|
Na podlagi 64. člena
zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95,
26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) je Občinski svet občine Črnomelj na 7.
redni seji dne 28. 9. 1999 sprejel |
|
|
S T A T
U T |
|
|
Občine
Črnomelj |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Občina Črnomelj je samoupravna lokalna skupnost
ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Adlešiči,
Balkovci, Bedenj, Belčji Vrh, Bistrica, Blatnik pri Črnomlju, Bojanci,
Brdarci, Breg pri Sinjem Vrhu, Butoraj, Cerkvišče, Črešnjevec pri
Dragatušu, Črnomelj, Čudno selo, Dalnje njive, Damelj, Desinec, Deskova
vas, Dečine, Dobliče, Doblička Gora, Dolenja Podgora, Dolenja vas pri
Črnomlju, Dolenjci, Dolenji Radenci, Dolenji Suhor pri Vinici, Dolnja
Paka, Draga pri Sinjem Vrhu, Dragatuš, Dragovanja vas, Dragoši,
Drenovec, Drežnik, Fučkovci, Golek pri Vinici, Golek, Gorenja Podgora,
Gorenjci pri Adlešičih, Gorenji Radenci, Gorica, Gornja Paka, Gornji
Suhor pri Vinici, Griblje, Grič pri Dobličah, Hrast pri Vinici, Hrib,
Jankoviči, Jelševnik, Jerneja vas, Kanižarica, Knežina, Kot, Kot pri
Damlju, Kovača vas, Kovačji Grad, Kvasica, Lokve, Mala Lahinja, Mala
sela, Mali Nerajec, Marindol, Mavrlen, Mihelja vas, Miklarji, Miliči,
Močile, Naklo, Nova Lipa, Obrh pri Dragatušu, Ogulin, Otovec, Paunoviči,
Perudina, Petrova vas, Pobrežje, Podklanec, Podlog, Prelesje, Preloka,
Pribinci, Purga, Pusti Gradec, Rodine, Rožanec, Rožič Vrh, Ručetna vas,
Sela pri Dragatušu, Sela pri Otovcu, Selce pri Špeharjih, Sečje selo,
Sinji Vrh, Sodevci, Srednji Radenci, Stara Lipa, Stari trg ob Kolpi,
Stražnji Vrh, Svibnik, Šipek, Špeharji, Talčji Vrh, Tanča Gora, Tribuče,
Tušev Dol, Učakovci, Velika Lahinja, Velika sela, Veliki Nerajec,
Vinici, Vojna vas, Vranoviči, Vrhovci, Vukovci, Zagozdac, Zajčji Vrh,
Zapudje, Zastava, Zilje, Zorenci, Žuniči. |
|
|
Sedež občine je v Črnomlju. |
|
|
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico
posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
|
|
Občino predstavlja in zastopa župan. |
|
|
Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z
zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v
občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. |
|
|
2. člen |
|
|
Na območju Občine Črnomelj so ustanovljeni ožji deli
občine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov
Občine Črnomelj so določeni s tem statutom in odlokom občine. |
|
|
Imena in območja ožjih delov občine so: |
|
|
– Krajevna skupnost Črnomelj, |
|
|
– Krajevna skupnost Adlešiči, |
|
|
– Krajevna skupnost Butoraj, |
|
|
– Krajevna skupnost Dobliče-Kanižarica, |
|
|
– Krajevna skupnost Dragatuš, |
|
|
– Krajevna skupnost Griblje, |
|
|
– Krajevna skupnost Petrova vas, |
|
|
– Krajevna skupnost Sinji Vrh, |
|
|
– Krajevna skupnost Stari trg ob Kolpi, |
|
|
– Krajevna skupnost Talčji Vrh, |
|
|
– Krajevna skupnost Tribuče, |
|
|
– Krajevna skupnost Vinica. |
|
|
3. člen |
|
|
Občina Črnomelj (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru
ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega
pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti,
ki so po predhodnem soglasju občinskega sveta nanjo prenesene z zakonom. |
|
|
4. člen |
|
|
Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so
občani. |
|
|
Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih
občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na
svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s
tem statutom. |
|
|
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih
zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. |
|
|
Na podlagi odločitve organov občine se lahko v
posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini
začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih
nepremičnin na območju občine. |
|
|
5. člen |
|
|
Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s
sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
|
|
Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne
samoupravne skupnosti, na način in po postopku predpisanem v zakonu. |
|
|
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi
drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
|
|
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih
prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje
sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za
opravljanje skupnih zadev. |
|
|
6. člen |
|
|
Občina Črnomelj ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih
oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom. |
|
|
Praznik občine je 19. februar, kot spomin na dogodek
iz zgodovine slovenskega naroda, zasedanje SNOS leta 1944. |
|
|
Občina ima pečat, ki je okrogle oblike. Pečat ima v
zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Črnomelj, v zunanjem
krogu na spodnji polovici pa ima naziv organa – Občinski svet; Župan;
Nadzorni odbor; Občinska uprava, Občinska volilna komisija. V notranjem
krogu ima navedbo sedeža občine: Črnomelj, Trg svobode 3. V sredini
pečata je grb občine. Velikost, uporabo in hrambo pečata občine določi
župan s svojim aktom. |
|
|
Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina
zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in
nagrade, v skladu s posebnim odlokom. |
|
|
II. NALOGE OBČINE |
|
|
7. člen |
|
|
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena
(izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa: |
|
|
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena
tako, da: |
|
|
– sprejema statut in druge splošne akte občine, |
|
|
– sprejema proračun in zaključni račun občine, |
|
|
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske
akte, |
|
|
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti. |
|
|
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
|
|
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim
premoženjem, |
|
|
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
|
|
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin
in premičnin, |
|
|
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje
vrednost svojega premoženja. |
|
|
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako,
da: |
|
|
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v
občini, |
|
|
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in
pospešujejo razvoj gospodarstva v občini, |
|
|
– oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski
razvoj, |
|
|
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru
interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju
gospodarskih problemov, |
|
|
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje
razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov. |
|
|
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za
povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: |
|
|
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih
objektov, |
|
|
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski
program občine, |
|
|
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem
področju občine, |
|
|
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini
ter se vključuje v stanovanjski trg, |
|
|
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja
objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj, |
|
|
– v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje
kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj, |
|
|
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi
institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov. |
|
|
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: |
|
|
– ustanavlja lokalne javne službe, |
|
|
– sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve
in delovanje lokalnih javnih služb, |
|
|
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih
služb, |
|
|
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb, |
|
|
– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge
komunalne objekte in naprave, |
|
|
– zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi
zemljišči. |
|
|
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in
zdravstveno dejavnost tako, da: |
|
|
– ustanovi vzgojno-izobraževalni, zdravstveni zavod in
zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, |
|
|
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje,
zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih
možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov, |
|
|
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in
zdravstvenim zavodom, |
|
|
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno
dejavnost in zdravstveno varstvo občanov, |
|
|
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je
pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
|
|
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega
varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene,
invalide in ostarele tako, da: |
|
|
– spremlja stanje na tem področju, |
|
|
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene
ukrepe na tem področju, |
|
|
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi
in drugimi pristojnimi organi in institucijami. |
|
|
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno
dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da: |
|
|
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za
kulturno dediščino na svojem območju, |
|
|
– zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično
dejavnost, |
|
|
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
|
|
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe
aktivnosti občine. |
|
|
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za
varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge
dejavnosti varstva okolja tako, da: |
|
|
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in
drugi predpisi s področja varstva okolja, |
|
|
