Na podlagi 19. člena statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/95 in 80/98) in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 43/89 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 44/97) je Občinski svet občine Trebnje na 29. seji dne 9. 10. 2002 sprejel

O D L O K

o zazidalnem načrtu “Stari trg – DSO”

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt “Stari trg – DSO”

Osnutek zazidalnega načrta “Stari trg – DSO” je bil izdelan ob upoštevanju:

– usmeritev prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/90 in Uradni list RS, št. 35/93, 50/97, 61/98, 46/00, 18/00, 7/02 in 65/02) in družbenega plana Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/86 in 16/90 in Uradni list RS, št. 35/93, 50/97, 61/98, 46/00, 18/00, 7/02 in 65/02; – v nadaljnjem besedilu: spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov občine),

– posebnih strokovnih podlag in variantnih predlogov za zazidalni načrt „Stari trg – DSO“,

– osnutka programske zasnove za zazidalni načrt „Stari trg – DSO“.

Zazidalni načrt je izdelala firma DIA d.o.o., Ljubljana, pod številko 097/01 v letu 2001–2002. Sestavljata ga tekstualni del in grafične priloge.

Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta (v nada­ljevanju: SDZN) vsebujejo uskladitev besedila odloka in karto­grafskega dela ter priloge:

a) Besedilo SDZN vsebuje:

– opis prostorske ureditve,

– ureditveno območje,

– umestitev načrtovanih ureditev v prostor,

– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključeva­nja objektov na gospodarsko (javno) infrastrukturo in grajeno javno dobro,

– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dedi­ščine,

– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,

– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,

– načrt parcelacije,

– etapnost izvedbe prostorske ureditve,

– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, obli­kovalskih in tehničnih rešitev ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje,

– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti SDZN.

b) Kartografski del SDZN vsebuje naslednje grafične načrte:

c) Priloge SDZN so naslednje:

1. izvleček iz krovnega prostorskega akta,

2. strokovne podlage,

3. odločba o CPVO,

4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

5. obrazložitev in utemeljitev SDZN,

6. povzetek za javnost,

7. seznam aktov in predpisov,

8. spis postopka priprave in sprejemanja SDZN.

(3) SDZN je izdelalo podjetje GPI, gradbeno projektiranje in inženiring, d.o.o., pod številko projekta OPPN-5/2010, v letu 2010.

2. člen

Obravnavano ureditveno območje zazidalnega načrta »Stari trg – DSO« (S4/2) je umeščeno v urbanizirano telo mesta znotraj ureditvenega območja S4/1 med prenovljeno cesto mimo novega Doma starejših občanov proti Trskemu hribu na vzhodu, Glavarjevo ulico na severu, obstoječo pozidavo individualnih hiš ob Jurčičevi ulici na zahodu in dokaj gosto pozidavo s pekarno na jugu.

Meja območja poteka po zahodnem in južnem robu parcele št. 475/5 (nova cesta proti Trskemu hribu in južni rob Glavarjeve ulice), se nadaljuje proti vzhodu po južnem robu parcel št. 373/6 in 473/5 do Jurčičeve ulice (št. 171) in ob njej do severnega vogala parcele 477/2, od koder se nadaljuje ob SV in JV robovih parcel 477/2, 477/1, 461/3, 460/2, 460/3, 460/4, 458/3, 456/3, 445/1,445/2, 443/2, zajema južni del parcel št. 172/1 in 173/1 za širino pločnika in kolesarske steze, v nadaljevanju poteka po Z robu parcele št. 176/3 in S robu parcel št. 176/6, 176/5, J robu parcele št. 176/9, zajame S del parcel št. 176/8, 178/7, 178/3, 178/9 za dograditev pločnika s kolesarsko stezo, poteka po Z robu parcel št. 179/1 in 450/3 ter poteka po severnem robu parcele št. 450/3 do zahodnega vogala parcele 449/1, ter po njenem severnem robu do SV vogala parcele 448/1, ob kateri se nadaljuje proti jugu ob robu ozkega prehoda do regionalne ceste (369/1), odkoder se vrača nazaj proti severu ob zahodnem robu št. 456/1 ter ob njenem severnem robu do parcele 458/1, od koder se nadaljuje po severnem in vzhodnem robu te parcele do zahodnega vogala parcele 444/1, od tu se nadaljuje po severnem robu te parcele in parcel št.463/2 in 469/3 do izhodiščne točke na robu ceste (št. 475/5).

V območje zazidalnega načrta so torej vključene naslednje parcele (k.o. Stari trg): 475/1, 475/3, 475/4, 462, 461/2, 459, 458/5, 456/5, 448/2, 449/2, 446/2, 444/1, 172/2, 173/2, 178/1, 178/5, 178/9, 178/10, 176/3, 176/2 – del in 176/1 – del.

Ožje območje urejanja je v glavnem nepozidana zelena površina travnikov in njiv, le na vzhodni strani stoji nov Dom starejših občanov. Zemljišče je rahlo in dokaj enakomerno nagnjeno proti jugozahodu z lepimi pogledi na staro mestno jedro z dominanto cerkvenega zvonika in dalje po dolini Temenice proti zahodu.

Prostor je idealno osončen (jugozahodna lega) in kljub osrednji legi v naselju in dokaj dobri dostopnosti zavarovan pred močnejšim hrupom, saj v bližini ni močnejših izvorov hrupa od bolj obremenjene regionalne ceste pa ga loči tampon pozidave ob njej.

2.a člen

a) Predmet SDZN je umestitev stavbe vrtca za 14 oddelkov na območju, ki je v veljavnem zazidalnem načrtu (v nadaljnjem besedilu: ZN) označeno kot ureditvena enota C6, z razširitvijo na območje ureditvene enote C5 na nasprotni strani Režunove ulice, ki je bila v veljavnem ZN predvidena za gradnjo bazena, ter zajema tudi območje ureditvene enote C7 veljavnega ZN, ki je namenjen urejanju javnih prometnih površin.

V SDZN se detajlno določijo pogoji za gradnjo novega vrtca in oblikovanje parcel na obeh straneh Režunove ulice, pogoji za urejanje prometnega omrežja, ostale infrastrukture, zelenih in zunanjih igralnih površin (otroško igrišče, igrala, ze­lene površine) ter gospodarskega dvorišča in parkirnih površin za zaposlene in obiskovalce.

SDZN se pripravijo na podlagi predhodno izbrane varian­tne rešitve – idejne zasnove vrtca Trebnje mag. Aleša Prinčiča, univ. dipl. inž. arh..

b) Obravnavano območje se nanaša na območje znotraj veljavnega ZN. Locirano je severno in južno od obstoječe javne poti – Režunove ulice, in predstavlja zapolnitev nepozi­danih stavbnih površin med stanovanjskimi objekti, varovanimi stanovanji in objektom s poslovno dejavnostjo ob Jurčičevi in Režunovi ulici ter ulici Stari trg. V mejo območja je zajet tudi del Režunove ulice, ki poteka preko območja SDZN.

Velikost obravnavanega območja je 94 arov in obsega naslednje parc. št., ki so grafično določeni na geodetskem načrtu s prikazanim stanjem zemljiških parcel (avgust 2010): 178/11, 178/12, 444/4, 444/6, 446/3, 448/3, 448/4, 449/2, 456/6, 456/7, 456/8, 458/7, 458/8, 458/9, 459/2, 459/3, 459/4, 462/28, 462/29, 462/30, vse k. o. Trebnje.

c) Vrste objektov in gradenj:

V območju SDZN je v skladu z Uredbo o uvedbi in upo­rabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03, 78/05 – popr. in 25/10) dovoljeno graditi naslednje stavbe in gradbeno inženir­ske objekte po CC-SI:

– nestanovanjske stavbe:

12630 – Stavbe za izobraževanje in znanstvenorazisko­valno delo.

– gradbeno inženirski objekti:

21120 – Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste (Opomba: Ne velja za gozdne ceste!),

222 – Distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenerget­ski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja,

24122 – Drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekre­acijo in prosti čas (Opomba: Velja le za otroška in druga javna igrišča ter za zelenice in druge urejene zelene površine!).

24205 – Drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso razvr­ščeni drugje.

Dovoljena je še:

– gradnja zahtevnih in manj zahtevnih škarp in podpornih zidov, (le, če je to nujno potrebno zaradi strmega terena, sicer se ureja z brežinami);

– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so do­ločeni;

– dozidava in nadzidava objekta, rekonstrukcija objekta, odstranitev objekta, vzdrževanje objekta (redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela, vzdrževalna dela v javno korist);

– sprememba namembnosti;

– sanacija oziroma ureditev vseh z gradnjo tangiranih površin.

d) Vrste dejavnosti:

Obravnavano območje je predvideno za gradnjo vrtca. V skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08) so v objektu dopustne dejavnosti, ki so klasificirane kot:

P) IZOBRAŽEVANJE

– 85.100 Predšolska vzgoja.

II. NAMEMBNOST PROSTORA

3. člen

Prostor, ki ga obsega zazidalni načrt »Stari trg DSO« je namenjen predvsem za graditev objektov družbenega standarda in organizirani graditvi stanovanj. Območje urejanja je razdeljeno na 7 več ureditvenih enot, in sicer:

C1

Ureditvena enota obsega obstoječe prostore Doma starejših občanov s spremljajočimi prostori in načrtovan prizidek. Kapaciteta doma je danes 134 oskrbovancev, s prizidkom pa pridobi okrog 30–40 nadaljnjih oskrbovancev.

Možne so dozidave, nadzidave objekta v obliki izkoriščenega podstrešja, če to dopuščajo prostorski in tehnični pogoji z upoštevanjem obstoječega arhitekturnega oblikovanja objekta. Morebitne dozidave in nadzidave ne smejo kvariti obstoječega kompleksa.

C1A in C1B

Del C1A ureditvene enote C dopolnjuje program Doma starejših občanov in je v celoti namenjena gradnji varovanih stanovanj starostnikov, pri čemer je severni trakt po potrebi lahko namenjen tudi kot domsko varstvo pod posebnimi pogoji (v navezavi na C3). Ureditvena enota C1B se glede na število stanovanj ustrezno poveča, zagotovijo se parkirišča za oskrbovana stanovanja v skladu z veljavno zakonodajo.

C2

Enota je namenjena obstoječemu otroškemu in rekreacijskemu igrišču, obstoječi transformatorski postaji in prostoru za EKO otok, ki služi ločenemu zbiranju odpadkov, namenjenih reciklaži (papir, steklo, plastika). Površine omenjenih igrišč se lahko ko­ristijo tudi kot zunanje igralne površine za vrtec, ki se nahajajo v neposredni bližini (ureditvena enota A).

C3

Ureditvena enota je v celoti opredeljena za gradnjo objektov za izvajanje socialno varstvenih storitev, vodenje in varstvo pod posebnimi pogoji ter institucionalno varstvo (VDC). Skupne površine dostopa se lahko delijo z namenom, da se za vsak objekt zgradi ločena parkirišča. Ustrezno se lahko spremeni oziroma dopolni parcelacija. Objekt C3B se lahko nameni tudi izgradnji oskrbovanih stanovanj. Objekte je mogoče dopolniti ali nameniti njihovo namembnost tudi programom izobraževanja in drugim aktivnostim oseb s posebnimi potrebami.

C4

Enota je namenjena organizirani gradnji stanovanj v štirih več stanovanjskih objektih s skupnim povezovalnim prostorom za pokrito parkiranje osebnih avtomobilov. Javni program je možen v spodnjih etažah vseh objektov razen v severozahodnem. Dovoljena je pisarniška dejavnost, mirna storitvena obrt, manjše prodajalne in gostinske dejavnosti, ki so v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) opredeljene s šiframi 55.303 – dejavnost slaščičarn, kavarn; 55.301 – dejavnost restavracij in gostiln; 55.302 – dejavnost okrepčevalnic, samopostrežnih restavracij; 55.400 – točenje pijač; 55.520 – priprava in dostava hrane.

