezne rešitve in varstvene ukrepe za neoviran prehod dvoživk na njihovi ustaljenih selitvenih poteh.

(5)  Za vse nove cestne povezave in obvoznice, katerih trase bodo potekale skozi ali ob območjih stanovanj (SS, SK, SB) in centralnih dejavnosti (CD) je potrebno pridobiti strokovno mnenje inštitucije, ki ima pooblastilo ministrstva za ocenjevanje hrupa v okolju, pri čemer je potrebno smiselno upoštevati določila Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju.

 

90. člen

(oskrba s pitno  vodo)

(1) Obstoječa vodovoda omrežja se povezuje v enoten sistem vodooskrbe. Obstoječe in nove vodne vire se varuje pred onesnaževanjem. Zagotavljajo se vodovarstvena območja. Na vodovarstvenih območjih in na območjih potencialnih vodnih virov se dejavnosti umešča na območja najmanjše ranljivosti. Izvaja se gradnja novih ter prenova obstoječih delov vodovodnega sistema.

(2) Na območju občine Vitanje morajo biti vsi objekti priključeni na javni vodovod pod pogoji, ki jih izda upravljavec javnega vodovodnega sistema. Objekti na področjih, kjer dejanska priključitev ni možna ali smiselna, je potrebno vodooskrbo urediti na drugačen ustrezen način.

(3) Pri vseh posegih je potrebno upoštevati veljavni občinski odlok, ki ureja oskrbo s pitno vodo. Za vsako detajlnejšo izdelavo prostorskih aktov mora investitor pridobiti pri upravljavcu javnega vodovoda podatke o poteku tras vodovodnih odsekov in jih upoštevati pri načrtovanju. Pred pričetkom gradbenih del je potrebno pri upravljavcu javne infrastrukture naročiti zakoličbo obstoječega vodovodnega omrežja in nadzor med gradnjo.

 

91. člen

(oskrba s požarno vodo)

(1) V skladu s predpisi je potrebno graditi in obnavljati ustrezno hidrantno omrežje za požarno zaščito naselij. Vodovodno omrežje mora biti dimenzionirano tako, da bo nudilo zadostno količino vode za požarno zaščito, omogočalo neposredno priključevanje uporabnikov in zagotavljalo predpisane odmike od drugih objektov, komunalnih naprav, vodov in drevja.

(2) Na območjih, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne rezerve požarne vode, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene oziroma zagotoviti dostope k površinskim vodotokom, če pretoki dopuščajo odvzem požarne vode, ob pogojih, ki jih določita skrbnik vodotoka in pristojna občinska služba.

 

92. člen

 (zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih vod)

(1) Odvajanje in čiščenje odpadnih voda mora biti usklajeno z veljavnimi predpisi. Na območju občine Vitanje morajo biti vsi objekti priključeni na javni kanalizacijski sistem pod pogoji, ki jih poda upravljavec javnega kanalizacijskega sistema. Na območjih kjer ni možno zagotoviti javne kanalizacije se gradijo male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo do 50 PE. Gradnja greznic se ne načrtuje.

(2) Za gradnjo objektov za zbiranje in odvajanje ter čiščenje odpadnih vod morajo investitorji pridobiti pri upravljavcu javne kanalizacije projektne pogoje in soglasje k projektni dokumentaciji oziroma soglasje za priključitev objekta na javno kanalizacijo. Pred pričetkom gradbenih del je potrebno pri upravljavcu javne infrastrukture naročiti zakoličenje obstoječega kanalizacijskega omrežja in nadzor med gradnjo.

(3) Pri načrtovanju in gradnji malih čistilnih naprav je potrebno upoštevati določila veljavne Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav. Komunalno odpadno vodo iz male komunalne čistilne naprave je dovoljeno odvajati posredno v podzemno vodo, razen na območju, ki je najožje vodovarstveno območje, po predpisih, ki urejajo vode ali ožje ali širše vodovarstveno območje, če tako odvajanje komunalne odpadne vode prepoveduje predpis, ki ureja na teh območjih vodovarstveni režim (vsi posegi na dveh vodovarstvenih območjih na območju Konjiške gore in vodovarstvenem območju na južnem območju Zbelovske gore). Pri načrtovanju komunalnih čistilnih naprav je potrebno izdelati tudi hidrološko – hidravlično analizo prevodnosti konkretnega vodotoka.

