Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US), 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009, 7/2011, 2/2013, 1/2016), 59. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (Uradni list RS, št. 80/16 in 33/17; v nadaljnjem besedilu ZIPRS1718), prve in tretje alineje 41. člena ter določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr. in 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ in 27/98 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZSZ), 218. člena, 218.a člena, 218.b člena, 218.c člena, 218.č člena in 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15), je Občinski svet Občine Ljutomer na 16. redni seji, dne 19. 10. 2017 sprejel

ODLOK

O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA

ZEMLJIŠČA V OBČINI LJUTOMER

I.     Splošne določbe

1. člen

(predmet odloka)

Ta odlok določa območja na katerih se v občini Ljutomer plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo), merila za določitev višine nadomestila uporabnikom stavbnih zemljišč, oprostitve plačila nadomestila ter določanje višine nadomestila.

2. člen

(pomen izrazov)

Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.

Kot zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskim objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.

Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.

Kot nezazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

3. člen

(predmet odmere nadomestila)

Nadomestilo se plačuje od stanovanjske površine, počitniških objektov in poslovne površine.

Stanovanjska površina ali površina počitniškega objekta je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaž za osebne avtomobile.

Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. Kot poslovne površine se štejejo tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti, kot so nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in podobno.

Nadomestilo se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po izvedbenem prostorskem aktu določeno, da je na njih dopustna gradnja določene vrste objekta iz 4. odstavka 2. člena tega odloka.

4. člen

(zavezanec za plačilo nadomestila)

Zavezanec za plačilo nadomestila je neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja ali poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice), ki je lahko fizična oseba, pravna oseba ali samostojni podjetnik oziroma fizična oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisana v ustrezni register ali drugo predpisano evidenco. 

Zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča je lastnik zemljišča.

Za stanovanja, poslovne prostore in zemljišča v lasti Občine Ljutomer, ki so oddani v najem, nadomestilo plačujejo najemniki.

V primeru solastništva nadomestilo plačujejo vsi solastniki oziroma tisti od solastnikov, ki nepremičnino uporablja, oziroma za katerega se solastniki dogovorijo.

5. člen

(odmerjanje nadomestila)

Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Finančna uprava Republike Slovenije.

Pristojni urad Ministrstva za finance začne postopek za odmero nadomestila na podlagi prijave zavezanca ali na podlagi podatkov o stavbnem zemljišču, ki jih posreduje pristojnemu uradu Občinska uprava Občine Ljutomer. Podatke o zavezancih in stavbnem zemljišču pridobiva občinska uprava na podlagi prijave neposrednega uporabnika stavbnega zemljišča, od upravnega organa pristojnega za dovoljenja za posege v prostor ter iz uradnih evidenc. Če občinska uprava ugotovi, da je podan razlog za izračun nadomestila, za katerega pa ni dobila prijave, prične postopek po uradni dolžnosti.

Nadomestilo se odmeri v enkratnem znesku, plačilo pa se izvede v dveh enakih obrokih. V primeru, da odmera nadomestila znaša do vključno 25 EUR, se plačilo izvede v enem obroku.

Če se med letom spremeni zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ima zavezanec, ki mu je bila izdana odločba, v 15 dneh po spremembi, pravico zahtevati, da se odločba spremeni tako, da se njegova obveznost zmanjša in novemu zavezancu določi ustrezen znesek nadomestila.

Površina objekta oziroma nezazidanega stavbnega zemljišča se povzame iz uradnih podatkov in evidenc (Zemljiški kataster, Kataster stavb in Register nepremičnin, ki jih vodi Geodetska uprava RS). Če ti podatki niso dostopni, je zavezanec za plačilo nadomestila dolžan, na poziv občinske uprave Občine Ljutomer, v roku 15 dni od prejema poziva, posredovati verodostojne podatke, ki omogočijo odmero nadomestila.             

Za vse postopke v zvezi z odmero, pobiranjem, vračanjem, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti v zvezi z nadomestilom se uporabljajo določbe zakona o davčnem postopku.

II.    Območja, na katerih se plačuje nadomestilo

6. člen

(območja)

Območja, na katerih se plačuje nadomestilo:

I.   območje: mestno jedro Ljutomer - Glavni trg, Miklošičev trg, Stari trg, Postružnikova ulica, Joška Berdena ulica, Jureša Cirila ulica, Kerenčičeva ulica, Trg Jakoba Babiča, Ormoška cesta do vključno št. 10 in št. 12, Ptujska cesta do vključno št. 6, Prešernova ulica do vključno št. 16, Kajuhova ulica, Razlagova ulica do vključno št. 11, Rajh Nade ulica št. 7, Cankarjeva cesta 1, Mestni breg 1, Ivana Kaučiča cesta 1, 2 in 4, Slavka Osterca ulica 2, 4, 6, 8, 10, 12 in 14, Volkmerjeva ulica 2, 2a, 4, 6  in Vrazova ulica (razen št. 2a);

II.  območje: ostali del mesta Ljutomer;

III. območje: Babinci, Noršinci pri Ljutomeru, Spodnji Kamenščak, Cven, Krapje, Mota, Podgradje, Stročja Vas,   Pristava,  Radomerje,  Mala Nedelja,  Branoslavci, Cezanjevci, Grlava, Krištanci, Šalinci;

IV. območje: Godermarci, Sitarovci, Rinčetova Graba, Bodislavci, Nunska Graba, Precetinci, Desnjak, Mekotnjak, Stara Cesta, Presika, Cuber, Gresovščak, Ilovci, Jeruzalem, Plešivica, Radomerščak, Slamnjak, Železne Dveri, Bučkovci, Drakovci, Kuršinci, Moravci v Slovenskih goricah, Vidanovci, Vogričevci, Zgornji Kamenščak, Globoka, Radoslavci.