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih
pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
|
|
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in
zagotavlja varstvo okolja, |
|
|
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih
obvešča o ugotovljenih nepravilnostih, |
|
|
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
|
|
10. Upravlja, gradi in vzdržuje: |
|
|
– lokalne javne ceste in druge javne poti, |
|
|
– površine za pešce in kolesarje, |
|
|
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
|
|
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne
površine ter |
|
|
– ureja promet v občini. |
|
|
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v
primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in
normativi: |
|
|
– organizira reševalno pomoč v požarih, |
|
|
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in
reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč, |
|
|
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in
izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, |
|
|
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih
in drugih naravnih nesreč, |
|
|
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in
štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo, |
|
|
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši
požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. |
|
|
12. Ureja javni red v občini tako, da: |
|
|
– sprejema ustrezne splošne akte, |
|
|
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s
katerimi se kršijo predpisi občine, |
|
|
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev, |
|
|
– organizira občinsko redarstvo, |
|
|
– izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, |
|
|
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem
občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje
pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, |
|
|
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
|
8. člen |
|
|
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja
tudi naloge, ki se nanašajo na: |
|
|
– inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih
predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje
pristojnosti, |
|
|
– ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve
za potrebe občine, |
|
|
– določanje namembnosti urbanega prostora, |
|
|
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje
pogojev za njihovo uporabo, |
|
|
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
|
|
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih
spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami, |
|
|
– mrliško ogledno službo in |
|
|
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. |
|
|
9. člen |
|
|
Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične
naloge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične in
evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in
evidenčnih podatkov. |
|
|
Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva
občina od upravljalcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v
občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v
občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in
premoženje oziroma del premoženja v občini. |
|
|
III. ORGANI OBČINE |
|
|
1. Skupne določbe |
|
|
10. člen |
|
|
Organi občine so: |
|
|
– občinski svet, |
|
|
– župan in |
|
|
– nadzorni odbor občine. |
|
|
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski
organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter
splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter
varstvo zakonitosti volilnih postopkov. |
|
|
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in
naloge določa zakon. |
|
|
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma
članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. |
|
|
Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski
funkcionarji. |
|
|
11. člen |
|
|
Občina ima občinsko upravo kot občinski organ, ki v skladu
z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne naloge iz
občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji,
opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma
drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna
opravila za občinske organe. |
|
|
Organizacija in naloge občinske uprave se na predlog
župana določijo z odlokom. |
|
|
12. člen |
|
|
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko
organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji
navzoča večina članov organa občine. Odločitev je sprejeta, če za njo
glasuje večina navzočih članov. |
|
|
13. člen |
|
|
Delo organov občine je javno. |
|
|
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o
delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih
aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo
in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov. |
|
|
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov,
razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice
javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv,
ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali
splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe
zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo
zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta. |
|
|
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico
vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o
njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni
interes. |
|
|
2. Občinski svet |
|
|
14. člen |
|
|
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v
okviru pravic in dolžnosti občine. |
|
|
Občinski svet šteje triindvajset članov. |
|
|
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat
članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov
občinskega sveta, traja pa do prve seje novoizvoljenega občinskega
sveta. |
|
|
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri
je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo
sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi. |
|
|
Mandate potrjuje mandatna komisija kot začasno delovno
telo občinskega sveta. |
|
|
Ko občinskemu svetu preneha mandat, preneha tudi
članstvo imenovanim predstavnikom občinskega sveta v vseh občinskih
organih. |
|
|
15. člen |
|
|
Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in
enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z
zakonom. |
|
|
O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega
sveta v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom. |
|
|
16. člen |
|
|
Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega
sveta, odloke ter druge splošne in konkretne akte. |
|
|
V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
|
|
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja
občine, |
|
|
– sprejema občinski proračun in zaključni račun, |
|
|
– ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo
organizacijo in delovno področje, |
|
|
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin
ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za
izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih
podjetjih, |
|
|
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne
pristojnosti na občino in odloča o na občino prenešenih zadevah iz
državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski
organ, |
|
|
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave
glede izvajanja odločitev občinskega sveta, |
|
|
– potrjuje mandate članov občinskega sveta in župana
ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja, |
|
|
– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog
nadzornega odbora predčasno razreši člana nadzornega odbora, |
|
|
– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov
občinskega sveta, |
|
|
– na predlog župana imenuje in razrešuje enega ali več
podžupanov, določi podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja
funkcije opravljal funkcijo župana ter odloča o poklicnem opravljanju
funkcije podžupana, |
|
|
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega
premoženja, razen v primerih, ko je za odločanje o tem pooblaščen župan, |
|
|
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, |
|
|
– razpisuje referendum, |
|
|
– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino
plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za
nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje
občinski svet, |
|
|
– določa vrste lokalnih javnih služb in način
izvajanja lokalnih javnih služb, |
|
|
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge
pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom, |
|
|
– imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o
nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo,
člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih
organov občine ustanovljenih na podlagi zakona, |
|
|
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni
del je tudi program varstva pred požari, |
|
|
– sprejme program in letni načrt varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva
pred požari, |
|
|
– določi organizacijo občinskega sveta ter način
njegovega delovanja v vojni, |
|
|
– sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna
služba, |
|
|
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote in
imenuje predstavnike občine v sosvet načelnika upravne enote, |
|
|
– odloča o drugih zadevah iz njegove pristojnosti. |
|
|
17. člen |
|
|
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo
nepoklicno. |
|
|
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s
funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski
upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. |
|
|
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana,
opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati.
Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja
funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
|
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s
funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote
v upravni enoti, na območju katere je občina, kot tudi ne z delom v
državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo
pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo
in strokovnostjo dela organov občine. |
|
|
18. člen |
|
|
Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje
župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana
ali drugega člana občinskega sveta. |
|
|
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan,
pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že
sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi
najstarejši član občinskega sveta. |
|
|
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z
določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na
potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj
štirikrat letno. |
|
|
Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to
zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v
petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če
seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne
zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali.
Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red.
Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevi red pa
lahko dopolni še z novimi točkami. |
|
|
19. člen |
|
|
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega
sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter
njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava. |
|
|
20. člen |
|
|
Občinski svet dela in odloča na sejah. |
|
|
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. |
|
|
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu
svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen
proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je
v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na
predlog župana. |
|
|
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega
sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati
na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku
občinskega sveta. |
|
|
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na
začetku seje. |
|
|
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena
točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani
sveta. |
|
|
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo
županu, podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega
odbora občine in direktorju občinske uprave. O sklicu seje občinskega
sveta se obvesti javna občila. |
|
|
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki
komisij in odborov občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se
dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja
članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove
pristojnosti oziroma njihovega področja dela. |
|
|
21. člen |
|
|
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča
večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov
navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. |
|
|
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem.
Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako
zahteva četrtina članov občinskega sveta. |
|
|
Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih
organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s
poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih
članov. |
|
|
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in
občinska uprava. |
|
|
Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju
odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat
letno. |
|
|
22. člen |
|
|
Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat: |
|
|
– če izgubi volilno pravico, |
|
|
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, |
|
|
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen
zapora, daljšo od šest mesecev, |
|
|
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha
opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega
sveta, |
|
|
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost,
ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, |
|
|
– če odstopi. |
|
|
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta
iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo
na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član občinskega sveta je dolžan
občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi z četrto in peto
alineo prvega odstavka tega člena. Odstop člana občinskega sveta mora
biti podan v pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem,
ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje
mandata. |
|
|
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji
po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega
člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona. |
|
|
Odbori in komisije
občinskega sveta |
|
|
23. člen |
|
|
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja. |
|
|
Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in
odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Organizacijo in
delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa
poslovnik občinskega sveta. S sklepom o ustanovitvi občasnega delovnega
telesa in imenovanju članov določi občinski svet tudi njegove naloge. |
|
|
24. člen |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima
predsednika in 4 člane, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih
članov. |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
opravlja zlasti naslednje naloge: |
|
|
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna
telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
|
|
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma
predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, |
|
|
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v
zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter
izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo
plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, |
|
|
– obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski
svet. |
|
|
25. člen |
|
|
Občinski svet ima stalne ali občasne komisije in odbore
kot svoja delovna telesa. |
|
|
Stalna delovna telesa občinskega sveta so: |
|
|
– odbor za gospodarstvo in komunalno infrastrukturo, |
|
|
– odbor za družbene dejavnosti, |
|
|
– odbor za kmetijstvo, turizem in dopolnilne
dejavnosti, |
|
|
– statutarno-pravna komisija. |
|
|
Odbori in komisija štejejo predsednika in štiri člane. |
|
|
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s
sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter
opravi imenovanje. |
|
|
26. člen |
|
|
Predsednika in člane odborov in komisij imenuje občinski
svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. |
|
|
Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član
občinskega sveta kot predsednik. |
|
|
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni
združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski
upravi. |
|
|
27. člen |
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega
delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo
zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu
mnenja in predloge. |
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme
občinski svet na predlog župana. |
|
|
28. člen |
|
|
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana
delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog
najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za
predsednika in člane delovnih teles občinskega sveta se pripravi do prve
naslednje seje občinskega sveta. |
|
|
3. Župan |
|
|
29. člen |
|
|
Župana volijo državljani, ki imajo v občini stalno
prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se
opravijo v skladu z zakonom. |
|
|
Mandatna doba župana traja štiri leta. |
|
|
Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni
rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni
župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi
članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o
izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali
predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni
bilo. |
|
|
Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko
odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan
dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. |
|
|
30. člen |
|
|
Župan predstavlja in zastopa občino. |
|
|
Poleg tega župan predvsem: |
|
|
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine
in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti
občinskega sveta, |
|
|
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe
za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
|
|
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih
odločitev občinskega sveta, |
|
|
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega in
nepremičnega premoženja, če ga za to pooblasti občinski svet, |
|
|
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih
aktov občine, |
|
|
– predlaga ustanovitev enega ali več organov občinske
uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije,
določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o
imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski
upravi ter pooblašča direktorja občinske uprave za te naloge, |
|
|
– imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave,
predstojnike organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave, |
|
|
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov
skupne občinske uprave, |
|
|
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon, statut
in drugi akti. |
|
|
Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino
prenesenih zadevah iz državne pristojnosti. |
|
|
31. člen |
|
|
Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni,
da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem
ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za