(4) Skladno z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12) se:

a)  odpadne vode razvrščajo kot:

·       padavinska odpadna voda je odpadna voda, ki kot posledica meteornih padavin onesnažena odteka z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo, razen če gre za površine iz tretje vrstice spodnje alineje;

·       industrijska odpadna voda je odpadna voda, ki nastaja v industriji, obrtni ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi:

·       odpadna voda, ki nastaja pri opravljanju kmetijske dejavnosti;

·       mešanica industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z obema, če gre za komunalno ali padavinsko odpadno vodo, ki nastaja na območju iste naprave, in se pomešane odpadne vode po skupnem iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali v vode;

·       odpadna voda, ki se zbira in odteka iz obratov ali naprav za predelavo, skladiščenje ali odstranjevanje odpadkov ali s funkcionalnih prometnih površin ob teh objektih in napravah;

·       hladilna odpadna voda.

b)   razpršeno odvajanje padavinske odpadne vode je odvajanje padavinske odpadne vode z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin objektov s prelivanjem čez njihove mejne robove ali preko posamičnih iztokov ali preko jarkov za zbiranje in odvajanje padavinske odpadne vode s teh površin.

(5) Komunalno odpadno vodo ali industrijsko odpadno vodo ali mešanico obeh je prepovedano odvajati v greznico ali jo v njej obdelovati. Komunalno odpadno vodo je dovoljeno zbirati v nepretočni greznici le izjemoma in to le na območjih, kjer čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi tehnično ni izvedljivo zaradi prepovedi odvajanja odpadne vode v vode ali zaradi posebnih razmer, ki lahko negativno vplivajo na delovanje male komunalne čistilne naprave, kot so posebne geografske razmere ali nestalno naseljene stavbe. Gradnja nepretočne greznice se dovoli le, če iz strokovnega mnenja pooblaščenca za izvajanje obratovanja odpadnih vod izhaja, da čiščenje odpadnih vod v mali komunalni čistilni napravi tehnično ni izvedljivo. Obratovanje greznic mora biti usklajeno z določili veljavne Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.

(6) Komunalno, industrijsko odpadno vodo ali mešanico odpadnih voda je prepovedano odvajati v podzemne vode, če gre za:

a)    neposredno odvajanje ali

b)    posredno odvajanje na:

·       najožjih vodovarstvenih območjih,

·       ožjih ali širših vodovarstvenih območjih, če tako določajo predpisi, ki urejajo vodovarstveni režim na teh območjih, ali

·       prispevnih območjih naravnih jezer, razen presihajočih jezer.

(7) Komunalno, industrijsko odpadno vodo ali mešanico odpadnih voda je prepovedano odvajati v celinske površinske vode, ki:

·       v skladu z uredbo iz odstavka (4) tega člena niso vodotoki,

·       so kopalne vode,

·       so referenčni odseki vodotokov,

·       so vodotoki na vodovarstvenih območjih, če tako določajo predpisi, ki urejajo vodovarstveni režim na teh območjih,

·       so vodotoki na prispevnih območjih naravnih jezer, razen presihajočih jezer, ali

·       so vodotoki, katerih srednji mali pretok je manjši od dvakratnika največjega šesturnega povprečnega pretoka odpadne vode iz naprave.

(8) Padavinsko odpadno vodo, razen padavinske odpadne vode s streh objektov, je prepovedano odvajati čez posamične iztoke:

·       neposredno v podzemne vode,

·       posredno v podzemne vode na vodovarstvenih območjih, če tako določajo predpisi, ki urejajo vodovarstveni režim na teh območjih,

·       neposredno v stoječe celinske površinske vode,

·       neposredno v tekoče celinske površinske vode, ki so kopalne vode ali vodotoki na vodovarstvenih območjih, če tako določajo predpisi, ki urejajo vodovarstveni režim na teh območjih.

