Na podlagi 10. člena
Zakona o
lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97,
70/97, 10/98 in 74/98) in na podlagi 15. člena Statuta Občine Žiri
(Uradni list RS, št. 18/99) je Občinski svet občine Žiri na 12. redni
seji dne 6. 12. 2000 sprejel |
|
O D L O K
o istovetnostnih simbolih Občine Žiri |
|
I.
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1.
člen |
|
Občina Žiri ima svoj
grb, zastavo, potrditvene prvine (štampiljke, žig in pečat), župansko
verigo, občinsko himno ter občinski praznik.
Vsebino, obliko in uporabo določa župan, kolikor ni drugače določeno z
drugimi členi.
Istovetnostni simboli občine predstavljajo in označujejo pripadnost
Občini Žiri.
Simboli se uporabljajo v skladu z določbami tega odloka, njihova uporaba
ne sme škodovati ugledu in dostojanstvu Občine Žiri. |
|
2.
člen |
|
Izvirniki
istovetnostnih simbolov se hranijo:
– v HVS registru (Heraldično veksilološki in sigilografski register) pod
nadzorom Arhiva Slovenije,
– v registru Heraldika d.o.o., ki je simbole ustvarila,
– v arhivu Občine Žiri. |
|
3.
člen |
|
Simbolov se ne sme
avtorsko zavarovati po drugih osebah, prav tako ne zavarovati ali
uporabljati kot znamko, model ali vzorec za označevanje blaga in
storitev. Kot izjemno pa so simboli avtorsko zavarovani pred
nedovoljenimi posegi v njihovo vsebino in videz po ustanovi (Heraldika
d.o.o.) oziroma osebi, ki je simbole ustvarila. |
|
4.
člen |
|
Za pravilno uporabo
simbolov in pravilno izvajanje tega odloka je odgovoren tajnik občine,
ki daje potrebna pojasnila, sprejema prošnje za uporabo simbolov, izvaja
odločbe o uporabi simbolov, vodi evidenco izdanih odločb, ter opravlja
druga strokovno administrativna opravila. |
|
5.
člen |
|
Prošnji za izdajo
dovoljenja za uporabo simbolov mora biti priložena ustrezna
dokumentacija s tehničnimi podatki in namenom uporabe. Tehnična
dokumentacija mora vsebovati ime in naslov uporabnika grba, opis tehnike
(offset tisk, sito tisk, pero risba ali druge vrste tiska, suha tehnika,
vezenje, rezbarjenje, fotografija ipd.) in naklado. Če gre za označbo
prireditve, mora prosilec v prošnji opredeliti idejno in vsebinsko
namembnost prireditve, za katero prosi, da se dovoli uporaba simbolov.
Prosilec mora dokumentacijo iz prejšnjega odstavka tega člena predložiti
pri Občinski upravi občine Žiri v dveh izvodih. Tiskane materiale, ki
vsebujejo istovetne simbole občine ali dele le-teh, mora prosilec
predložiti vodstvu občine na vpogled še pred distribucijo. |
|
6.
člen |
|
V odločbi, s katero
se dovoljuje uporaba simbolov, se določijo pogoji, s katerimi se
dovoljuje uporaba samo za določen namen ter na določen rok do katerega
je uporaba dovoljena. Izdano dovoljenje lahko izdajatelj odločbe
prekliče, če ugotovi, da uporabnik ne upošteva pogojev, navedenih v
odločbi oziroma dovoljenju, če ne skrbi za primeren videz simbolov ali,
če s svojim ravnanjem škoduje ugledu občine.
O pritožbi zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena odloča župan
občine. |
|
7.