C4A

C5

Ureditvena enota je rezervirana za gradnjo pokritega plavalnega bazena dimenzij 16,66 × 8 metra (do maks. 25 × 8 m) s potrebnimi sanitarnimi, garderobnimi in tehničnimi prostori in spremljajočim programom savne, fitnes kabineta in prostora za aerobiko.

C6

 Enota je v celoti namenjena gradnji otroškega vrtca, ki se funkcionalno dogradi zaradi povečanja kapacitet oziroma funkcionalnih dopolnitev.

C7

Ureditvena enota C7 predstavlja javne prometnice, parkirne površine in manjše obcestne površine, ki so v skupni rabi.

3.a člen

Ureditvene enote A, B, C in D

a) Opis enot:

– ureditvena enota A – območje stavbe vrtca z gospodar­skim dvoriščem in zunanjimi igralnimi površinami;

– ureditvena enota B – območje zunanjih igralnih povr­šin;

– ureditvena enota C – območje parkirnih površin;

– ureditvena enota D – območje prometne in ostale infra­strukture (obsega območje Režunove ulice).

Ureditev območja sloni na zasnovi arh. Aleša Prinčiča, ki je stavbo vrtca oblikoval tako, da povzema obliko »glavnika« in zagotavlja ureditev 14 oddelkov vrtca.

Na osnovno lamelo, ki poteka vzdolž Režunove ulice, se vežejo prečni kraki, usmerjeni proti jugu zemljišča. Krakov je pet in so sestavljivi po dolžini, glede na potrebe po zagotovitvi ustreznega števila oddelkov. Vzdolž prečnih lamel so obliko­vane terase kot podaljšek prostorov – izhod na prosto ter v nadaljevanju na zunanje igralne površine.

Na nasprotni strani ceste je predvidena ureditev še do­datnih zunanjih igralnih površin ter ureditev parkirnih površin, hkrati pa se ureja tudi vsa potrebna infrastruktura za normalno obratovanje vrtca.

b) Opis vplivov in povezav prostorskih ureditev s sose­dnjimi območji

Z načrtovanimi ureditvami se posega tudi v območje lo­kalnega infrastrukturnega omrežja, zato je potrebno upoštevati predpisane odmike od obstoječe oziroma predvidene infra­strukture ter usmeritve upravljavcev zaradi posegov v varo­valne pasove.

V času izvajanja gradbenih del je potrebno zagotoviti varen promet in nemoteno komunalno – energetsko oskrbo objektov izven ureditvenega območja. Dovozi in dostopi do sosednjih zemljišč in objektov se ohranjajo. Če bodo zaradi gradnje le-ti začasno prekinjeni, se uredijo ustrezni nadomestni začasni dovozi in dostopi, ki morajo biti umeščeni in urejeni tako, da bodo v čim manjši meri prizadeti elementi obstoječih cest in ureditev ter bivalno in naravno okolje.

Posegi na zemljišča izven ureditvenega območja, ki so po svoji naravi začasni posegi med gradnjo, so dopustni zaradi izvedbe nujnih zemeljskih del, ureditve začasnih dostopov in podobno, če niso v neskladju z določili krovnega prostorskega akta občine.

Za priklop območja na TP Glavarjeva je potrebno zgra­diti nizkonapetostni NN) elektroenergetski vod od odjemnega mesta na lokaciji vrtca. Nov NN kabel bo potekal po obstoječi kabelski kanalizaciji, ki poteka vzporedno z Glavarjevo in Re­žunovo ulico.

Javna pešpot v ureditveni enoti A se uredi z navezavo na južni krak zemljišča s parc.št. 456/8, ki se nahaja že izven območja SDZN, pri čemer bo tangirano tudi zemljišče 448/4, obe k.o. Trebnje.

Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbeno-tehnično stanje obstoječih objektov, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati.

Padavinske vode z območja SDZN ne smejo ogrožati so­sednjih zemljišč, še posebej ne tistih na nižje ležečem terenu.

Rešitve odvodnjavanja morajo biti kvalitetno rešene in detajlno prikazane v projektni dokumentaciji.

Vsa z gradbenimi deli tangirana zemljišča znotraj in izven ureditvenega območja se po končanju del čim prej ustrezno sanirajo oziroma povrnejo v prvotno stanje ali uredijo v skladu s pogoji urejanja v ureditvenih enotah A, B, C in D.

Investitor mora v času gradnje zagotoviti vse potrebne var­nostne ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaževanje okolja (zraka, tal, površinskih in podzemnih voda, prometnih površin itd.) zaradi emisij hrupa, transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih škodljivih snovi (npr. cementno mleko, goriva iz gradbene mehanizacije). V primeru nezgode (npr. ob razlitju nevarnih tekočin ali razsutju drugih materialov) je treba zagotoviti takojšnje ukrepe oziroma posredovanje pristojnih služb.

Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi ob­močji so razvidni iz grafičnega načrta 18 – Prikaz vplivov na sosednja območja.

4. člen

Ob realizaciji programov iz prejšnjega člena je potrebno, skladno s fazami izgradnje izvesti primarno javno infrastrukturo in prometne ureditve.

III. POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR

5. člen

Program je dokaj podrobno opredeljen zlasti kar zadeva širitev DSO, varovana stanovanja, vrtec in večstanovanjske objekte, prostori bivalne enote in delavnic VDC pa so prostorsko in programsko sicer okvirno določeni, medtem ko je faznost gradnje še zelo nedorečena. Program plavalnega bazena pa je podan zgolj informativno, zato lahko zanj rezerviramo le ustrezen prostor, uredimo dostope in priključke, natančnejši gabariti pa bodo določeni z izrisom iz zazidalnega načrta.

Zazidalni načrt mora zadostiti predvsem vsem programskim zahtevam, pri tem pa mora omogočati fleksibilnost glede faznosti gradnje, seveda ob polnem upoštevanju naravnih danosti in že izgrajenega okolja.

Idejna zasnova prometna ureditev je podana na nivoju lokacijskega načrta, prav tako osnovna komunalna infrastruktura. Tudi prostorska razporeditev arhitekturnih objektov je pri nekaterih programih bolj fiksirana (širitev DSO, varovana stanovanja, otroški vrtec), medtem ko so pri drugih (VDC, plavalni bazen, večstanovanjski objekti) podani predvsem robni pogoji in osnovni gabariti, čeprav je program dokaj opredeljen, niso pa še dorečene idejne zasnove objektov in predvsem terminski plan gradnje.

Izhodišča za urejanje prostora so:

– v celoti se upoštevajo programske zahteve potencialnih investitorjev,

– dokaj natančno se določijo osnovne cestne povezave, parkirne in garažne površine in osnovna komunalna infrastruktura,

– natančno je določena prostorska razporeditev posameznih dejavnosti v prostoru (DSO, varovana stanovanja, institucionalno varstvo pod posebnimi pogoji in VDC, OV, plavalni bazen),

– opredelijo se gradbene linije objektov ter glavne smeri fasad in strešnih slemen. Prav tako se določi etažnost posameznih objektov, dopustna višina ter kota pritličja posameznih objektov z okvirno tlorisno površino,

– določijo se osnovne usmeritve za zunanjo ureditev,

– določijo se možna odstopanja ob posameznih dejavnostih v prostoru,

– variantno se opišejo možne faze realizacije.

6. člen

Usmeritve za oblikovanje posameznih ureditvenih enot

Namenska raba posameznih enot je bila določena že s programskimi zasnovami za ta zazidalni načrt in je opisana v 3. členu tega odloka. Predlagana ureditev v celoti upošteva naravne danosti, prometne možnosti, obstoječe urbanistične rešitve v soseščini in že znane programe zainteresiranih investitorjev.

Ureditvena enota C1 – DSO

Ureditvena enota, ki je v celoti namenjena prostorom DSO, je razen načrtovanega prizidka že v celoti zgrajena. Obstoječi prostori obsegajo skupaj 4959 m2 bruto etažne površine, načrtovan prizidek pa bo obsegal še nadaljnjih 1146 m2, kar pomeni skupaj 6105 m2. Zazidana bruto površina znaša danes 1900 m2, po izgradnji prizidka pa 2984 m2.

Enota je v celoti namenjena objektu DSO. Načrtovani prizidek je oblikovan enako traktu C, etažnost je enaka kot pri objektu DSO z možnostjo podkletitve delno ali v celoti in možnostjo izkoriščenosti podstrešja.

V okviru zunanje ureditve je možna gradnja parkirišč z dovozi, oporni zidovi, nadstrešnice ter postavitev vrtnih ut ipd.

Zunanja ureditev ostane nespremenjena, nekoliko se le poveča s travnimi tlakovci utrjena površina za parkiranje osebnih avtomobilov.

Ureditvena enota C1A in C1B

C1A

Enota je namenjena oskrbovanim stanovanjem za starejše. Oskrbovana stanovanja so locirana v dveh ločenih objektih, ki oblikovno sledita objektu doma starejših občanov. Južni objekt obsega po višini K+P+2+M (izkoriščeno podstrešje), severni pa P+2. Oba trakta je možno povezati (ni pa nujno) z Domom starejših občanov za namene prehodov za pešce in nudenje oskrbe. Objekta se lahko nameni tudi domskemu varstvu.

Objekta sta zakoličena s točkama 11 in 14, ki sta fiksirani v načrtu zakoličbe. Objekta sta omejena z obveznimi gradbenimi linijami na zahodu in severu (zgornji) in jugu (spodnji), na ostalih straneh pa z označenimi maksimalno možnimi odstopanji. Kota pritličja južnega objekta KP = 277,0 +- 20 cm, severnega pa KP = 277,9 +- 20 cm. Vhod v severni objekt je možen v višini 1. nadstropja, kota vhoda = 280,8 +- 20 cm. Smer slemen je vzporedna z daljšimi stranicami objektov. Kota slemena južnega objekta mora biti enaka kot pri južnem delu objekta doma starejših občanov (290,6) Strehi sta dvokapnici (simetrični ali asimetrični), oziroma šotorasto oblikovani, naklon je podoben, kritina (material in barva) pa sta enaki kot pri domu starejših občanov. Zunanja ureditev obsega dostope, pešpoti, parkirišča in parkovno ureditev z možnostjo dopolnitve z vrtnimi utami ipd. Pri severnem objektu je obvezna izvedba pešpoti kot povezave med ureditveno enoto C1 in pločnikom ob cesti B (sredinska cesta.

C1B

Enota je namenjena parkiriščem in sicer za oskrbovana stanovanja za starejše in za ostale prostorske enote. Za severni objekt oskrbovanih stanovanj iz enote C1A je predvideno 9 parkirnih mest na severni strani ureditvene enote C1B, od tega 1 parkirno mesto za invalide. Za južni objekt oskrbovanih stanovanj v enoti C1A se zagotovi minimalno 16 parkirnih mest na južnem delu enote C1B. Preostala parkirišča te enote pa so namenjena za potrebe ostalih prostorskih enot.

Ureditvena enota C2

Enota je že zasedena z obstoječimi igrišči in TP. Novi posegi, razen namestitve ECO otoka za ločeno zbiranje odpadkov v obsegu 5 × 6 m tlorisne površine, niso predvideni. Proste površine so parkovno obdelane, ECO otok mora biti obdan z živo mejo ali ustreznimi zimzelenimi grmovnicami. Proste površine so parkovno obdela­ne oziroma se uredijo kot (dodatne) zunanje igralne površine za potrebe vrtca, ekološki otok mora biti obdan z živo mejo ali ustreznimi zimzelenimi grmovnicami.