(9) Odvajanje padavinskih voda z okvirnih območij naselij mora biti načrtovana in izvedena v skladu s 92. čl. ZV-1 tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred končnim iztokom v kanalizacijo oziroma površinske odvodnike (na primer z zatravitvijo ob objektih, s travnimi ploščami ali tlakovci na parkiriščih in pohodnih površinah zunanjih ureditev, z zadrževalnimi bazeni, suhimi zadrževalniki in podobno).

(10)        Tehnološke odpadne vode morajo biti pred iztokom očiščene do predpisane stopnje. Industrija, obrtne in druge dejavnosti pri katerih v skladu z določili s področja odpadnih voda nastajajo industrijske odpadne vode, morajo na svojem zemljišču in na svoje stroške zagotoviti tolikšno čiščenje industrijskih odpadnih vod, da bodo te ustrezale zahtevam za izpust v javno kanalizacijo ali vodotok kot to predpisuje zakonodaja s področja odpadnih voda.

(11)        Ravnanje s padavinskimi odpadnimi vodami mora biti usklajeno z določili veljavne Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (omejitve v zvezi s ponikanjem, zahteve v zvezi s čiščenjem). Odvajanje padavinskih voda se uredi na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin.

(12)        Ravnanje s padavinskimi odpadnimi vodami iz javnih cest mora biti usklajeno z določili  veljavne Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest.

(13)        Gnojišča pri kmečkih gospodarskih poslopjih morajo biti grajena po določilih Strokovnega navodila o urejanju gnojišč in greznic.

(14)        Umeščanje in izgradnja objektov čistilnih naprav in cevovodov za odpadno vodo se v prostoru načrtuje tako, da se na območju naravnih vrednot ter območjih biotske raznovrstnosti zagotavlja ohranjanje njihovih lastnosti.

 

93. člen

(oskrba z energijo)

(1) Pri graditvi novih stavb, pri katerih uporabna tlorisna površina presega 1000m2 in pri rekonstrukciji stavb, pri katerih uporabna tlorisna površina presega 1000m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izvesti študijo izvedljivosti alternativnih sistemov oskrbe z energijo.

(2) Priključitev novih objektov na električno omrežje je dovoljena le v skladu s pogoji upravljavca.

(3)  Pri načrtovanju in gradnji objektov energetske infrastrukture je potrebno upoštevati naslednje pogoje s področja ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine:

a)   Gradnja objektov za izrabo sončne energije naj se praviloma umešča na obstoječe objekte in izven vidno izpostavljenih območij ter izven zavarovanih območij narave, območij naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnostih.

b)   Zaradi preprečevanja trkov z žicami daljnovodov se pri gradnji nadzemnih vodov zagotovijo za ptice varni vodi.

c)     Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva.

d)     Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih spomenikov je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.

 

94. člen

(male hidroelektrarne)

(1)  Hidroenergetska raba vode se izvaja ob upoštevanju varstvenih usmeritev s čimer se zagotavlja ohranjanje lastnosti zaradi katerih je Hudinja s pritoki opredeljena za naravno vrednoto.

(2)  Pogoj za morebitno izvedbo malih hidroelektrarn (MHE) je pridobitev vodne pravice ter zagotovitev ekološko sprejemljivega pretoka vode v skladu s predpisom s področja upravljanja z vodami.

(3)  Gradnja MHE na vodotokih, ki imajo status naravne vrednote, se izvaja le v primeru zagotavljanja ohranjanja lastnosti zaradi katerih imajo poseben status ter ob pogoju zagotavljanja ekološko sprejemljivega pretoka v strugi pretoka v strugi in pretoka, ki bo omogočal naravno hidrodinamiko.

(4)  MHE se načrtuje ob zagotavljanju pogojev za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov ter ekološke povezanosti habitatov pred in za zajezitvijo oziroma odvzemom vode, pri čemer se predhodno ugotovi stanje habitatov ter ogroženih vrst.