zadržanje. |
|
|
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se
splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za
oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. |
|
|
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če
meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim
splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno
odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za
zadržanje. |
|
|
Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta
župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če
občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne
postopek pri upravnem sodišču. |
|
|
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki
je z zakonom prenešena v opravljanje občini, župan opozori pristojno
ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. |
|
|
32. člen |
|
|
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju
zaščite in reševanja, predvsem pa: |
|
|
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za
odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, |
|
|
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine
ter poverjenike za civilno zaščito, |
|
|
– sprejme načrt zaščite in reševanja, |
|
|
– vodi zaščito, reševanje in pomoč, |
|
|
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo
oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo
izdelati načrte zaščite in reševanja, |
|
|
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v
naravnem okolju na območju občine, |
|
|
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se
občinski svet ne more sestati, |
|
|
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo
ogroženih in prizadetih prebivalcev, |
|
|
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov
na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
|
33. člen |
|
|
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu
ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more
pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora
predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
|
34. člen |
|
|
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj
enega podžupana. Podžupane imenuje in razrešuje občinski svet na predlog
župana izmed članov občinskega sveta. S sklepom o imenovanju določi
občinski svet na predlog župana podžupana, ki bo v primeru predčasnega
prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana v času od sprejema
sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do
izvolitve novega župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima
pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. |
|
|
Podžupani pomagajo županu pri njegovem delu ter
opravljajo posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere jih župan
pooblasti. |
|
|
Podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi pa
najstarejši podžupan, nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali
zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja tekoče naloge iz pristojnosti
župana, za katere ga župan pooblasti. |
|
|
V soglasju z županom se lahko tudi podžupani odločijo,
da bodo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije
podžupana odloči občinski svet na predlog župana. |
|
|
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot tudi
nobeden izmed podžupanov ne more opravljati svoje funkcije, nadomešča
župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa
najstarejši član občinskega sveta. |
|
|
V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta
tekoče naloge iz pristojnosti župana, za katere je pooblaščen. |
|
|
35. člen |
|
|
Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko
tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine. |
|
|
Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa
kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz
svoje pristojnosti. |
|
|
36. člen |
|
|
Županu in podžupanu preneha mandat: |
|
|
– če izgubi volilno pravico, |
|
|
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, |
|
|
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen
zapora, daljšo kot šest mesecev, |
|
|
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost,
ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana, |
|
|
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha
opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana, |
|
|
– če odstopi, |
|
|
– če je po odločitvi Državnega zbora razrešen. |
|
|
Podžupanu preneha mandat tudi, če ga občinski svet na
predlog župana razreši. |
|
|
Če je župan razrešen po odločitvi Državnega zbora, je
razrešen tudi podžupan. Mandat jima preneha z dnem razrešitve. |
|
|
Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne
sodne odločbe. Župan oziroma podžupan je dolžan občinski svet obvestiti
o svoji odločitvi v zvezi z četrto, peto in šesto alineo prvega odstavka
tega člena. Odločitev oziroma odstopna izjava župana oziroma podžupana
mora biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja občinskega sveta. Komisija je dolžna v roku 8 dni
po prejemu pisne izjave posredovati predlog ugotovitvenega sklepa
občinskemu svetu. |
|
|
Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko
občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi
za prenehanje mandata. |
|
|
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na
kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku
razlogov iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku
občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev
pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne
volitve. |
|
|
Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz
prve do vključno pete alinee prvega odstavka tega člena preneha tudi
mandat člana občinskega sveta. Odstop se šteje za razrešitev, če
podžupan ne izjavi, da odstopa tudi kot član občinskega sveta. Za
izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta
se upoštevajo določbe zakona. |
|
|
Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po
drugem odstavku tega člena ne vpliva na mandat člana občinskega sveta. |
|
|
4. Nadzorni odbor |
|
|
37. člen |
|
|
Nadzorni odbor ima predsednika in štiri člane. Predsednika
in člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov. Člani
nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe
in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate
za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani
občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine
(krajevnih skupnosti), direktor občinske uprave, delavci občinske uprave
ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih
skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. |
|
|
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve
oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni
odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se
primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana
občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega
odbora. |
|
|
38. člen |
|
|
Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji, ki jo
skliče predsednik nadzornega odbora navzočih večina članov. |
|
|
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in
vodi njegove seje. |
|
|
Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in
predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora,
z večino glasov vseh članov. |
|
|
39. člen |
|
|
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne
porabe v občini. |
|
|
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje
pristojnosti: |
|
|
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem
občine, |
|
|
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev
občinskega proračuna, |
|
|
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov
proračunskih sredstev. |
|
|
Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti
poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov
občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi
in občinskim javnim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in
gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev. |
|
|
40. člen |
|
|
Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki obvezno
vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna, zaključnih računov
finančnih načrtov ožjih delov občine (krajevnih skupnosti), javnih
zavodov in javnih podjetij ter občinskih skladov, predloga proračuna in
finančnih načrtov ožjih delov občine (krajevnih skupnosti), javnih
zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter vsaj polletni nadzor
razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem. V program
lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. S programom seznani
nadzorni odbor občinski svet in župana. |
|
|
Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni
odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski
svet ali župan. |
|
|
41. člen |
|
|
Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil
nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog
predsednika, za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s
sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi
nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja
nadzora in navedbo nadzorovane osebe (organ ali organizacija z
odgovornimi osebami). |
|
|
V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe
dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso
potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na
ugotovitve in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja
nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo
naloge, ki mu je zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni
dati. |
|
|
Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega
odbora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba,
odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter
morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme
nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku
petnajst dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru
ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh.
Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu
svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču. |
|
|
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov
ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku
nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti
poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče. |
|
|
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja
utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila
prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati
pristojnemu organu pregona. |
|
|
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja,
priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in
organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati
dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi
upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora. |
|
|
42. člen |
|
|
Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega
odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki
vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti. |
|
|
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi
lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti
pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na
katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik
nadzornega odbora. |
|
|
O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči
nadzorni odbor. |
|
|
43. člen |
|
|
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih
ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob
obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank. |
|
|
Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega
odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti
nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z
akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev
ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto
fizičnih in pravnih oseb. |
|
|
44. člen |
|
|
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega
odbora zagotavljata župan in občinska uprava. |
|
|
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko
opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski
svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan. |
|
|
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v
občinskem proračunu, na podlagi izdelanega letnega programa nadzora. |
|
|
45. člen |
|
|
Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s
poslovnikom. |
|
|
5. Občinska uprava |
|
|
46. člen |
|
|
Predstojnik občinske uprave je župan, delo občinske uprave
pa neposredno vodi direktor občinske uprave. |
|
|
47. člen |
|
|
Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave
določi občinski svet na predlog župana z odlokom. |
|
|
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
|
|
48. člen |
|
|
Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo
občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov skupne
občinske uprave. |
|
|
Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se
določi s splošnim aktom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov
sprejmejo občinski sveti občin. |
|
|
49. člen |
|
|
Organi občine odločajo o pravicah, dolžnostih in
obveznostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih
v upravnih stvareh v upravnem postopku. |
|
|
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz
lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
|
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na
prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne
primere z zakonom drugače določeno. |
|
|
O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske
uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada,
če zakon ne določa drugače. |
|
|
50. člen |
|
|
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja
direktor občinske uprave, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki
izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za
opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega
postopka in za odločanje v upravnih stvareh. |
|
|
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih
stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače
določeno. |
|
|
51. člen |
|
|
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno
izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o
upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v
skladu s predpisom pristojnega državnega upravnega organa. |
|
|
52. člen |
|
|
O upravnih stvareh lahko odloča samo uradna oseba, ki je
pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima izpolnjene z zakonom
predpisane pogoje. |
|
|
53. člen |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti
občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni
spor. |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz
državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča
državni organ, določen z zakonom. |
|
|
54. člen |
|
|
O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali
zaposlenega v občinski upravi v upravnem postopku odloča direktor
občinske uprave, ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o
stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih
stvareh. |
|
|
O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana v
upravnem postopku odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari
tudi odloči. |
|
|
6. Drugi organi občine |
|
|
55. člen |
|
|
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih
mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine
na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet
na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov
posameznega organa. |
|
|
56. člen |
|
|
Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki
izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za
zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. |
|
|
|
|
|
IV. OŽJI DELI OBČINE |
|
|
57. člen |
|
|
Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na
območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene
krajevne skupnosti. |
|
|
Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem,
funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem
smislu. |
|
|
Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno
ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela
občine ali 10 odstotkov volilcev s tega območja po postopku in na način,
ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo. |
|
|
Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni
njihovo območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji
prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi
na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se
ustanovila skupnost. |
|
|
58. člen |
|
|
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev
v občini, in sicer: |
|
|
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih
programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter
sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno
razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad
opravljenimi deli, |
|
|
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno
vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij
lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb, |
|
|
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč
komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji, |
|
|
– dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja
(ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri
tem sodelujejo, |
|
|
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna
signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), |
|
|
– predlagajo programe javnih del, |
|
|
– sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah
prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje
njihove skupnosti, |
|
|
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih
in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine, |
|
|
– dajejo mnenja glede spremembe namembnosti
kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih
proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski
prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do
spremembe režima vodnih virov, |
|
|
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in
potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva
okolja, |
|
|
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in
drugih prireditev, |
|
|
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem
obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in
sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja, |
|
|
– dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in
upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za
opravljanje njihovih nalog. |
|
|
59. člen |
|
|
Krajevne skupnosti opravljajo naloge iz pristojnosti
občine, ki se pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti. Krajevne
skupnosti Občine Črnomelj praviloma samostojno: |
|
|
– skrbijo za urejenost pokopališč in organizirajo
pogrebno službo na krajevno običajni način, če z odlokom občine ni
drugače določeno, |
|
|
– skrbijo za pluženje in odvoz snega, |
|
|
– skrbijo za vzdrževanje krajevnih cest, |
|
|
– skrbijo za vaške vodovode, |
|
|
– v skladu z zakonom o gostinstvu dajejo mnenje v
zvezi z obratovalnim časom gostinskih obratov, |
|
|
– upravljajo z lastnim premoženjem ali s premoženjem
občine, ki jim je dano v uporabo, |
|
|
– izdelujejo načrte zaščite in reševanja na podlagi
predpisov in potreb občine, |
|
|
– sodelujejo pri pripravi in izvajanju projektov v
okviru celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na svojem območju, |
|
|
– pospešujejo kulturne, športne in druge društvene
dejavnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne, športne in druge
prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je
organizator občina. |
|
|
Podrobneje se naloge krajevnih skupnosti opredelijo z
odlokom. |
|
|
60. člen |
|
|
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru
nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. Krajevna
skupnost ne more biti delodajalec. |
|
|
Skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem
prometu v svojem imenu in za svoj račun. |
|
|
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem
svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja
za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno. |
|
|
61. člen |
|
|
Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s
stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve
članov sveta določa zakon. |
|
|
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. |
|
|
Število članov sveta določi občinski svet z odlokom. |
|
|
Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in
konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta. |
|
|
Funkcija člana sveta je nezdružljiva s članstvom v
nadzornem odboru občine. Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo
predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta se smiselno
uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta ožjega dela občine. |
|
|
Funkcija člana sveta je častna. |
|
|
62. člen |
|
|
Prvo sejo sveta novo ustanovljene krajevne skupnosti
skliče župan, prvo sejo novo izvoljenih svetov, pa prejšnji predsednik
sveta najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne
skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici
njegovih članov. Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed
sebe izvolijo člani sveta. |
|
|
Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in
predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter
opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne skupnosti. |
|
|
Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika.
Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih
določi predsednik. |
|
|
O porabi sredstev krajevne skupnosti avtonomno odloča
svet krajevne skupnosti. O porabi sredstev, ki se jih na krajevno
skupnost prenese iz občinskega proračuna za financiranje dejavnosti, ki
so sicer pristojnost oziroma obveza proračuna, odloča svet krajevne
skupnosti po predhodnem soglasju župana. |
|
|
Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje
odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov
navzočih članov |
|
|
Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne
skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati. |
|
|
Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti
najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno.
Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan
ali najmanj polovica članov sveta. |
|
|
Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno
uporablja poslovnik občinskega sveta. |
|
|
63. člen |
|
|
Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s
tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet lahko tudi: |
|
|
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se
nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter
oblikuje svoja stališča in mnenja, |
|
|
– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih
splošnih aktov občine, |
|
|
– sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in
razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti. |
|
|
Odločitve, stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta
krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so
pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo,
razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno. |
|
|
Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih
vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Zbor krajanov vodi
predsednik sveta krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov
se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor
občanov. |
|
|
Odločitve sveta skupnosti o uporabi sredstev in
razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti so veljavne, ko
da nanje soglasje občinski svet. |
|
|
Odločitve sveta krajevne skupnosti, na katere je dal
soglasje občinski svet, izvršuje župan in občinska uprava. |
|
|
64. člen |
|
|
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter
za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet
predsednikov svetov krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
|
|
65. člen |
|
|
Krajevne skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga
sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice. |
|
|
Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem
gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti
se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo razpolaganje s
premoženjem občine ter določbe tega statuta. |
|
|
Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji
preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti
na občino. |
|
|
66. člen |
|
|
Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz občinskega
proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s
plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja ožjega
dela občine. |
|
|
Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja
krajevnih skupnosti iz proračuna občine se določijo z odlokom. |
|
|
Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. |
|
|
Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti
zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto
oblikuje svet krajevne skupnosti. Finančne načrte, ki so kot sestavni
del občinskega proračuna njegova priloga, sprejme na predlog župana
občinski svet. |
|
|
Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih
skupnosti, ki niso zajeti v proračunu občine. |
|
|
Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je
odgovoren predsednik sveta. |
|
|
Krajevne skupnosti imajo lahko svoje žiro račune.
Sklep o posebnem žiro računu skupnosti izda župan. |
|
|
Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti
se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe
in določbe odloka o proračunu občine. |
|
|
Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti
opravlja nadzorni odbor občine. |
|
|
67. člen |
|
|
Občinski svet lahko na pisno utemeljen in obrazložen
predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne
skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne
skupnosti in razpiše predčasne volitve: |
|
|
– če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane, |
|
|
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem
statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in
splošnimi akti občine, |
|
|
– če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s
sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz
občinskega proračuna uporabljajo nenamensko. |
|
|
Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine
krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja
svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na
njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v
skladu s tem statutom. |
|
|
V. NEPOSREDNO
SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
|
68. člen |
|
|
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v
občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
|
|
1. Zbor občanov |
|
|
69. člen |
|
|
Občani na zboru občanov: |
|
|
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja
občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in
oblikujejo mnenja, |
|
|
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in
povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
|
|
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali
ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij, |
|
|
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o
spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic, |
|
|
– opravljajo naloge zborov volilvcev v skladu z
zakonom, |
|
|
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripravo
programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja
življenjskega okolja, |
|
|
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v
prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč
odpadkov in nevarnih stvari, |
|
|
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter
odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom
ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet
ali župan. |
|
|
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora
občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva
spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če
pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in
odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na
primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in
utemeljiti. |
|
|
70. člen |
|
|
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več
krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. |
|
|
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na
pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti. |
|
|
Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na
zahtevo najmanj 5 odstotkov volilcev v občini, zbor občanov v krajevni
skupnosti pa na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti. |
|
|
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati
pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je
treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora
vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega
prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne,
če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Slep z
obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu
na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po
prejemu pravilno vložene zahteve. |
|
|
71. člen |
|
|
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se
sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega
reda. |
|
|
Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način. |
|
|
72. člen |
|
|
Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan.
Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj
zbor vodi. |
|
|
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve,
predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj deset
odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican.
Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica
volivcev, ki sodelujejo na zboru. |
|
|
Delavec občinske uprave, ki ga določi direktor
občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je
glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z
zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet
in župana ter ga na krajevno običajen način objavi. |
|
|
2. Referendum o
splošnem aktu občine |
|
|
73. člen |
|
|
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so
vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o
proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi
se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
|
|
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega
odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega
sveta. |
|
|
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva
najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali
statut občine. |
|
|
74. člen |
|
|
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član
občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta
občine. |
|
|
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega
akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcev za
vložitev zahteve za razpis referenduma. |
|
|
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana
pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži
objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do
odločitve na referendumu. |
|
|
75. člen |
|
|
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem
občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove
posamezne določbe. |
|
|
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe
na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida
referenduma. |
|
|
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe
zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje
volivcev ne spremeni. |
|
|
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil
splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne
določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil
izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. |
|
|
76. člen |
|
|
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati
že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati
jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in
obrazložitev. |
|
|
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet
ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih
volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje
osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov
stalnega prebivališča. |
|
|
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži
županu. |
|
|
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v
skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s
statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika
in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če
pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem
nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet. |
|
|
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz
predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno
sodišče. |
|
|
77. člen |
|
|
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z
osebnim podpisovanjem. |
|
|
Župan določi obrazec za podporo z osebnim
podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma,
in rok za zbiranje podpisov. |
|
|
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom,
pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. |
|
|
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena,
če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število
volivcev. |
|
|
78. člen |
|
|
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po
sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis
referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za
razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena. |
|
|
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje
petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
|
|
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet
vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove
določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o
katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA”
oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja. |
|
|
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s
tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
|
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska
volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih. |
|
|
79. člen |
|
|
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki
imajo pravico voliti člane občinskega sveta. |
|
|
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje
večina volivcev, ki so glasovali. |
|
|
80. člen |
|
|
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo
lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega
odbora odloča občinska volilna komisija. |
|
|
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih
izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in
ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v
skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače
urejeno. |
|
|
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje
občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je
v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
|
3. Svetovalni
referendum |
|
|
81. člen |
|
|
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih
vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum. |
|
|
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za
njen del. |
|
|
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami
tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
|
|
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne
zavezuje občinskih organov. |
|
|
4. Drugi referendumi |
|
|
82. člen |
|
|
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in
tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. |
|
|
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z
določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni
drugače določeno. |
|
|
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je
zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine, za
katerega se bo samoprispevek uvedel. |
|
|
5. Ljudska iniciativa |
|
|
83. člen |
|
|
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva
izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz
pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
|
|
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz
prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe
zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu
občine. |
|
|
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta
občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet
obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti
najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
|
|
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih
organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne
pravilno vložene zahteve. |
|
|
84. člen |
|
|
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v
občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se
zagotovijo v občinskem proračunu. |
|
|
VI. OBČINSKE JAVNE
SLUŽBE |
|
|
85. člen |
|
|
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama
določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
|
|
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: |
|
|
– neposredno v okviru občinske uprave, |
|
|
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, |
|
|
– z dajanjem koncesij, |
|
|
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb
zasebnega prava. |
|
|
86. člen |
|
|
Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne
službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: |
|
|
– osnovnošolsko izobraževanje, |
|
|
– predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
|
|
– osnovno zdravstvo in lekarna, |
|
|
– osebna pomoč družini in posamezniku, |
|
|
– knjižničarstvo. |
|
|
Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih
področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih,
kulture, športa in drugih dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne
potrebe. |
|
|
87. člen |
|
|
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega
zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupaj z drugimi
občinami. |
|
|
88. člen |
|
|
Na področju gospodarskih javnih služb občina ustanovi
javne službe za: |
|
|
– oskrbo s pitno vodo, |
|
|
– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov
komunalnih odpadkov, |
|
|
– odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, |
|
|
– javno snago in čiščenje javnih površin, |
|
|
– urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih
površin, |
|
|
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih
naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka, |
|
|
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, |
|
|
– vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih
področjih, če tako določa zakon. |
|
|
89. člen |
|
|
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi
druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti
ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih
ali ekoloških funkcij občine. |
|
|
90. člen |
|
|
Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom ob
upoštevanju pogojev določenih z zakonom. |
|
|
91. člen |
|
|
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega
zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi gospodarsko
javno službo v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi
občinami. |
|
|
92. člen |
|
|
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah,
ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občinski sveti
občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani
občin ustanoviteljic. |
|
|
V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo
njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način
financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa. |
|
|
93. člen |
|
|
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu
obvezne. |
|
|
VII. PREMOŽENJE IN
FINANCIRANJE OBČINE |
|
|
94. člen |
|
|
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične
stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. |
|
|
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober
gospodar. |
|
|
Odločitev o odtujitvi in pridobitvi nepremičnega in
premičnega premoženja občine sprejme občinski svet, lahko pa tudi župan,
če ga za to pooblasti občinski svet. |
|
|
Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega
premoženja mora župan preveriti, ali so v proračunu zagotovljena
finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v
lasti občine se izvede v po postopku in na način, ki ga določa zakon. Če
z zakonom to ni urejeno, se odprodaja in zamenjava nepremičnin in
premičnin izvedeta v skladu s predpisi, ki veljajo za odprodajo in
zamenjavo državnega premoženja. |
|
|
95. člen |
|
|
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks,
pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. |
|
|
96. člen |
|
|
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne
porabe so zajeti v proračunu občine. |
|
|
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in
odhodkov ter račun financiranja. |
|
|
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo
načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi
dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim
premoženjem in načrtovani odhodki. |
|
|
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in
zadolževanje občine. V bilanci prihodkov in odhodkov so vključeni tudi
vsi prihodki in odhodki ožjih delov občine. |
|
|
97. člen |
|
|
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki
so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti
le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. |
|
|
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so
izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo
sredstev. |
|
|
98. člen |
|
|
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan je
odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna župan
lahko pooblasti direktorja občinske uprave, izjemoma pa lahko pooblasti
tudi določene druge osebe. |
|
|
99. člen |
|
|
Proračun občine je odlok občine, v katerem so predvideni
prihodki in drugi prejemki in odhodki in drugi izdatki občine za eno
leto. |
|
|
Rebalans proračuna je odlok o spremembi proračuna. |
|
|
Neposredni uporabnik občinskega proračuna je občinski
organ in ožji deli občine. |
|
|
Posredni uporabnik občinskega proračuna je občinski
sklad, javni zavod, katerega ustanovitelj je občina, in drugi uporabnik,
če se financira iz občinskega proračuna (v nadaljevanju: uporabnik). |
|
|
100. člen |
|
|
Proračun občine sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov
ter račun financiranja. |
|
|
Proračun občine sprejme občinski svet na predlog
župana z odlokom. |
|
|
V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg
zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z
izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri izvrševanju
proračuna za posamezno leto. |
|
|
101. člen |
|
|
V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo
prihodki, ki se vštevajo v primerno porabo po zakonu, ti pa so zlasti: |
|
|
– prihodki od dohodnine, |
|
|
– davek na dediščine in darila, |
|
|
– davek na dobitke od iger na srečo, |
|
|
– davek od prometa nepremičnin, |
|
|
– upravne takse, |
|
|
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj
igralnic, |
|
|
– davek od premoženja, |
|
|
– finančne izravnave, |
|
|
– nadomestitev za uporabo stavbnega zemljišča, |
|
|
– krajevne turistične takse, |
|
|
– komunalne takse, |
|
|
– pristojbine, |
|
|
– pristojbina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega
zemljišča ali gozda, |
|
|
– odškodnina in nadomestila za degradacijo prostora in
onesnaževanje okolja, |
|
|
– prihodki uprave in |
|
|
– prihodki določeni z drugimi predpisi. |
|
|
Prihodki iz tega člena pripadajo občini v višini
določeni z zakonom oziroma z aktom o njihovi uvedbi. |
|
|
102. člen |
|
|
V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo
prihodki, ki se ne vštevajo v primerno porabo po zakonu, to pa so zlasti
prihodki od: |
|
|
– obresti na depozite, |
|
|
– najemnin za stanovanja in poslovne prostore, |
|
|
– prodaje nepremičnega premoženja, |
|
|
– prodaje premičnega premoženja, |
|
|
– drugega premoženja, |
|
|