Ureditvena enota C3

Ureditvena enota je v celoti namenjena objektom za izvajanje socialno varstvene storitve vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji ter izvajanje institucionalnega varstva uporabnikov te storitve, ki so razdeljeni v tri podskupine:

– na severni strani je interni dostop s parkirišči in dostavo (C3A),

Objekta sta namenjena bivalnim enotam oziroma stanovanjskim skupinam, varstveno delovnemu centru, domskemu varstvu, varovanju oseb s posebnimi potrebami in drugim namembnostim kot je izvajanje programov izobraževanja, oskrbovana stanovanja za starejše ipd. Etažnost objektov je K+P+1 z možnostjo izkoriščenega podstrešja. Podkletitev ni obvezna za celotne tlorise objektov.

Objekta sta v prostor postavljena z dvema fiksnima točkama (9 in 10), z obveznimi gradbenimi linijami, maksimalnimi možnimi tlorisnimi gabariti in kotami pritličij (KP=282,5). Strehe so dvokapne v naklonu 15–30o z eventualnimi frčadami na jugozahodni strani. Dopustne so tudi šotoraste strehe s smerjo slemena vzporedno z daljšo stranico. Izvedba strehe naj bo optimalno sorodna streham na DSO.

Zunanja ureditev obsega priključek na javne prometne površine, ureditev manipulacijskega prostora ob delavnicah, parkirne prostore za zaposlene in obiskovalce  ob stanovanjskem delu in pešpoti znotraj območja. Proste površine bodo zatravene in parkovno obdelane po potrebah uporabnikom s tem, da je obvezna zasaditev z drevjem na južni meji proti DSO. Dopustna je gradnja vrtnih ut, nadstreškov (tudi za parkirišče), opornih zidov ipd.

Ureditvena enota C4

Enota je namenjena organizirani gradnji stanovanj v štirih več stanovanjskih objektih s skupnim povezovalnim traktom za pokrito parkiranje osebnih avtomobilov. Stanovanjski objekti so postavljeni v prostoru v štirih tlorisno enakih objektih s po štirimi etažami (K+P+1+M), razen najjužnejšega, ki ima zaradi nižje lege eno etažo več. Slemena streh so pri vseh štirih objektih v isti višini. Stanovanjske objekte povezuje skupna ploščad namenjena pešcem, zbiranju in igri otrok, pod katero so pokriti garažno-parkirni prostori za stanovalce.  Skupna kapaciteta stanovanjskih objektov je 4 × 10 stanovanj z javnim programom (mirna storitvena obrt in manjše prodajalne) v južnem in delno severovzhodnem objektu. Dostopi za pešce so iz severne in južne strani, dostop do garaž pa iz nove povezovalne ceste. Parkiranje obiskovalcev je urejeno ob podaljšani Glavarjevi ulici (23 pm) in večnamensko parkiranje na južni strani, ki pa je v prvem delu namenjeno predvsem za porabnike varovanih stanovanj.

Objekti so postavljeni v prostor s štirimi fiksnimi točkami (1, 2, 3 in 4) in obveznimi maksimalnimi gabariti. Kote pritličij vseh objektov so določene (trije objekti na 282,5 in najjužnejši na 279,8).  Absolutne kote pritličja in kleti:

kota pritličja K.P. = 283.00 abs (toleranca +- 20 cm) kota kleti K.K.1 = 279,50 abs (toleranca +- 20c m) garaža, shrambe, skupni prostori blokov K.K.2 = 279.06 abs (toleranca +- 20 cm) lokali.

Zunanja ureditev obsega vozni dostop do garaž, peš dostope do objektov, ureditev ploščadi nad garažami in ozelenitev s parkovno ureditvijo ostalih prostih površin. Obvezna je zasaditev z drevjem ob podaljšku Glavarjeve ulice, na zahodu proti obstoječi individualni gradnji in ob dovozu do garaž.

C4A

Območje se nameni za parkirišča.

Ureditvena enota C5

Ureditvena enota je namenjena gradnji plavalnega bazena s spremljajočim programom. Ker so podrobnejši program, faza gradnje in investitor še neznani, lahko podamo le osnovne prostorske usmeritve in omejitve. Bazen mora imeti dimenzije vsaj 16,66 × 8 metrov (bolje 25 × 8 m) s potrebnimi garderobami, sanitarijami in vhodnimi prostori v eni etaži. V spodnji etaži so potrebni tehnični prostori, savna, manjši fitnes kabinet in prostor za aerobiko. Obe etaži sta povezani z notranjo vertikalno komunikacijo.

Etaži se delno prekrivata tako, da optimalno izrabljata naklon terena. Del spodnje etaže, ki ni nadzidan predstavlja sončno teraso za bazen v toplem letnem času. Prostori bazena obsegajo bruto okrog 420 m2, tehnični prostori in spremljajoči program pa še do 500 m2.

Investitor bazena lahko izvede tudi ustrezna raziskovalna vrtanja, ker obstaja mnenje, da je na nekoliko večji globini mogoče najti termalno vodo, ki bi bila dobrodošla pri vzdrževanju tople vode v bazenu.

Maksimalni gabariti objekta so podani s štirimi fiksnimi tlorisnimi točkami (5–8), maksimalnimi gradbenimi linijami, etažnostjo in kotami pritličij (spodnji del KP = 272,3 in zgornji KP = 276,2). Streha spodnjega dela je pohodna terasa, zgornjega pa šotorasta streha z glavno smerjo slemena SV-JZ in naklonom do 30o.

Zunanja ureditev obsega dostope za pešce, ureditev deleža večnamenskega parkirnega prostora s peš povezavami in ureditev prostih zelenih površin.

Ureditvena enota C6

Enota je v celoti namenjena gradnji otroškega vrtca s kapaciteto do 8 igralnic za obe starostni skupini, skupaj okrog 150 otrok. Neto površina prostorov je normirana in znaša okrog 1100 m2, z bruto površino do 1500 m2 zazidane površine. Vrtec je kot delno dvoetažen objekt lociran vzdolž nove povezovalne ceste v smeri SV-JZ v rahlo nagnjen teren tako, da so v spodnji etaži tehnični in upravni prostori, v zgornji (ki je tudi direktno dostopna iz terena) pa so vsi igralni in spremljajoči prostori z neposrednim izhodom na zunanja igrišča.

Prostori prve starostne skupine so v JZ delu z delno pokritimi zunanjimi terasami na JV strani, medtem ko so igralnice za drugo starostno skupino na SV strani. Meja med obema skupinama je vhodni del s prehodom na zunanja igrišča. Vhodni del je premakljiv glede na želeno razmerje med številom igralnic za posamezne skupine.

Objekt je v prostor postavljen s fiksnima točkama 15 in 16, z maksimalnimi gradbenimi linijami, etažnostjo in višinskimi kotami pritličja (kota spodnjega pritličja je KP = 271,0 in zgornjega KP = 275,0). Streha je dvokapna v naklonu 15–30o, smer slemena na vzhodni strani je vzporedna s cesto na zahodni pa je šotorasta z glavno smerjo pravokotno na cesto.

Zunanja ureditev obsega ureditev dovoza, internih parkirnih površin (12+7), dostopov za pešce in ureditev zunanjih igrišč vrtca, ki so locirana na JV strani objekta. Ob glavnem vhodu za otroke je nova povezovalna cesta razširjena za kratkotrajno ustavljanje (do 15 minut) osebnih avtomobilov staršev.

Vse proste zunanje površine (tudi igrišča) so zatravene, parkovno urejene in zasajene z drevjem. Obvezna je zasaditev z drevjem ob južni meji in na meji med območjem vrtca in varovanimi stanovanji.

V okviru zunanje ureditve je potrebno izvesti javno peš povezavo med cesto B in parc. št. 456/5 k.o. Trebnje, ki je že predvidena za povezavo s Starim trgom.

Ureditvena enota C7

Ureditvena enota C7 predstavlja javne prometnice, parkirne površine in manjše obcestne površine, ki so v skupni rabi. Južna polovica parkirišč ob C4 je namenjena uporabnikom stanovanjskih in poslovnih površin iz C4. Severna parkirišča ob Glavarjevi ulici in J parkirišča ob C3A pa so javna parkirišča.

6.a člen

Pri urejanju ureditvenih enot A, B, C in D je potrebno upo­števati veljavni pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca in ostale predpise, ki urejajo to področje. Stavba vrtca mora biti zgrajena v skladu z vsemi tehničnimi predpisi glede gradnje objektov.

a) Ureditvena enota A

ZASNOVA STAVBE VRTCA:

– nosilna konstrukcija:

– predvidena je klasično zidana ali montažna gradnja oziroma v kombinaciji obeh;

– dopustne so medetažne zasnove konstrukcije.

– horizontalni gabariti:

– tloris pritlične etaže je oblikovan iz pravokotnih lamel postavljenih vzdolž Režunove ulice, ki sestavljajo osnovno lamelo (načrtovane skupne dolžine do 70 m in širine do 12 m, brez nadstreškov in teras) in iz prečnih lamel (različnih dolžin, pravokotne na osnovno lamelo, največje skupne dolžine do 35 m in širine do 9 m), ki se podaljšajo v zunanji prostor igralnic z oblikovanjem teras in namestitvijo nadstreškov nad izhodi;

– kletna etaža se lahko oblikuje poljubno pod pritlično etažo s toleranco do meje parcele vrtca, če pri tem ne ovira drugih ureditev (npr. infrastrukture ipd.);

– nadstropne etaže se lahko oblikujejo nad tlorisom pritlične etaže v enakem ali manjšem gabaritu;

– dopustna so odstopanja iz osnovne (pravokotne) linije lamele oziroma od načrtovanih skupnih dolžin in širin lamel, če se s tem ne ruši celotnega koncepta zasnove objekta v obliki »glavnik« in se s tem izboljša funkcionalna zasnova objekta.

– vertikalni gabariti:

– praviloma etažnosti K (klet – delno ali v celoti vko­pana) + P (pritličje) + 1 (nadstropje), izjemoma z možnostjo nadgradnje do P+2 (če za predvideno število oddelkov ne bi bilo možno zagotoviti vseh prostorov in zunanjih igralnih povr­šin za normalno funkcioniranje vrtca v spodnjih etažah oziroma na zemljišču vrtca);

– višine posameznih etaž oziroma medetaž morajo omogočati normalno funkcioniranje dejavnosti in se detajlno določijo v projektni dokumentaciji, pri čemer velja, da morajo biti prostori, namenjeni dejavnostim otrok, visoki najmanj 3 m;

– načrtovana kota pritličja je 275,0 m nadmorske višine s toleranco ±1,0 m;

– dopustne so kombinacije z različnimi višinami, za razgibanost objekta oziroma prilagojeno potrebam in funkciji posameznega prostora;

– za premostitev višinskih razlik je dopustna namestitev dvigal.

– volumen stavbe:

– razgiban – sestavljen iz pravokotnih lamel, pri čemer lahko pride do vertikalnega in/ali horizontalnega zamikanja;

– volumni posameznih lamel lahko dosegajo različne etažnosti znotraj dovoljenih vertikalnih gabaritov stavbe.