(5)  Izgradnja novih MHE na Hudinji je možna šele po izdelani presoji vplivov vseh obstoječih in predlaganih objektov na naravo, ter izdelavi raziskave za določitev ekološko sprejemljivega pretoka, pri čemer se upošteva ekološke zahteve vrst in habitatnih tipov ter vse druge odvzeme vode na širšem območju porečja Hudinje. Kumulativni vpliv vseh odvzemov vode na območju ne sme ogroziti ugodnega stanja na vodo vezanih vrst in habitatnih tipov ter poškodovati ali uničiti naravne vrednote. Raziskava, skupaj s celovito presojo vplivov na okolje, je podlaga za določitev največjega dopustnega števila in zmogljivosti MHE na Hudinji in njenih pritokih.

 

 

95. člen

(komunikacijsko omrežje)

(1) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežij mobilne telefonije morajo investitorji upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij, elektromagnetnega sevanja in graditve. Infrastrukturo mobilne telefonije je dovoljeno umeščati na vsa območja oziroma objekte z izjemo stanovanjskih stavb, stavb namenjenih zdravstvu, vzgoji, varstvu in podobnih stavb na način, da se ne bo zaradi posega zmanjšala kakovost bivanja v okolici.

(2)  Pri načrtovanju posegov na območjih telekomunikacijske infrastrukture ali za potrebe telekomunikacij je potrebno upoštevati naslednje pogoje s področja ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine:

·       Umeščanje vodov in objektov v prostor se na objektih in območjih varstva kulturne dediščine ter zavarovanih območjih narave, območjih naravnih vrednot in območjih biotske raznovrstnostih, načrtuje tako, da se zagotavlja ohranjanje njihovih lastnosti; vodi naj se praviloma izvajajo podzemno, nadzemno pa le v primeru, če bi podzemna izvedba bistveno ogrozila enote varstva narave ali arheološke in naselbinske dediščine. Takrat so posegi možni šele po izvedbi predhodnih arheoloških raziskav v robnih delih območij; vsi posegi v prostor morajo biti tlorisno in globinsko minimalizirani.

·       Objekti, podzemni in nadzemni daljinski vodi naj se izogibajo vidno izpostavljenim območjem: vrhovom, grebenom in izjemnim krajinam ter varovanim objektom in območjem kulturne dediščine.

 

96. člen

(odpadki)

(1) Poslovni objekti, industrija, ustanove so dolžni na svojem zemljišču na svoje stroške urediti ustrezno dimenzionirane ekološki otok za zbiranje in odvoz odpadkov, vključno z nabavo posod za odpadke. Ureditev ekološkega otoka mora zadostiti določilom veljavnega občinskega odloka za odpadke in omogočiti ločeno zbiranje odpadkov ter ustrezati vsem sanitarno tehničnim predpisom, vključno z vizualno ter mehansko zaščito proti vetru. Ekološki otok mora imeti stalno zagotovljen dostop tovornemu smetarskemu vozilu.

(2) Investitorji stanovanjskih objektov do dolžni na svojem zemljišču v neposredni bližini prometnice zagotoviti prostor minimalne površine 2 x 1m za namestitev posod za ločeno zbranih in preostanek mešanih komunalnih odpadkov. V stanovanjskih soseskah je potrebno zagotoviti zbiralnice za zbiranje ločenih frakcij odpadkov.

 

3.1.9    Varstvo kulturne dediščine

 

97. člen

(splošni pogoji)

(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine ali enote kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.

(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določiti varstvenih območij dediščine).

(3) V nadaljevanju so zapisani splošni varstveni pogoji, usmeritve in priporočila, ki veljajo za enote kulturne dediščine v vseh EUP. Navedba enot kulturne dediščine, ki ležijo znotraj posamezne EUP, z morebitnimi posebnostmi glede pogojev, usmeritev in priporočil, je navedena za vsako EUP posebej v naslednjih členih tega odloka:

·       za EUP UN1 v 136., 137., 138. in 139. členu,