– vrnjenih depozitov, akreditivov in garantnih pisem, |
|
|
– nakupov in prodaje vrednostnih papirjev, |
|
|
– komunalnih prispevkov, |
|
|
– samoprispevka, |
|
|
– občanov za sofinanciranje določenih nalog in
obveznosti na lokalni ravni, |
|
|
– opravljanje dejavnosti gospodarskih javnih služb v
režiji, |
|
|
– koncesijske dajatve oziroma odškodnine, |
|
|
– ožjih delov občine, |
|
|
– dotacije, darila in pomoči, |
|
|
– namenska sredstva iz državnega proračuna ali skladov
in |
|
|
– drugi prihodki. |
|
|
103. člen |
|
|
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani
odhodki po natančnih namenih, po uporabnikih proračuna, investicijah,
investicijskem vzdrževanju in drugih namenih. |
|
|
104. člen |
|
|
Proračun občine mora biti sprejet pred pričetkom leta, na
katerega se nanaša. |
|
|
Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na
katerega se nanaša, se finaciranje nadaljuje na podlagi proračuna za
preteklo leto. |
|
|
V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti
sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v
proračunu za preteklo leto. |
|
|
O izvajanju proračuna občine za začasno financiranje
lokalnih zadev javnega pomena obvesti proračunske porabnike župan s
sklepom. |
|
|
105. člen |
|
|
Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih
obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da
proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje
posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih
zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali
prerazporedi proračunska sredstva. |
|
|
O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet. |
|
|
Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans
proračuna. |
|
|
106. člen |
|
|
Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok
občine, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun,
določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto za ta namen. |
|
|
107. člen |
|
|
Če se med letom spremeni delovno področje oziroma
pristojnost uporabnika ali posredovanje uporabnika proračuna, se
sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika. O
povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča župan. |
|
|
Če se uporabnik ali posredni uporabnik med letom ukine
in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik, se neporabljena sredstva
prenesejo v proračunsko rezervo ali se prerazporedijo med druge
uporabnike, ko to razporeditev potrdi občinski svet. |
|
|
108. člen |
|
|
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna
izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje
odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5
odstotkov sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca
proračunskega leta. |
|
|
O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz
tega člena odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na prvi
naslednji seji. |
|
|
109. člen |
|
|
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno
doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako
leto s proračunom v višini 0,5 odstotkov prihodkov. |
|
|
Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec,
vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta. |
|
|
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo
rezerve občine 2 odstotka letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov
in odhodkov za zadnje leto. |
|
|
110. člen |
|
|
Rezerva se uporablja: |
|
|
– za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim
pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč; kot so: suša,
potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče v
skladu z zakonom, epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinski
škodljivci; |
|
|
– za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki
pritekajo neenakomerno; |
|
|
– za kritje proračunskega primanjkljaja. |
|
|
Sredstva za namene iz prve in tretje točke prejšnjega
odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz druge
točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta. |
|
|
O uporabi sredstev iz prvega in drugega odstavka tega
člena odloča župan. |
|
|
111. člen |
|
|
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun,
sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto. |
|
|
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni
in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in
dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv. Občinski
svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko
bilanco občine na dan 31. decembra, leta, za katerega sprejme zaključni
račun. |
|
|
Zaključni račun za preteklo leto se predloži
občinskemu svetu najkasneje do konca marca tekočega leta. |
|
|
112. člen |
|
|
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih
sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon. |
|
|
113. člen |
|
|
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je
občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. |
|
|
O soglasju odloča občinski svet. Občinski svet odloča
tudi o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in
javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih
določa zakon. |
|
|
114. člen |
|
|
Finančno poslovanje občine izvršuje občinska uprava. |
|
|
115. člen |
|
|
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del
izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
|
VIII. SPLOŠNI IN
POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
|
1. Splošni akti občine |
|
|
116. člen |
|
|
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta,
odloki, odredbe, pravilniki in navodila. |
|
|
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi
prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in
zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. |
|
|
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet
sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. |
|
|
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja
poslovnik občinskega sveta. |
|
|
117. člen |
|
|
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme
občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega
sveta. |
|
|
Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan
za sprejem odloka. |
|
|
118. člen |
|
|
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko
večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega
sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
|
119. člen |
|
|
Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje
pristojnosti, ustanavlja občinsko upravo, določa njeno organizacijo in
način dela ter ustanavlja javne službe. |
|
|
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene
pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. |
|
|
120. člen |
|
|
Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen
pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah. |
|
|
121. člen |
|
|
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali
odloka v procesu njihovega izvrševanja. |
|
|
122. člen |
|
|
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela
občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. |
|
|
123. člen |
|
|
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti
objavljeni v uradnem glasilu Uradni list Republike Slovenije, lahko pa
po sklepu občinskega sveta tudi v drugem uradnem glasilu in pričnejo
veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
|
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za
katere tako določi občinski svet. |
|
|
2. Posamični akti
občine |
|
|
124. člen |
|
|
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
|
|
S posamičnimi akti, sklepom ali odločbo, odloča občina
o upravnih stvareh iz izvirne pristojnosti in iz prenesene državne
pristojnosti. |
|
|
125. člen |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izda občinska
uprava v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za
posamezne primere z zakonom drugače določeno. |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih
stvareh iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga
določi zakon. |
|
|
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih
organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
|
IX. VARSTVO OBČINE V
RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
|
|
126. člen |
|
|
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo
ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v
ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine
brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice. |
|
|
127. člen |
|
|
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim
sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi
predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti
občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v
njeno pristojnost. |
|
|
128. člen |
|
|
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija
konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo
oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi če osebe javnega in
zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na
škodo javnih koristi občine. |
|
|
129. člen |
|
|
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot
stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih
oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine,
določene z ustavo in zakoni. |
|
|
130. člen |
|
|
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta
oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo
koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje
mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru. |
|
|
X. NADZOR NAD
ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE |
|
|
131. člen |
|
|
Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost
splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti
izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave. |
|
|
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država,
opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in
strokovnostjo njihovega dela. |
|
|
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko
pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz
državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih
mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne
pristojnosti. |
|
|
Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad
zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje,
medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin. |
|
|
XI. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE |
|
|
132. člen |
|
|
Volilne enote za volitve članov svetov ožjih delov občine
do uskladitve določb ZLV z ZLS določi svet ožjega dela občine s svojim
aktom. |
|
|
Volilne enote iz prejšnjega odstavka lahko določi
občinski svet z odlokom, če svet ožjega dela občine s tem soglaša. |
|
|
133. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut
Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 39/95 in 65/95). |
|
|
134. člen |
|
|
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu RS. |
|
|
Št. 015-02-2/99 |
|
|
Črnomelj, dne 28. septembra 1999. |
|