– streha:

– strešne površine posameznih lamel so lahko ravne oziroma z minimalnim naklonom, ki je lahko skrit tudi v vencu, ter dvokapnice in enokapnice z naklonom do največ 15°;

– nad posamezni volumni (lamelami) stavbe se lahko oblikujejo enotne (skupne) ali samostojne strešne površine;

– praviloma kritina v rdečih, oranžnih ali rjavih odtenkih, izjemoma pa so dovoljene tudi zazelenjene strešne površine in druge barve, če so v skladu s celotnim konceptom oblikovanja stavbe vrtca;

– za osvetlitev zgornje etaže je možno namestiti stre­šna okna, kupole ipd.;

– dopustno je oblikovanje solarne strehe oziroma na­mestitev sončnih kolektorjev, pod pogojem, da čim manj odse­vajo v širšo okolico;

– namestitev sončnih kolektorjev je predvidena na stav­bi osnovne lamele, na prečnih lamelah pa le izjemoma, če na stavbi osnovne lamele za namestitev ne bi bilo dovolj ustre­znega prostora;

– ravne strešne površine se lahko oblikujejo tudi kot terase, kjer je ob zagotovitvi ustrezne varnosti izjemoma mo­žna tudi ureditev igralnih površin (npr. z namestitvijo igral za otroke), če le teh ni mogoče zagotoviti na zemljišču vrtca ali v njegovi neposredni bližini.

– fasada:

– vhodna fasada oziroma fasada, ki je orientirana proti najpomembnejšemu javnemu prostoru, se lahko bolj bogato oblikuje;

– uporaba nevsiljivih (sonaravnih) barv in vzorcev, v medsebojnih usklajenih barvnih kombinacijah in določene z barvno študiji;

– za popestritev fasade so dopustni močnejši barvni toni, vendar le za posamezne detajle kot npr. okenski in vratni okvirji, leseni elementi ipd.;

– možno je oblikovanje klasične fasade, namestitev fasadnih panelov oziroma drugih sodobnih izvedb fasad, do­pustne pa so tudi kombinacije z lesenimi elementi oziroma lesenimi oblogami, kakor tudi izvedba lesenih fasad;

– dopustna je gradnja balkonov in teras, nadstreškov nad njimi ter namestitev večjih steklenih površin;

– odstopanja od osnovne gradbene linije nadzemnih etaž so možna pri oblikovanju vhodov v objekt in izhodov iz objekta;

– oblikuje se lahko več vhodov v stavbo, kakor tudi iz­hodov iz stavbe, pri čemer se vhodi v servisni del (gospodarske prostore) oblikujejo z gospodarskega dvorišča;

– vsaj en vhod se oblikuje tako, da je možen dostop tudi funkcionalno oviranim osebam;

– nad vhodi oziroma izhodi iz objekta se namestijo nadstreški.

Detajlni prikaz oblikovanja stavbe vrtca in pripadajočega zemljišča se prikaže v projektni dokumentaciji.

Ureditvena enota B

Urejanje v območju zunanjih igralnih površin naj poteka v skladu z upoštevanjem naravnih oziroma krajinskih lastnosti tega območja z oblikovanjem razgibanega terena ter uporabo nedrsečih materialov.

Dopustna je ureditev zunanjih igralnih površin za različne starostne skupine s postavitvijo igral (v skladu s slovenskimi nacionalnimi standardi s področja opreme igrišče, namestitve in vzdrževanja igral), manjšega pritličnega objekta za shra­njevanje igral in ureditev sanitarij za otroke na igrišču (z vse­mi potrebnimi infrastrukturnimi priključki, oblikovno usklajen s stavbo vrtca; v velikosti do 15 m2), ureditev tlakovanih in utrjenih pešpoti in stopnišč (dovoljene le izjemoma, na strmih delih) ter zasaditev različnih nestrupenih drevesnih, grmovnih in rastlinskih vrst. Ob pešpoteh se lahko namesti klopi za se­denje, ambientalne (nizke) svetilke, koše za smeti, panoje in cvetlična korita.

Celotno območje se ogradi z varnostno ograjo, višine najmanj 1,2 m. Na mejah z parkirnimi in prometnimi površinami se predvidi taka zasaditev, ki omogoča ustrezno protiprašno in protizvočno zaščito, na mejah s stanovanjskimi površinami pa naj zasaditev vizualno omili poglede in zmanjša hrup z zunanjih igralnih površin.

Enaki pogoji veljajo za urejanje zunanjih igralnih površin (zelenih površin, otroškega igrišča in igral) v sklopu ureditvene enote A.

Ureditvena enota C

Predvidena je ureditev površin za parkiranje vozil obi­skovalcev in zaposlenih v vrtcu. Dodatne parkirne površine se zagotovijo v sklopu ureditvene enote A (znotraj objekta ali na parceli) ter vzdolž Režunove ulice (le za začasno – kratkotrajno parkiranje).

Nad parkirnimi mesti v tej ureditveni enoti je dopustna postavitev enotnega nadstreška po celotni dolžini, na vsakem od parkirnih krakov. Območje se na robu zazeleni in po potrebi tudi ogradi..

Ureditvena enota D

Enota zajema obstoječe prometne površine. Pogoji ure­janja so podrobneje podani pod točko odloka IV. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO UREDITEV OBMOČJA za Prometno omrežje.

b) Usmeritve za organiziranje dejavnosti

Ureditvena enota A

Predvidena stavba je namenjena dejavnosti predšolske vzgoje. Uredijo se prostori za otroke (prvega in drugega sta­rostnega obdobja ter skupni prostori) in drugi prostori (prostori za strokovne delavce, upravni in gospodarski prostori ter ko­munikacijske poti).

Razporeditev posameznih prostorov v stavbi vrtca mora biti taka, da dejavnosti omogoča optimalno izvajanje programa glede na starost in število otrok v skladu s predpisi.

Za pravilno funkcioniranje dejavnosti je potrebno na par­celi zagotoviti ustrezno število parkirnih mest v kombinaciji s sosednjo ureditveno enoto, kakor tudi ustrezne igralne povr­šine.

c) Nezahtevni in enostavni objekti

V območju SDZN je dopustna tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na osnovi Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, 99/08).

Ureditvena enota A

– nezahtevni objekti: objekti za lastne potrebe (steklenjak, uta oziroma senčnica, bazen, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti); ograje; škarpe in podporni zidovi;

– enostavni objekti: objekti za lastne potrebe (nadstre­šek, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični objekt, utrjena dvorišča); pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni ener­getski objekti, pomožni komunalni objekti; začasni objekti (oder z nadstreškom, objekti – namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi); vadbeni objekti, namenjeni športu in re­kreaciji na prostem (igrišče za šport in rekreacijo na prostem, sprehajalna pot); spominska obeležja, urbana oprema.

Ureditvena enota B

– nezahtevni objekti: objekti za lastne potrebe (uta oziro­ma senčnica, bazen, enoetažna pritlična lopa); ograje; škarpe in podporni zidovi, spominska obeležja;

– enostavni objekti: objekti za lastne potrebe (enoetažni pritlični objekt); pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objek­ti); začasni objekti (oder z nadstreškom, objekti – namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi); vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem (igrišče za šport in rekreacijo na prostem, sprehajalna pot); urbana oprema.

Ureditvena enota C

– nezahtevni objekti: ograje; škarpe in podporni zidovi;

– enostavni objekti: pomožni infrastrukturni objekti (pomo­žni cestni objekti, pomožni žičniški objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti); začasni objekti (oder z nadstreškom, objekti – namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi); urbana oprema.

Ureditvena enota D

– nezahtevni objekti: ograje; škarpe in podporni zidovi; pomožni infrastrukturni objekti (pločnik in kolesarska steza, postajališče);

– enostavni objekti: pomožni infrastrukturni objekti (pomo­žni cestni objekti, pomožni žičniški objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti); začasni objekti (objekti – namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi); urbana oprema.

Oblikovni pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov:

– steklenjak, uta oziroma senčnica, enoetažna pritlična lopa, nadstrešek, enoetažni pritlični objekt: oblikovno prilago­jeni osnovnemu objektu (stavbi vrtca), ki mu pripadajo, pred­vsem glede barve kritine in naklona strehe, dopustna je tudi ravna streha oziroma streha z minimalnim naklonom, objekti se lahko gradijo kot samostojni ali tako, da se stikajo s skupnimi konstrukcijskimi elementi, možno jih je postaviti tik ob osnovni objekt;

– ograja: lesena, kovinska ali kombinirana npr. z beton­skim podstavkom (maks. višine 50 cm), dopustna je zazeleni­tev z živico;

– škarpa in podporni zid: vidna površina se lahko pobarva z barvami usklajenimi z barvami osnovnega objekta, reliefno obdela, obloži s kamnom ali zazeleni s plezalkami oziroma v kombinaciji navedenega.

d) Glavni dovozi, dostopi in vhodi

Ureditvena enota A

Glavni dovoz v območje vrtca se vrši iz obstoječega pro­metnega omrežja, in sicer javne poti – Režunove ulice. Z nje je na zahodni strani vrtca predviden servisni dovoz z manipula­tivno površino in dostopom do kletnih prostorov oziroma do t.i. gospodarskega dvorišča. Ta dovoz je predviden za vozila za­poslenih, dostave, za odvoz odpadkov in morebitno intervenco. Za intervenco se na vzhodni strani objekta predvidi še možnost izvedbe dodatnega dovoza. Kletna etaža mora biti organizirana tako, da zagotavlja ustrezne manipulativne in parkirne površine za vozila, ki bodo dostopala do nje oziroma v njo.

Dostopi do tega območja so omogočeni tudi pešcem preko hodnikov za pešce.

Ob Režunovi ulici je urejena parkirna niša, ki jo lahko koristijo zaposleni in obiskovalci.

Glavni vhod v stavbo vrtca je predviden s strani Režunove ulice. Poleg glavnega vhoda se lahko oblikuje tudi več dodatnih vhodov v objekt. Izhodi v območje zunanjih igralnih površin se omogočijo neposredno iz prečnih lamel na južni strani.

Ureditvena enota B

Dostop v območje zunanjih igralnih površin je možen preko javnega cestnega omrežja s hodnikov za pešce, in sicer preko stopnišča / klančine (le če bo to potrebno za premostitev višinske razlike) na tlakovane in utrjene pešpoti v sklopu teh površin.

Preko obstoječega uvoza je dopusten le dovoz zaradi potreb vzdrževanja igralnih površin.

Ureditvena enota C

Dostop do parkirnih površin je možen preko javnega ce­stnega omrežja z dovozom in dostopom iz Režunove ulice.

Ureditvena enota D

Na obstoječi dovozni cesti – Režunovi ulice poteka dvo­smerni promet. Dostop po lokalni cestni mreži je možen tako za motorna vozila, dostavo, komunalna vozila, vozila zimske službe in intervenco, kot tudi za pešce in kolesarje. Z ulice so predvideni dovozi v posamezna območja urejanja v SDZN.

e) Usmeritve za ureditev parcel

Ureditvena enota A

Dovoljena je gradnja stavbe in urejanje zemljišča vrtca, pri čemer je potrebno upoštevati veljavni pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca in ostale predpise, ki urejajo to področje.

Uredi se do največ 14 oddelkov vrtca, pri čemer je potreb­no na otroka zagotoviti najmanj 15 m2 površin zemljišča za igro ter minimalne zazidalne površine stavbe oziroma prostorov v njej v skladu z določili omenjenega pravilnika.

Površine za funkcioniranje vrtca so urejene tudi v ostalih ureditvenih enotah, in sicer parkirne (najmanj dve parkirni mesti na oddelek vrtca) in zunanje igralne površine. Slednje se za­gotovijo tudi na površini izven območja SDZN, na območju C2 veljavnega ZN, ki je namenjen ureditvi igrišča, do njega vodi varna pot in se nahaja v neposredni bližini, vzhodno od doma starejših občanov.

Dopustna je tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objek­tov po pogojih podanih v tem členu ter gradnja javne pešpoti po vzhodnem in južnem robu ureditvene enote z navezavo na južni krak zemljišča s parc. št. 456/8 k.o. Trebnje.

Območje vrtca se ogradi, skupaj z zunanjimi igralnimi po­vršinami. Ograja na zunanjem delu pešpoti, ki predstavlja tudi mejo območja SDZN, se namesti le, če je to potrebno zaradi zagotovitve varnosti uporabnikov.