člen |
|
Gospodarske družbe,
zavodi, društva, ustanove in druge pravne osebe, ter samostojni
podjetniki posamezniki, ki imajo sedež v Občini Žiri, lahko zaprosijo,
da se jim dovoli uporaba simbolov oziroma njihovih atributov v okviru
njihove dejavnosti in to :
1. v njihovi firmi oziroma podjetju,
2. v njihovem zaščitnem znaku (kot tisk in kot aplikacije na
raznovrstnih osnovah, samostojni bedžih, našitkih na oblačilih,..),
3. v obliki brošur in spominkov (v kulturi in turizmu),
4. v tiskanih in zvočnih izvedbah tako za kulturne in prosvetne namene,
kot v ekonomsko propagandnih namenih v sredstvih javnega obveščanja.
O pomembnosti, časovnem veku, ter o pogojih uporabe simbolov v zgoraj
navedenih primerih odloča Občina Žiri.
Uporaba simbola (grba) Občine Žiri v njegovi celoti, se dovoljuje
izjemoma samo tistim ustanovam, ki imajo javno pooblastilo za izvajanje
posebnih nalog iz pristojnosti občine. |
|
II. GRB |
|
8.
člen |
|
Opis grba, splošno:
grb Občine Žiri je upodobljen na ščitu poznogotskega stila s tem, da ga
deli srebrna valovnica; na zgornjem zelenem polju so trije zlati bukovi
žiri, v spodnjem modrem pa je zlati lintvern.
Predstavitev grba - BLAZON: grb Občine Žiri je upodobljen na ščitu
poznogotskega stila, sanitske oblike s tem, da ga deli srebrna valovnica
s petimi vali; v zgornjem zelenem polju so trije bukovi (fagus
sylvatica) žiri, (2 + 1); v spodnjem polju je na modrem zlati lintvern z
razprostrtjo perutjo in enkrat zaobrnjenim puščičastim repom.
Zlati trak, ki ga nosi ščit ob svojih zunanjih robovih, lahko služi le
kot grbovni okras.
Upodobitev grba v izrisu, črno-belem odtisu, v miniaturi in pečatni
grafiki, v heraldični šrafuri in v barvah skupaj z barvnimi kodami, so
sestavni del mape z občinsko istovetnostno simboliko, in je kot takšna
lahko sestavni del tega odloka. |
|
9.
člen |
|
Grb občine se
uporablja:
V potrditvenih prvinah ter v vseh oznakah občinskih organov na območju
Občine Žiri,
V prostorih in na poslopju sedeža občine, na sejah občinskega sveta, na
listinah, čestitkah, vizitkah in podobnih uradnih izkazih, ki jih za
službene namene uporablja župan Občine Žiri, oziroma za predstavljanje
po občini pooblaščene osebe.
Z grbovnim okrasjem okrašen grb se uporablja ob svečanih priložnostih,
grb z grbovnim okrasjem se lahko uporablja na vseh uradnih priznanjih
občine, kot so plakete, tabelna priznanja, kipci itd.
V drugih primerih se grb lahko uporablja pod pogoji tega odloka. |
|
10. člen |
|
Grb občine se lahko
uporablja: ob mednarodnih, državnih in medobčinskih srečanjih, športnih,
kulturnih in drugih tekmovanjih, humanitarnih in drugih prireditvah in
javnih shodih, na katerih se občina predstavlja oziroma katerih se
udeležuje, v skladu s pravili in običaji takih shodov. |
|
11. člen |
|
Ko se grb uporablja
poleg drugega grba, mora biti, gledano od spredaj, vselej na levi
strani. Izjemoma sme biti na desni strani grba druge slovenske občine
ali grba tuje države oziroma občine, kadar se ta grb uporablja ob
uradnem obisku predstavnikov zgoraj imenovanih institucij.
Ko se grb uporablja z več drugimi grbi oziroma znaki, je praviloma:
1. v sredini kroga – kadar so grbi in znaki razvrščeni v krogu,
2. v sredini polkroga – kadar so grbi razvrščeni v polkrogu,
3. na čelu kolone – kadar so grbi in znaki razvrščeni v koloni,
4. na prvem mestu oziroma gledano od spredaj, na levi strani – kadar so
grbi in znaki razvrščeni v vrsto,
5. na čelu skupine – kadar so grbi in znaki razvrščeni v skupine.