III.   Merila za določitev višine nadomestila

7. člen

(merila za določitev višine nadomestila)

Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:

1.   opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter dejanska možnost priključitve na te objekte in naprave,

2.   namen uporabe in lega stavbnega zemljišča,

3.   smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča.

8. člen

(komunalna opremljenost stavbnega zemljišča)

Opremljeno stavbno zemljišče je zemljišče, za katerega so zagotovljeni priključki na naslednjo javno infrastrukturo in se vrednotijo z naslednjim številom točk:

Dodatni komunalni priključki se vrednotijo z naslednjim številom točk:

Opremljenost stavbnega zemljišča se točkuje s seštevkom točk posameznih alinej prejšnjih dveh odstavkov.

9. člen

(možnosti komunalnih priključkov)

Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost:

·   priključka na vodovodno in kanalizacijsko omrežje, če je omrežje na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m,

·   uporabe javne razsvetljave, če je objekt javne razsvetljave oddaljen od roba objekta največ 80 m,

·   uporabe javne ceste, pločnikov, parkirišč, električnega in plinovodnega omrežja ter priključka na čistilno napravo in telefonsko omrežje.

10. člen

(namen uporabe in lega stavbnega zemljišča)

Namen uporabe stavbnega zemljišča:

·   za stanovanjski namen uporabe stavbnega zemljišča se smatrajo objekti ali deli objektov namenjeni za bivanje,

·   za počitniški namen uporabe stavbnega zemljišča se smatrajo objekti ali deli objektov namenjenih za počitniško uporabo in prostori namenjeni bivanju v vinogradniških hišicah,

·   za poslovni namen uporabe stavbnega zemljišča se smatrajo objekti ali deli objektov namenjeni za poslovno dejavnost ter nepokrite površine namenjene poslovni dejavnosti,

·   nezazidana stavbna zemljišča.

11. člen

(vrednotenja namena uporabe in lege stavbnega zemljišča)

Namen uporabe in lega se ovrednotita z naslednjimi točkami:

12. člen

(smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča)

Smotrnost uporabe stavbnega zemljišča se vrednoti za stanovanjski in počitniški namen glede na vrsto zidave zgradbe z naslednjimi točkami:

IV.  Oprostitve plačila nadomestila

13. člen

(splošne oprostitve)

Nadomestilo se ne plačuje za zemljišče, ki se uporablja za:

·   potrebe ljudske obrambe,

·   objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje,

·   objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno,

·   stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.

Nadomestilo se ne plačuje za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki jih za opravljanje svoje dejavnosti uporabljajo Rdeči križ, Karitas, športna, kulturna, turistična, gasilska, humanitarna, prostovoljna in druga neprofitna društva, ki imajo sedež registracije v Občini Ljutomer ter javni zavodi in krajevne skupnosti, katerih ustanovitelj je občina.

14. člen

(oprostitev na vlogo)

Nadomestilo se na lastno zahtevo v celoti oprosti občan za dobo 5 let, če je kupil novo zgrajeno stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča. Petletno doba oprostitve plačevanja nadomestila začne teči od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo. Za dan vselitve se šteje dan prijave stalnega bivališča v stanovanje ali stanovanjsko hišo.

15. člen

(priloge k vlogi za oprostitev plačila nadomestila)

Pisni vlogi za oprostitev plačila nadomestila iz 14. člena tega odloka zavezanec priloži:

·   pogodbo o nakupu novozgrajenega stanovanja,

·   odločbo o odmeri komunalnega prispevka.

O oprostitvi iz naslova plačila nadomestila odloči z odločbo občinska uprava.

V.   Določanje višine nadomestila

16. člen

(višina nadomestila)

Letna višina nadomestila se za zazidana stavbna zemljišča določi tako, da se skupno število točk iz 8., 11. in 12. člena tega odloka pomnoži s stanovanjsko, počitniško ali poslovno površino zavezančevega objekta in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.

Letna višina nadomestila se za nezazidana stavbna zemljišča in zemljišča namenjena poslovni dejavnosti določi tako, da se skupno število točk iz 8. in 11. člena tega odloka pomnoži s površino nezazidanega stavbnega zemljišča oziroma poslovno površino zemljišča namenjeni poslovni dejavnosti in z vrednostjo točke za izračun nadomestila ter s faktorjem 0,5.

17. člen

(vrednost točke)

Letna vrednost točke za izračun nadomestila znaša 0,0044032 EUR

Vrednost točke za vsako naslednje leto se revalorizira na podlagi indeksa rasti cen življenjskih potrebščin, ki ga ugotovi Statistični urad Republike Slovenije za obdobje prvih devetih mesecev leta pred letom, za katero se nadomestilo odmerja, v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta. Valorizirano vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča z ugotovitvenim sklepom potrdi župan.

18. člen

(uporaba sredstev)

Vsa sredstva zbrana iz plačil nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč so prihodek proračuna Občine Ljutomer in se namensko uporabljajo za pridobivanje stavbnih zemljišč, pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč in investicije v javno infrastrukturo.

VI.  Prehodne in končne določbe

19. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravlja medobčinski inšpektorat.

20. člen

(prenehanje uporabe starih predpisov)

Z dnem uveljavitve tega odloka se preneha uporabljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 7/2008 in 12/2009).

21. člen

(uveljavitev odloka)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne s 1. 1. 2018.

Številka: 422/2017-10-751

Datum: 19.10.2017