Ostali pogoji za urejanje parcele:

– na parceli je možna še ureditev gospodarskega dvorišča s parkirnimi in manipulativnimi površinami, tlakovanih površin / ploščadi ob objektih, prav tako pa tudi zasaditev in zazeleni­tev. Za premostitev višinskih razlik je možna gradnja zunanjih stopnišč, klančin, škarp in podpornih zidov, oblikovanje brežin in teras ter namestitev ograj;

– zaradi varnosti se praviloma na škarpo ali podporni zid namesti varnostna ograja;

– terasa se ogradi z ograjo višine minimalno 60 cm (če je del igrišča), sicer z ograjo višine najmanj 1,2 m;

– osnovna gradbena linija: definirana je z minimalnim odmikom od parcelne meje, preko katere stavba vrtca ne sme posegati niti z najbolj izpostavljenim delom (izjema so nadstre­ški, terase in stopnišča s tlakovanimi površinami / ploščadmi ob objektu) in tako, da je čim bolj vzporedna z dovozno cesto.

– odmiki stavb in objektov:

– celotna stavba vrtca, vključno s strešno konstruk­cijo oziroma najbolj izpostavljenim delom stavbe (izjema so nadstreški, terase in stopnišča s tlakovanimi površinami / plo­ščadmi ob objektu), mora biti od meje parcele odmaknjena najmanj 3,0 m;

– objekti za lastne potrebe morajo biti od meje parcele odmaknjeni najmanj 1,5 m (vključno z nadstreški nad dostopi v objekt), kar pa ne velja za utrjene dovozne poti in utrjena dvorišča s parkirnimi in manipulativnimi površinami, stopnišči, klančinami, škarpami in podpornimi zidovi, ki lahko segajo tudi do meje parcele;

– ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča je dopustna zasaditev, postavitev ograj ter gradnja stopnišč, klančin, škarp in podpornih zidov tudi na mejo parcele;

– dovoz ali klančina na servisnem dovozu v kletne prostore se lahko oblikuje tako, da sega vse do meje območja SDZN oziroma do parcelne meje;

– pomožni objekti naj se locirajo podrejeno v odnosu do stavbe vrtca kot osnovnega objekta;

– višji (zahtevni in manj zahtevni) podporni zidovi mo­rajo biti arhitektonsko posebej oblikovani.

Ureditvena enota B

Dovoljeno je urejanje tega območja, gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov po pogojih podanih v tem členu, ureja­nje brežin ter gradnja manj zahtevnih škarp in podpornih zidov zaradi urejanja terena. Območje se ogradi z ograjo oziroma se zaradi varnosti (npr. na stopnišču ali klančini, ki se lahko zgradita zaradi premostitve višinske razlike) lahko le ta namesti tudi na škarpo ali podporni zid.

Ureditvena enota C

Dovoljeno je urejanje tega območja, gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov po pogojih podanih v tem členu, ureja­nje brežin ter gradnja manj zahtevnih škarp in podpornih zidov zaradi urejanja terena. Območje se lahko ogradi z ograjo.

Ureditvena enota D

Možna je gradnja in urejanje parcel po pogojih podanih pod točko odloka

IV. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMU­NALNO UREDITEV OBMOČJA za Prometno omrežje, gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov po pogojih podanih v tem členu, urejanje brežin ter gradnja manj zahtevnih škarp in podpornih zidov zaradi urejanja terena, ter gradnja stopnic in klančin zaradi premostitve višinskih razlik.

Znotraj prometnega koridorja je dopustna gradnja ostale komunalno-energetske in okoljske infrastrukture. Lokacija mora omogočati stalen dostop upravljavcem omrežij.«

f) Odstranitev obstoječih objektov

Zaradi novih gradenj in ureditev bo na območju ureditvene enote A, na zemljišču s parc. št. 458/8, k.o. Trebnje, potrebna odstranitev nelegalno zgrajenega lesenega objekta.

Dopustna je legalizacija omenjenega lesenega objekta, in sicer tako, da se izloči iz območja SDZN skupaj s površino za vzdrževanje, v skupni velikosti do maks. 30 m2. Ob tem se ustrezno spremeni in zmanjša zemljiška parcela vrtca in predvidene pešpoti v tem delu ter zmanjša območje SDZN. Po končanem odkupu in parcelaciji se objekt lahko legalizira in v nadaljevanju ureja v skladu z veljavnimi predpisi in določili krovnega prostorskega akta občine, ki veljajo na zemljišču in­vestitorja s parc. št. 458/1, k.o. Trebnje.

7. člen

Splošni pogoji pri poseganju v varovalne pasove gospo­darske (javne) infrastrukture

Pri projektiranju je potrebno upoštevati obstoječo in pred­videno gospodarsko (javno) infrastrukturo z omejitvami v pri­padajočih varovalnih pasovih skladno s predpisi. Če z načrto­vanimi gradnjami posegamo v varovalne pasove, je v projektni dokumentaciji potrebno prikazati detajlne tehnične rešitve tan­genc oziroma križanj in prestavitev ob upoštevanju minimalnih medsebojnih odmikov, kotov križanj, nivelet cestišča in globine infrastrukturnih vodov v skladu z veljavnimi predpisi, standardi in usmeritvami upravljavcev ter pridobiti njihova soglasja.

Pred začetkom zemeljskih in gradbenih del je potrebno pridobiti podatke oziroma ugotoviti položaj in globino obsto­ječe infrastrukture ter pravočasno obvestiti upravljavce zaradi

uskladitve posegov, zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite, eventualnega začasnega odklopa obstoječih infrastrukturnih vodov in nadzora pri vseh gradbenih delih v njihovi bližini.

Če se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen infra­strukturni vod ustrezno zaščititi, nadomestiti ali prestaviti, se to izvede v skladu s projektno rešitvijo in soglasjem upravljavca posameznega omrežja.

Če izvajalec del naleti na obstoječe infrastrukturno omrež­je ali opozorilni trak, pa na to ni bil predhodno opozorjen ali pa pride do morebitnih poškodb obstoječe infrastrukture, mora delo takoj prekiniti in obvestiti pristojnega upravljavca ter po­škodbe ustrezno sanirati.

Objekti se priključujejo na infrastrukturna omrežja po po­gojih upravljavcev.

IV. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO UREDITEV OBMOČJA

7. člen 7.a člen

Prometno omrežje

Ceste

Zazidalni načrt je povezan z obstoječo cestno mrežo preko predvidene ceste »B«, ki se navezuje na obstoječo Jurčičevo in Glavarjevo ulico (cesta A). Z ZN je predvidena rekonstrukcija in podaljšanje obstoječe Glavarjeve ulice do Jurčičeve ulice.

Na predvideno cesto »B« so navezani vsi dovozi predvidenih objektov in parkirišč. Za potrebe parkiranja stanovalcev, oziroma obiskovalcev je predvideno sledeče število zunanjih in notranjih parkirnih mest: Od ceste B se preko ureditvene enote C6 A zgradi pešpot do parcele št. 456/5 k.o. Trebnje z minimalno širino 1,6 metra.

Kolesarska steza in pločnik na J delu zazidalnega načrta se zgradita obojestransko do Jurčičeve ulice v enaki širini kot so obstoječe v okviru tega kompleksa.

----------------------------------------------------------------------------------

A) Javna parkirna mesta (pm)

– ob cesti »A« (Glavarjeva ulica)         21 pm pred območjem VDC

                                          23 pm pred večstanovanjskimi objekti

                                          18 pm pod Avto Trebnje

                                          62 pm

B) Parkirna mesta znanih porabnikov

– za potrebe DSO                          19 pm obstoječi pred domom

                                           7 pm obstoječi (»zeleno« parkirišče)

                                          15 pm razširjeno »zeleno« parkirišče

– za VDC                                   9 pm

– za več stanov. objekte                  55 garažno parkirnih mest

– za potrebe stanovalcev, bazena          18 pokritih pm

in varovanih stanovanj                    17 pm

(ter po potrebi dodatno za stanovalce)   (16 pm)

– za potrebe vrtca                        19 pm

                                          159–175 odprtih, garažnih in pokritih pm

Skupaj A) in B)                            221–236 garažno-parkirnih mest

----------------------------------------------------------------------------------

Glede na to, da je območje okrog ZN pozidano, zazidava po tem zazidalnem načrtu pa ima predvidene objekte kot so: vrtec, varovana stanovanja, VDC, je potrebno na celotnem območju omejiti hitrost na 30 km/h.

Vozno hitrost 30 km/h omogočajo predvideni horizontalni elementi (Rmin 30 km/h).

Širina vozišča

– Cesta »A« (Glavarjeva ulica): 2 × 3m = 6 m

– Cesta »B«: 2 × 2,5 m = 5 m

Parkirišča

– dimenzije parkirnih mest 5 × 2,5 m (2,4)

– odmik med dvema parkirnima mestoma 6 do 6,5 m

Hodniki za pešce, kolesarske steze

Vzdolž ceste »A« je na južni strani ceste predvidena do roba ceste dvignjena kolesarska steza in hodnik za pešce. Širina celotne površine je 3,1 m, od tega je kolesarska steza 1,5 m in hodnik za pešce 1,6 m. Kolesarska steza je od hodnika za pešce ločena z 10 cm široko belo črto.

Vzdolž ceste »B« je predvidena dvignjena obojestranska kolesarska steza s hodnikom za pešce skupne širine 3,1 m (podobno kot ob cesti »A«).

Za izvedbo predvidenih cest bo potrebno izkopati okrog 980 m3 zemljine. Izkopani material se uporabi za nasipni material, če to dopušča kvaliteta izkopanega materiala, kar mora pred vgradnjo odločiti geomehanik. Višek materiala se odpelje na deponijo, ki jo določi investitor.

Odvodnjavanje meteorne vode iz voznih površin se izvede preko vtočnih jaškov O 45 cm s peskolovom z vtokom pod robnikom ali z litoželezno rešetko (na parkiriščih) v predvideno meteorno ali mešano kanalizacijo.

Po končanih gradbenih delih bo potrebno ceste opremiti z vertikalno in horizontalno signalizacijo. Prometna oprema je razvidna iz prometne situacije, ki je sestavni del zazidalnega načrta.

Pri projektiranju cestnega omrežja se upošteva zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) ter pravilnik o tehničnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati javne ceste in njihovi elementi zunaj naselja s stališča prometne varnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/81).

7.b člen

Prometno omrežje – ureditvene enote A, B, C in D

Območje ureditvenih enot A, B, C in D se bo navezovalo na obstoječo lokalno prometno mrežo – javno pot JP 927070, odsek 927073 Trebnje – Pekarna oziroma Režunovo ulico. Tehnični elementi Režunove ulice (vozni pasovi, hodniki za pešce, kolesarske steze) se ohranjajo. Predvidena je pre­stavitev in povečanje obstoječe parkirne niše ter posledično preoblikovanje poteka kolesarske steze in hodnika za pešce na tem delu. Slednja se uredi vzdolž Režunove ulice tako, da omogoča (začasno) parkiranje vsaj sedmih vozil za obisko­valce. Obstoječi dovozi v bodoča območja urejanja se lahko ohranijo, izvedejo z utopljenim robnikom ali pa ukinejo in sani­rajo zaradi novih posegov. Obstoječi dovoz v ureditveno enoto B se ohranja izključno za dostop zaradi vzdrževanja območja zunanjih igralnih površin.

Z Režunove ulice je predvideno oblikovanje dveh novih uvozov / izvozov, in sicer na gospodarsko dvorišče stavbe vrtca (servisni priključek v ureditveni enoti A) in na parkirne površine (ureditvena enota C). Pri tem je potrebno zagotoviti ustrezne radije, ki omogočajo dovoz oziroma manipulacijo tudi za dostavna in interventna vozila, vozila za odvoz komunalnih odpadkov in vozila zimske službe, z ustreznimi prečnimi in vzdolžnimi nakloni ter urejenim odvodnjavanjem. Z vzhodne strani vrtca se dopusti še oblikovanje dodatnega dovoza za intervenco.