Ko se uporablja skupaj z grbom Republike Slovenije se uporablja po
določilih zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije, ter o
slovenski narodni zastavi (Uradni list RS, št. 67/94, v nadaljevanju:
zakon). |
|
12. člen |
|
Grba ni dovoljeno
uporabljati, če je poškodovan, obledelih barv ali kako drugače
neprimeren za uporabo, ki mora biti prilagojena normam o javnem redu
tako, da ne krni ugleda Občine Žiri. |
|
III. ZASTAVA |
|
13. člen |
|
Opis zastave,
splošno: zastava Občine Žiri je modre in rumene barve z glavnim
atributom iz občinskega grba, tremi zlatimi bukovimi žiri, na njenem
prvem modrem delu.
Opis zastave: zastava Občine Žiri je pravokotne oblike, razmerje višine
»H« proti dolžini »L« je 1 : 2,5 oziroma ena proti dve celi in pet
desetin s tem, da je njena ruta razdeljena vertikalno na dva, po višini
enaka, po dolžini pa neenaka dela.
V sredini prvega, modrega, kvadratnega dela zastavine rute, je
predstavljen glavni atribut iz občinskega grba, trije zlati bukovi žiri
(2+1).
Drugi del zastavine rute je horizontalno deljen na tri enako široke
barvne proge, od katerih sta prva in tretja rumene barve, druga oziroma
srednja proga je v modri barvi in se zliva s kvadratnim poljem v modro
barvno celoto
Celotni atribut ne sme biti nižji od dveh tretjin (2/3) višine zastavine
rute in ne večji od osem desetin (8/10) imenovane višine.
Detajlni prikaz razmerij zastavinih polj in kode njenih barv, so
sestavni del mape z istosvetnostnimi simboli, ki je lahko priloga tega
odloka. |
|
14. člen |
|
Horizontalna oblika
zastave je tista, ki ima na vodoravno položeni zastavini ruti tudi
sredinsko modro progo vodoravno, na prvem modrem kvadratu pa je atribut
(trije rumeni, navzdol obrnjeni bukovi žiri) postavljen v heraldični
obliki (2+ 1).
Horizontalno zastavino ruto izvešamo na vertikalni drog oziroma njegovo
sidrno vrv. Drog je lahko tudi nagnjen, vendar kot med drogom in ravnino
(horizontalo) ne sme biti manjši od 45 kotnih stopinj. Če je zastavina
ruta horizontalne zastave napeta ali pripeta poševno, kot med njenim
spodnjim kotom in ravnino (horizontalo) ne sme biti večji od 45 kotnih
stopinj.
Vertikalna oblika občinske zastave je tista, ki ima na vertikalni
obešeni zastavini ruti tudi modro sredinsko progo vertikalno, na
zgornjem modrem kvadratu pa je atribut postavljen v heraldični obliki (2
+ 1, v obliki navzdol obrnjenega enakostraničnega trikotnika). |
|
15. člen |
|
Uporaba zastav:
Zastava se izvesi:
1. ob prazniku občine,
2. ob jubilejih, pomembnejših kulturnih in športnih prireditvah
občinskega pomena, komemoracijah...,
3. ob obisku uradnih delegacij mednarodnih in domačih organizacij in
lokalnih skupnosti,
4. ob drugih podobnih priložnostih.
V primerih navedenih v 2. točki tega člena se zastava izvesi na
poslopjih, javnih zgradbah oziroma mestih, kjer je prireditev.
Župan občine lahko odredi, da se zastava občine izvesi tudi na drugih
zgradbah, zlasti ob slovesni seji občinskega sveta, prazniku občine,
slovesni ali kulturni prireditvi, pomembni za občino ali kadar
predstavniki občine sprejmejo uradne obiske.
Zastava občine se izvesi tudi v času sklepanja zakonskih zvez v
prostorih, kjer se sklepajo zakonske zveze; v primeru žalovanja pa se
zastava izvesi na pol droga.