Na Režunovi ulici je predvidena izvedba elementov za umirjanje prometa (klančine, grbine) ter namestitev horizon­talne in vertikalne prometne signalizacije za povezavo med ureditvenimi enotami A, B in C.

Zaradi novih posegov ne sme biti ogrožena stabilnost ce­stnega sveta oziroma nosilnost vozišča. Prometne površine se sanira vsaj v enaki kvaliteti in obliki, kot so bile pred gradbenim posegom. Vsi vozni pasovi so v asfaltni izvedbi, hodniki za pešce pa so lahko tudi v drugih izvedbah, vendar dvignjeni od cestišča in od njega fizično ločeni z betonskim robnikom.

Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi, ter opremijo z ustrezno prometno signalizacijo. »Vhodi« na hodnik za pešce, dostopi do objektov, posod z odpadki in drugih infrastrukturnih objektov, kjer je to potrebno, se izvedejo z robniki v utopljeni obliki s položno klančino. Svetla širina klančine mora biti najmanj 90 cm.

Zasaditev v območju komunalnih vodov znotraj cestnega telesa ni dovoljena. Vzorec zasaditve površin ob cesti je potreb­no prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme. Ob urejanju obcestnega pasu je dopustno oblikovanje brežin ter gradnja škarp in podpornih zidov, katerih gabariti se detajlno določijo v projektni dokumentaciji.

Pri načrtovanju območja je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo, predpise in tehnične specifikacije, ki se nanašajo na javne ceste. Minimalna globina infrastrukturnih vodov glede na nivo vozišča ceste mora biti v skladu s predpisi.

Za izvajanje del v območju lokalnih cest je treba pridobiti soglasje upravljavca.

8. člen

Vodovod

Danes poteka glavni napajalni vodovod na južni strani regionalne ceste Stari trg in se navezuje na vod PVC 160 mm, ki prečka zazidalno območje v smeri proti severu in ki ga bo potrebno prestaviti. Potrebna je prestavitev na zahodni rob zazidalnega načrta med novo stanovanjsko zazidavo in mejo ZN. Po križanju preloženega vodovoda z novo povezovalno cesto se bo obrnil proti prehodu med domom starejših občanov in vrtcem in naprej po peš hodniku do obstoječega vodovoda.

Razen preloženega vodovoda profila DN 150 mm, je potrebno ob severozahodni strani doma starejših občanov delno prestaviti novozgrajeno hidrantno zanko, ter potegniti od zanke odcep vzdolž povezovalne poti do objektov VDC.

Na severni strani ZN se dodatno predvidi hidrantno zanko okoli štirih stanovanjskih objektov, na katero bodo stanovanjski objekti tudi navezani.

Objekta vrtca in bazena se bosta navezala na glavni napajalni vod, za gašenje pa so namenjeni hidranti na glavnem vodu v neposredni bližini.

Ureditveni enoti A in B se bosta navezali na glavni napajalni vod oziroma na obstoječe vodovodno omrežje na Režunovi ulici, za gašenje pa so namenjeni hidranti na glavnem vodu v neposredni bližini.

Za namene bazena je dopustna tudi uporaba vode iz vrtine, če bodo rezultati poskusne vrtine na tem območju ustrezni.

Potek vodovoda je vnesen v zbirno karto komunalnih naprav, aproksimativna ocena stroškov je prikazana v skupni rekapitulaciji, podrobnosti pa so prikazane v posebni prilogi. Pri projektiranju vodovoda se upošteva veljavne predpise, ki se nanašajo na gradnjo vodovodnega in hidrantnega omrežja.

Pri projektiranju vodovoda se upošteva pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno mrežo (Uradni list RS, št. 30/91) in požarno vodo 12 l/sek. Pri izvedbi je potrebno upoštevati še:

– odlok o pogojih dobave, načinu odjema in oskrbi naselij s pitno vodo na območju Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 4/91) in

– tehnični pravilnik o javnem vodovodu Komunale Trebnje.

9. člen

Kanalizacija

Kanalizacije predvidene nove zazidave bo v ločenem sistemu. Nova kanalizacija bo potekala ob novi notranji prometnici. Posamezni objekti se bodo priključevali s sekundarnimi kanali in sicer za odpadno komunalno in odpadno padavinsko vodo. Priključki na kanalizacijo morajo biti zgrajeni vodotesno, iz materialov, ki ustrezajo veljavnim predpisom in standardom za tovrstna dela.

Kanal B je namenjen odvodu fekalne vode do obstoječega kanala O 40 cm, ki pa ga bo potrebno ustrezno povečati. Istočasno bo potrebno rekonstruirati tudi združitveni objekt in obstoječi razbremenilni objekt lociran pred prečkanjem glavne ceste skozi Stari trg.

Za odvod meteornih voda je predvidena izgradnja kanala M. Meteorna voda s parkirišč se priključuje na kanalizacijo preko lovilcev olj. Kanal M se priključi na obstoječi kanal O 100 Meteorna voda s streh se spelje v kanalizacijo, pri čemer se jo lahko uporabi tudi kot sanitarno vodo, s prometnih, manipulativnih in s parkirnih površin pa se priključuje na kanalizacijo preko peskolovov in lovilcev olj. Glede na novo hidravlično obremenitev bo potrebno rekonstruirati odvodnik za meteorno vodo od glavne ceste do priključka v Temenico.

Izjemo predstavlja odvod meteorne vode iz ureditvene enote C3, kjer se v 1. fazi le-ta navezuje na vzhodno stran preko kanala A na obstoječi kanal mešanega sistema kanalizacije. Ko pa bo zgrajen sredinski ločen sistem kanalizacije, pa se bo odvodni kanal meteorne kanalizacije ureditvene enote C3 po potrebi prevezal na kanal M za meteorno vodo. Fekalna kanalizacija območja C3 pa se priključuje preko kanala A na vzhodno stran na obstoječi javni kanal O 60 cm mešanega sistema.

Odvodnjavanje z vozišč in hodnikov za pešce se omo­goči s prečnimi in vzdolžnimi nakloni.

Kvaliteta odpadne vode v javno kanalizacijo mora ustrezati uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 32/93). Pri projektiranju in dimenzioniranju kanala se uporabijo podatki Hidrometeorološkega zavoda RS Ljubljana, Hidrometeorološka postaja Novo mesto za opazovalno obdobje 6 let.

Kvaliteta odpadne vode v javno kanalizacijo mora ustre­zati veljavni uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. Pri projektiranju in dimenzioniranju kanala se uporabijo veljavni hidrometeorološki podatki zadnjih let, pri izračunu količine odpadne vode pa se upošteva ustrezen koeficient odtoka. Z upoštevanjem slednje­ga mora biti v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin.

10. člen

Nova transformatorska postaja je postavljena ob robu parkirišča. Kablovod od TP Jurčičeva do nove TP se je zaradi gradnje parkirišč in cest prestavil v novo kabelsko kanalizacijo.

Novi predvideni objekti se bodo napajali po nizkonapetostnih kablovodih ki bodo potekali po obstoječi oziroma novi elektrokabelski kanalizaciji od obstoječih transformatorskih postaj do priključnih omaric. Priključne omarice morajo biti na lokaciji, ki omogoča neoviran in stalen dostop.

Novi predvideni objekti se bodo napajali po nizkonape­tostnih kablovodih, ki bodo potekali po obstoječi oziroma novi elektrokabelski kanalizaciji (EKK) od obstoječih transformator­skih postaj do priključnih omaric na odjemnih mestih. Priključne omarice, velikosti glede na število in velikost odjema, morajo biti na lokaciji, ki omogoča neoviran in stalen dostop. Vse povozne jaške EKK je potrebno dodatno mehansko ojačati in omogočiti dostop do njih izven voznih površin. Na vseh uvoznih je potrebno omenjeno EKK dodatno mehansko ojačiti, skladno s tehničnimi predpisi, normativi in standardi.

Pred pričetkom posega v prostor je potrebno v pristojnem nadzorništvu naročiti zakoličbo naših vodov in naprav, ter zagotoviti nadzor pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav.

Pred pričetkom posega v prostor je potrebno v pri­stojnem nadzorništvu naročiti zakoličbo vodov in naprav, ter zagotoviti nadzor (najmanj 7 dni prej) pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav.

Odmiki predvidenih objektov z elektroenergetskimi vodi in napravami morajo biti izvedeni v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.

V primeru prestavitev obstoječih kablovodov je potrebno le te prestaviti v elektrokabelsko kanalizacijo, ki naj bo izvedena s cevmi O 160 mm in standardnimi jaški.

10.a člen

Ureja se ob javnih prometnicah, pri čemer mora biti za­gotovljena izbira svetil, ki bodo preprečevala svetlobno one­snaževanje okolja v skladu z veljavnimi predpisi glede mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.

11. člen

Telefonsko omrežje

Za vključitev novega naselja ZN Stari trg v telefonsko omrežje potrebujemo 130 telefonskih priključkov (parov). Glede na to, da v bližini ZN v obstoječem omrežju ni rezerve, predlagamo uvlečenje parnega telefonskega kabla večje kapacitete 400 × 4 (za potrebe Telekoma) v obstoječo kabelsko kanalizacijo iz telefonske centrale Trebnje do kabelskega jaška 14. Od k.j. 14 do konca ZN je projektirana 4-cevna kabelska kanalizacija iz PVC cevi O 110 mm. Za sekundarni razvod je projektirana 2-cevna kabelska kanalizacija iz PVC cevi O 110 mm. Kabelsko montažna dela vključujejo dobavo in uvlečenje kabla v telefonsko kabelsko kanalizacijo in zaključitev v telefonskih omaricah.

Potek telefonskega omrežja je vnesen v zbirno karto komunalnih naprav, aproksimativna ocena stroškov je prikazana v skupni rekapitulaciji, podrobnosti pa so prikazane v posebni prilogi.

Za oskrbo območja vrtca je možna priključitev na obstoječe telekomunikacijsko (TK) omrežje, ki poteka ob Režunovi ulici. Obravnavano območje bo možno po pogojih upravljavca ter v skladu s projektom optičnih TK priključkov priključiti tudi na širokopasovno optično TK omrežje.

11.a člen

Plinovodno omrežje

Za potrebe oskrbe območja je možna postavitev samo­stojne plinske postaje, kasneje pa tudi navezava na distribucij­sko plinovodno omrežje, ko bo le-to zgrajeno v naselju.

Za oskrbo stavbe vrtca z utekočinjenim naftnim plinom (UNP) se na plinski postaji predvidijo podzemni rezervoarji (predvidoma trije rezervoarji po 5 m3 in uparjalna enota). Lo­kacija postaje je predvidena v sklopu gospodarskega dvorišča ureditvene enote A in se detajlno določi pri projektni dokumen­taciji. Tlak plina v plinovodu bo 100 mbar.

Trase plinovoda naj potekajo v največji možni meri izven cestišča (v pločniku, zelenici ipd.). Predviden mora biti ločen odjem za posamezne potrošnike preko samostojnih obračun­skih plinomerov. Vsa plinska instalacija naj bo predvidena za kasnejšo morebitno uporabo zemeljskega plina.

Pogoji priključevanja na plinovodno omrežje, vključno z ukrepi za zagotavljanje nemotenega vzdrževanja plinovoda ter varnosti pri obratovanju plinovoda, se detajlno določijo v projek­tni dokumentaciji. Pri tem je potrebno upoštevati veljavni pravil­nik o utekočinjenem naftnem plinu, veljavne tehnične predpise za plinske napeljave (DWGW-TRF 1996, DVGW-TRGI 1986) in ostale veljavne predpise na področju plinske tehnike.

12. člen

Ogrevanje

Objekti bodo ogrevani preko lastnih kotlovnic na oljno ali plinsko gorivo. Plinifikacija območja v dosegljivem planskem obdobju ni predvidena. Možna je izvedba skupne kotlovnice za več objektov hkrati na plin ali olje, Objekti bodo ogrevani preko lastnih kotlovnic ali kotlovnice v naselju na oljno ali plinsko gorivo, lesno biomaso ali druga ekološko sprejemljiva goriva oziroma z izkoriščanjem drugih virov energije.

Energijska učinkovitost stavbe vrtca se zagotavlja v skla­du z veljavnim pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah oziroma tako, da je najmanj 25% celotne končne energije za delovanje sistemov v stavbi (ogrevanje, prezračevanje, hla­jenje, topla voda) zagotovljeno z uporabo obnovljivih virov energije (kot npr. sončna energija, geotermalna energija, vodna energija, biomasa, odlagališčni plin, plin iz naprav za čiščenje odplak, bioplin in veter).

V. OSTALI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR

13. člen

Varovanje naravne in kulturne dediščine

Območje predvidene zazidave ni zajeto v območje kulturne in naravne dediščine Trebnje – Arheološko območje EŠD 776, vendar zadnje ekstenzivne arheološke raziskave kažejo na možnost prazgodovinskih in antičnih najdb. Območja možnih najdb so v grafični prilogi ZN DSO prikazana. Na njih je potrebno pred gradbenimi posegi v prostor opraviti predhodni intenzivni pregled, s katerim bo zamejeno območje najdišča in ki bo ocenil pogoje zidave. Na ostalih površinah obravnavanega območja pa je v toku zemeljskih del potrebno izvajati le stalen arheološki nadzor.

Posebnih krajinskih značilnosti obravnavano območje nima, saj je iz vseh strani obzidano z dokaj intenzivno gradnjo individualnih objektov. Med krajinske značilnosti pa lahko štejemo izredno lepo lego glede na širšo okoliško krajino in celotno naselje Trebnje, ki jo upoštevamo in izkoriščamo pri postavitvi načrtovanih objektov v prostor.

Na območju ureditvenih enot A, B, C in D ni registriranih enot kulturne dediščine. Varstveni režimi ne obstajajo. Pri eks­tenzivnem arheološkem pregledu lokacije in arheološki valori­zaciji terena je bilo ugotovljeno, da gradbeni poseg ne obravna­vanem območju ne bo poškodoval arheoloških plasti.

14. člen

Usmeritve za izboljšave človekovega okolja

Načrtovana raba obravnavanega območja ne uvaja programe, ki bi okolje močneje obremenjevali, saj gre le za mirne dejavnosti in objekte družbenega standarda, ki ne proizvajajo škodljivih emisij v podtalnico ali zrak, ki niso hrupne in niso izrazito prometno obremenjujoče, zato posebnih varovalni ukrepi niso predvideni.

Varstvo pred hrupom

Hrup iz okolja danes na tem področju ne presega dovoljenih ravni hrupa. Glede na značaj območja, pa bo takšno stanje potrebno ohraniti tudi v bodoče. Povečanje hrupa zaradi načrtovane pozidave ni pričakovati, saj gre za izključno mirne dejavnosti.

Pri načrtovanju in izvedbi objektov je potrebno upoštevati zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) ter uredbo o hrupu v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list RS, št. 45/95).

V času gradnje in po končanju del emisije hrupa ne smejo presegati dovoljenih mejnih ravni hrupa, ki so določene za posamezne površine podrobnejše namenske rabe prostora v skladu z veljavno uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.

Območje se varuje s III. stopnjo varstva pred hrupom, znotraj katere so dopustni posegi v okolje, ki so manj moteči zaradi povzročanja hrupa. Glede na značilnosti mejne vrednosti kazalcev hrupa ne smejo presegati 60 dBA za dan in 50 dBA za noč.

Pri gradnji, kjer mora biti hrup zmanjšan do take mere, da ne ogroža zdravja ljudi in jim daje zadovoljive možnosti za delo in počitek, je potrebno upoštevati veljavne predpise o zvočni zaščiti stavb.

V času gradnje mora biti uporabljena tehnično brezhibna gradbena mehanizacija z upoštevanjem predpisov o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem. Na mestih, kjer se gradbišče približa stanovanjskim objektom, se izvajanje hrupnih operacij omeji na najmanjšo možno mero.

V primeru ugotovitve preseganja emisij hrupa se izvedejo ustrezni ukrepi varstva pred hrupom.

Varstvo zraka

Škodljivih emisij v zrak zaradi vnosa novih dejavnosti v ta prostor ni pričakovati, prav tako danes ni v neposredni bližini onesnaževalcev zraka, zaradi katerih bi bile presežene dovoljene količine.

Pri načrtovanju je potrebno upoštevati uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94).

Obremenitev zunanjega zraka ne sme presegati dovo­ljenih koncentracij oziroma mejnih vrednosti v skladu z veljav­nimi predpisi glede, ki se nanašajo na koncentracije benzena, ogljikovega monoksida,žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev in svinca v zunanjem zraku.

V času gradnje je potrebno zagotoviti ukrepe za varstvo zraka. Zavezanec je izvajalec gradbenih del, ki mora zagotoviti, da na območjih v okolici gradbišča ne bodo presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku. V ta namen je treba med gradnjo preprečevati:

– prašenje z odkritih delov gradbišča z rednim vlaženjem odkritih površin ob suhem in vetrovnem vremenu,

– nekontroliran raznos (gradbenega) materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi na način, da se prekriva sip­ke tovore pri transportu z območja gradbišča na javne prome­tne površine ter očisti tovorna vozila in gradbeno mehanizacijo preden zapusti območje gradbišča.

Varstvo plodne zemlje Varstvo plodne zemlje in tal

Zemeljska in gradbena dela naj se časovno izvajajo tako, da bodo čim manj prizadeta okoliška zemljišča.  Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabijo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo in tako, da ne pride do onesnaženja s škodlji­vimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Izvajalci posameznih investicijskih objektov morajo ob izkopu plast plodne zemlje deponirati v delovnih pasovih višine največ 2 m ločeno od ostalega izkopa. Po izvršenih delih se humus uporabi ob zunanjih ureditvah (park, zelenice itd.). Po izvršenih delih se rodovitna zemlja uporabi ob zunanjih ureditvah (park, zelenice itd.) oziroma pri končni ureditvi območja in sanaciji gradbišča (humusiranje brežin ipd.) ali se jo odpelje na ustrezno deponijo.

Varstvo vegetacije

Območje načrtovane pozidave je danes travniška oziroma njivska površina brez dreves in grmovnic. Ohranjene zelene površine bodo v okviru zunanjih ureditev posameznih objektov parkovno obdelane in posajene z okrasnim drevjem in grmičevjem. Glede na načrtovano namembnost območja bo varstvo vegetacije v okolici zagotovljena.

Varstvo voda

Na meteorno kanalizacijo bodo priključene le tiste vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). Večina meteornih odpadnih vod bo speljana v mešan kanalizacijski sistem.

Varstvo pred požarom

Varstvo pred požarom vseh objektov mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarnovarnostnimi predpisi. Obrobne in nova notranja prometna povezava omogočajo dostop intervencijskih vozil do vseh objektov vsaj iz treh strani, poleg tega pa bo obstoječe zazankano hidrantno omrežje dopolnjeno tako, da bodo zagotovljene zadostne količine požarne vode oziroma za 0,175 g projektnega pospeška tal, ki velja na tem območju za trdna tla.

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

Protipotresni ukrepi bodo zagotovljeni z upoštevanjem določil odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan-Seiberg. Objekti morajo biti projektirani, grajeni in vzdrževani v skladu z določili veljavnega pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov in ostalih predpisov glede varstva pred potresom.

Območje ni poplavno ogroženo in ni nevarnosti plazenja. S strani Ministrstva za obrambo ni posebnih zahtev in v tem območju ne bo objektov iz 64. člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94).

Območje ne leži na ogroženem območju, kljub temu pa je v primeru kasneje ugotovljenih naravnih omejitev potrebno v fazi priprave projektne dokumentacije predvideti ustrezne tehnične rešitve gradnje ali predhodno izdelati hidrološke in geološke raziskave glede morebitne poplavnosti, visoke pod­talnice, erozivnosti ali plazovitosti, ki se jih upošteva pri projek­tiranju. S strani Ministrstva za obrambo ni posebnih zahtev in v tem območju ne bo objektov iz 64. člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94 51/06-UPB1).

Zemeljska in gradbena dela je treba izvajati tako, da se omeji poškodbe tal na najmanjšo možno mero (npr. ob razpira­nju gradbene jame) ter prepreči nekontrolirane izpuste nevarnih snovi na in v tla. Pri gradnji je dopustna le uporaba brezhibnih transportnih vozili in gradbenih strojev. Pri zasaditvi zelenih površin je tre­ba upoštevati krajinske značilnosti (npr. naklon terena, padec senc, bližino stavb in poti) in avtohtono vegetacijo. Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliški drevesni in grmovni vegetaciji ter na poteh in na začasnih gradbenih površinah.

Osončenje fasad in odprtih površin

Orientacija in oblikovanje stavbe vrtca z ustrezno notra­njo organizacijo prostorov in s primerno zazelenitvijo okolice morajo biti predvideni tako, da je v največji možni meri možna kvalitetna naravna osvetlitev in naravna osenčenost prostorov in zemljišč v ureditvenih enotah A in B. Kletna etaža, naj bo maksimalno vkopana v teren.

Poseg na kmetijska zemljišča

Poseg na kmetijska zemljišča na obravnavanem območju je bil že usklajen v okviru dolgoročnega plana Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (skupščinski Dolenjski list, št. 2/90).

Odvodnjavanje komunalnih odpadnih voda je predvideno po obstoječem kanalizacijskem sistemu v čistilno napravo.

Obrobne in nova notranja prometna povezava omogočajo dostop intervencijskih vozil do vseh objektov vsaj iz treh strani oziroma ustrezne prometne in delovne površine, poleg tega pa bo obstoječe zazan­kano hidrantno omrežje dopolnjeno tako, da bodo zagotovljene zadostne količine požarne vode. Hidranti morajo biti nameščeni tako, da je požar na objektu možno gasiti z najmanj dveh zunanjih hidrantov. Obstoječe hidrantno omrežje ob Režunovi ulice se dogradi z internim hidrantnim omrežjem na zemljišču vrtca. Za omejitev hitrega širjenja požara po stavbi morajo biti uporabljeni ustrezni gradbeni materiali oziroma proizvodi. Ob požaru morajo biti zagotovljeni vsi ukrepi za varen umik ljudi, živali in premoženja oziroma zadostno število evakuacijskih poti in izhodov za varno in hitro zapustitev stavbe, omejeno mora biti ogrožanje uporabnikov sosednjih objektov in posameznikov. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izha­jati iz študije požarne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti, oziroma iz zasnove požarne varnosti. Študija oziroma zasnova požarne varnosti je sestavni del pro­jektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpa­dnih voda mora biti usklajeno s predpisi o varovanju voda in s predpisi s področja varstva okolja. V skladu z veljavnim pravilnikom o pitni vodi mora upravljavec sistema za oskrbo s pitno vodo zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode ter sprejeti ukrepe za odpravo neskladnosti, kadar je to potrebno zaradi varovanja zdravja ljudi.

Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem

Nov poseg v okolje ter rekonstrukcija objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ne sme povzročiti čez­merne obremenitve, pri čemer je potrebno upoštevati veljavne predpise, ki se nanašajo na elektromagnetno sevanje v narav­nem in življenjskem okolju.

Ravnanje z odpadki

Med gradnjo in v času obratovanja vrtca je potrebno upoštevati veljavne predpise s področja ravnanja z odpadki na splošno, odpadkov pri gradbenih delih, ter glede ravnanja s komunalnimi odpadki v občini.

V času gradnje je treba uvesti sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Odpadke je treba oddajati poo­blaščeni organizaciji, začasno pa jih hraniti na za ta namen urejeni deponiji s predhodno določeno lokacijo. Z neuporabnimi ter morebitnimi nevarnimi odpadki se ravna v skladu s predpisi o ravnanju z (nevarnimi) odpadki.

Odlaganje odpadnega gradbenega in izkopanega mate­riala na varovana območja (vode, kulturna dediščina, naravne vrednote) ni dovoljeno, prav tako ne na druga občutljiva obmo­čja (brežine ipd., kjer lahko pride do zdrsa ali erozije).

Povzročitelji komunalnih odpadkov so dolžni odlagati od­padke v za to namenjene posode, zabojnike ali tipizirane vreče, katerih tip, barvo, velikost/ prostornino in število določi izvajalec javne službe.

Odjemno mesto / ekološki otok (pri objektu vrtca v uredi­tveni enoti A se uredi v sklopu gospodarskega dvorišča), mora povzročiteljem omogočati neovirano odlaganje odpadkov, hkra­ti pa mora biti dostopno posebnim vozilom za odvoz odpadkov na komunalno deponijo.

VI. FAZNOST GRADNJE

15. člen

Načrtovan program bo grajen v več fazah v nekoliko daljšem obdobju, pri tem pa faze še niso povsem opredeljive. Po pričakovanju bo najprej grajen prizidek k DSO, otroški vrtec in stanovanjska skupnost VDC. Gradnja varovanih stanovanj in večstanovanjskih objektov pa bo odvisna predvsem od organiziranosti in volje investitorjev.

Vsekakor bo po pričakovanju zadnja faza plavalni bazen. Z namenom, da bi realizacija faz lahko potekala nemoteno, podajamo naslednja izhodišča:

– prizidek k DSO in objekti VDC se lahko gradijo preden so izdelani izvedbeni načrti in so realizirane nove prometnice. Vsi ostali objekti pa so v celoti ali vsaj delno vezani na nove komunikacije in komunalno infrastrukturo,

– prostore otroškega vrtca je mogoče graditi, ko nova povezovalna cesta še ni v celoti realizirana, vsekakor pa morajo biti izdelani izvedbeni načrti zanjo in izveden usklajen priključek mimo pekarne,

– podobno velja za večstanovanjske objekte, le da mora biti izveden priključek nove povezovalne ceste na Glavarjevo ulico v dolžini vsaj do uvoza v garažo, vendar bi bilo potrebno v tem primeru izvesti ostalo komunalno infrastrukturo vzdolž celotne nove povezovalne ceste proti Staremu trgu,

– podaljšek Glavarjeve ulice do Jurčičeve časovno ni odvisen, je pa dobrodošel v vseh fazah in smiselno vezan na preureditev kabelske napeljave VN elektrovoda.

15.a člen

Izvajanje posegov na območju ureditvenih enot A, B, C in D se v splošnem izvaja na naslednji način:

– začetna gradbena dela (priprava terena, izkop gradbene jame ipd.);

– osrednja gradbena dela (1. faza: komunalno – energet­ska in prometna ureditev posamezne ureditvene enote, 2. faza: gradnja oziroma postavitev objektov);

– zaključna gradbena dela (sanacija površin, zunanje ureditve ipd.).

Izvajanje posegov v posameznih ureditvenih enotah se lahko izvaja neodvisno od urejanja druge ureditvene enote. Etape oziroma faze se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, vedno pa morajo predstavljati posamezne zaključene funkci­onalne celote.

Dopustna je postopna gradnja stavbe vrtca in dograditev do velikosti s 14 oddelki. Podrobnejša opredelitev poteka gra­dnje se določi v projektni dokumentaciji.

S posameznimi posegi, predvsem zaradi izgradnje in­frastrukturnih omrežij, se lahko ob realiziranju posamezne ureditvene enote posega tudi v sosednjo ureditveno enoto, vendar se tak poseg šteje za del posamezne etape ob urejanju izhodiščne enote.

VII. LASTNIŠTVO ZEMLJIŠČ, PARCELACIJA IN ELEMENTI ZAKOLIČENJA

16. člen

Lastništvo

Vse parcele znotraj območja zazidalnega načrta »Stari trg – DSO« so v družbeni lasti v upravljanju Upravnega organa občine Trebnje.

Načrtovana raba prostora deli območje na več ureditvenih enot (C1–C7), ki so označene na posebni grafični prilogi in omejene z robno parcelacijo. Lastništvo teh enot pa bo podrobno opredeljeno šele ob realizaciji posameznih programov.

Večina enot (DSO, VDC, otroški vrtec in verjetno tudi bazen) bo ostalo v javni lasti, ki pa bo morda (DSO) prešla iz občinskega na republiško upravljanje. Javno lastništvo bo gotovo spremenjeno pri enoti C4 (večstanovanjski objekti) in morda tudi pri bazenu (C5), kolikor bo prišlo do koncesije. Do spremembe lastništva lahko pride tudi pri varovanih stanovanjih (C1A).

Robna parcelacija in robna parcelacija posameznih ureditvenih enot sta prikazani na posebni grafični prilogi »Ureditvene enote in parcelacija« (list št. 06), elementi zakoličbe objektov in gradbene linije na grafični prilogi »Načrt zakoličbe« (list št. 09) in elementi cest na grafični prilogi »Gradbena situacija« (list št. 11).

16.a člen

(1) Načrt parcel s tehničnimi elementi za zakoličbo v ure­ditvenih enotah A, B, C in D je prikazan na grafičnem načrtu 11 – Načrt parcelacije. Pri določanju in urejanju parcel so možna tudi odstopanja v skladu z določili v X. ODSTOPANJA.«

(2) Dovoljena je sprememba oblike in velikosti zemljiške parcele (vključno z zakoličbenimi točkami) vrtca in predvi­dene pešpoti ter s tem zmanjšanje območja SDZN na parc. št. 458/8, k.o. Trebnje, in sicer na mestu, kjer stoji del lesene lope vključno s površino za vzdrževanje, v skupni velikosti do maks. 30 m2.

VIII. PREDPISANA VSEBINA IZVLEČKA IZ ZAZIDALNEGA NAČRTA

17. člen

V zazidalnem načrtu »Stari trg – DSO« so objekti prometnic in javnega infrastrukturnega omrežja podani na nivoju lokacijskega načrta, medtem ko so posamezne ureditvene enote opredeljene različno, od zelo podrobnih določil (širitev doma, varovana stanovanja, vrtec) preko manj podrobnih (VDC, stanovanja) do zgolj okvirnih (plavalni bazen), je potrebno s strani posameznih investitorjev pripraviti podroben izvleček iz zazidalnega načrta. Izvleček mora upoštevati vsa izhodišča in določila tega zazidalnega načrta.

V izvlečku se natančno določi:

A) na zazidalni situaciji:

– namembnost objektov in odprtih prostorov,

– oblika in razporeditev predvidenih objektov in naprav in odprtih prostorov,

– velikost objektov in površin,

– ureditev zunanjih površin z dostopi in dovozi,

– višinski prerezi skozi tipične dele objektov v merilu vsa 1:500,

– funkcionalne površine, ki pripadajo posameznim objektom;

B) tekstualni del:

– opis zasnove objektov in ureditev zunanjih površin,

– organizacija programa po posameznih etažah načrtovanih objektov,

– opis infrastrukturnega omrežja (s podatki o obremenitvah posameznih javnih infrastrukturnih naprav),

– rešitve glede varnosti objektov in naprav v primeru naravnih in drugih nesreč;

C) na situaciji infrastrukturnih omrežij in naprav se opišejo interna mreža in naprave, priključki na javna infrastrukturna omrežja ter priključki objektov na interno omrežje za:

– prometno ureditev,

– elektro omrežje in naprave,

– vodovodno omrežje in naprave,

– kanalizacijsko omrežje in naprave,

– telekomunikacijsko omrežje in naprave,

– drugo.

IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA

18. člen

Pred primarno komunalno opremo zemljišča posameznega investitorja ni mogoče izdati lokacijskega in gradbenega dovoljenja temu investitorju.

19. člen

Pred izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za posamezen objekt na območju urejanja je investitor dolžan od sistemskega operaterja distribucijskega omrežja pridobiti projektne pogoje za predvideno gradnjo.

Za ostala soglasja pristojnih soglasodajalcev k projektnim rešitvam za objekte pa se šteje, da so pridobljena z dnem izdaje mnenj k spremembam in dopolnitvam zazidalnega načrta.

Poleg vseh obveznosti, ki veljajo v ureditvenih enotah A, B, C in D, mora investitor oziroma izvajalec pri posegih v prostor pristojnim službam s področja (gospodarske) javne infrastruktu­re ter s področja zaščite in reševanja, varstva okolja in naravnih virov, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine omogočiti spremljanje stanja na terenu oziroma opravljanje strokovnega nadzora v času izvajanja zemeljskih in gradbenih del.

X. ODSTOPANJA

20. člen

Možna so odstopanja do 10% od določil tega zazidalnega načrta, razen v primeru, kjer je fiksnost določena v zakoličbi.

20.a člen

Znotraj območja ureditvenih enot A, B, C in D so poleg že navedenih toleranc in toleranc oziroma izjem, ki jih dopušča ve­ljavni pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca, dopustna še naslednja odstopanja od načrtovanih funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev:

– postopna izvedba, zakoličba ali parcelacija s tem SDZN načrtovanih prostorskih ureditev, vendar v sklopu zaključenih funkcionalnih celot;

– odstopanja od določitve dovozov, dostopov in vhodov na parcelo oziroma v objekte, če gre za izboljšanje funkcional­ne zasnove območja;

– odstopanja od števila prečnih lamel stavbe vrtca, zdru­žitev dveh lamel ali teras, če se pokaže funkcionalnejša rešitev, vendar tako da ne pride do bistvenega odstopanja od osnovne­ga koncepta urejanja z zasnovo »glavnika«;

– gradnja objektov, ki so predmet tega SDZN, brez pred­hodno izvedene parcelacije v primeru, da se zakoličba objekta izvede po pogojih tega SDZN, da se s postavitvijo tega objekta ne ruši koncepta SDZN, da obstaja prometna, komunalna in energetska infrastruktura za obratovanje tega objekta oziroma bo le ta zgrajena skupaj z objektom, vendar dimenzionirana po pogojih tega SDZN;

– zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna (nakna­dna) parcelacija znotraj parcel in s tem odstopanja od zako­ličbenih točk določenih s tem SDZN, ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel.

Odstopanje od potekov predvidenih tras infrastrukturnih vodov, lokacij predvidenih objektov oziroma tehničnih rešitev je mogoče tudi v primeru, da se v fazi priprave projektne do­kumentacije ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov.

Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci ureja­nja prostora, v katerih delovno področje spadajo odstopanja.

XI. KONČNE DOLOČBE

21. člen

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega zazidalnega načrta opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor, enota Novo mesto.

22. člen

Zazidalni načrt je stalno na vpogled na Občini Trebnje.

23. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 350-05-031/2000

Trebnje, dne 9. oktobra 2002.

Župan

Občine Trebnje

Ciril Metod Pungartnik l. r.

Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta »Stari trg – DSO« (Uradni list Republike Slovenije, št. 84/2006) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

8. člen

Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta »Stari trg – DSO« (Uradni list Republike Slovenije, št. 75/2010) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

26. člen

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem SDZN opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Novo mesto.

27. člen

28. člen