Zastava se lahko izvesi tudi ob državnih praznikih skupaj z zastavo
Republike Slovenije na način, ki ga določa zakon.
Zastave se izvesijo v času praznikov in prireditev navedenih v 14. členu
tega odloka in se odstranijo najkasneje 24 ur za tem, ko je prenehal
razlog, zaradi katerega so bile izvešene.
Zastava Občine Žiri je stalno izvešena na občinskem poslopju. |
|
16. člen |
|
Način uporabe zastave
Občine Žiri v različnih priložnostih in primerih, je analogen načinu
izpostavljanja grba občine, obravnavanih v 11. členu tega odloka.
Ko je zastava izvešena skupaj z dvema ali več zastavami (lahko tudi na
prekrižanih drogovih), mora biti, gledano od spredaj, drog z zastavo
Občine Žiri (oziroma vrh droga z zastavo) postavljen na desno pred druge
zastave.
Določbe o izvešanju veljajo le za izvešanje zastav na območju Občine
Žiri.
Ko se zastava izveša skupaj z zastavo Slovenije, veljajo za način
izvešanja določbe zakona. |
|
17. člen |
|
Zastave ni dovoljeno
uporabljati, če je poškodovana, obledelih barv, strgana, zmečkana ali
umazana, ter na način, ki je v nasprotju z javnim redom ali tako, da
krši ugled Občine Žiri. |
|
IV. POTRDITVENE PRVINE |
|
18. člen |
|
Občinske štampiljke
so izdelane po ustreznem državnem predpisu: so okrogle oblike z dvojno
zunanjo obrobo premera 35 mm, v okviru katerih je v zgornjem polkrogu v
pisavi »times« izpisano ime »Žiri«, v spodnjem polkrogu pa geslo
štampiljke. Med obema napisoma stoji ločilno znamenje-vinjeta. V sredini
štampiljke je upodobljen grb Občine Žiri. |
|
19. člen |
|
Od potrditvenih prvin
ima Občina Žiri štampiljke z naslednjimi gesli: |
– velika
štampiljka Občina Žiri (premer 35 mm) |
–
župan, (premer 35 mm) |
– občinska
uprava, - »« - |
– občinski
svet, -»«- |
– občinska
volilna komisija, »«- |
– nadzorni
odbor, -»«- |
– režijski
obrat, -»«- |
– svet za
preventivo v cestnem prometu, -»«- |
– srednja
štampiljka Občina Žiri (»virmanska«, premer je 25 mm) |
– srednja
štampiljka župan, (premer 25 mm) |
– mala
potrditvena štampiljka občina ŽIRI (seecret, premer je 20 mm). |
|
20. člen |
|
Uporabo in hrambo
občinskih štampiljk določi župan s posebnim aktom. |
|
V. ŽUPANSKA VERIGA |
|
21. člen |
|
Predmetno je
županska veriga iz bolj ali manj žlahtne (»srebrne« ali »zlate«) kovine,
umetelno skovana in pletena okrasna veriga. Županji oziroma županu je
položena preko ramen tako, da je speta na hrbtni strani, na prsih pa jo
spenja kolajna z vgraviranim napisom ter barvnim občinskim grbom.
Pojmovno je županska veriga:
– simbol zaupanja občanov v izvoljeno osebo - osebnost županje oziroma
župana;
– simbol zaupanja občinstva v vodstvo občine, ki jo županja - župan
zastopa in predstavlja,
– simbol županove odgovornosti svojemu občinstvu,
– simbol županove odgovornosti višjim državnoupravnim forumom;
– simbol županske časti. |
|
22. člen |
|
V naši državni
ureditvi podeljuje svojemu županu ta simbol časti občinstvo. |
|
23. člen |
|
Uporaba |
|
Županova dolžnost
je, da odet z župansko verigo nastopa na vseh svečanostih občinskega,
medobčinskega, regijskega, državnega in meddržavnega pomena, posebno
kadar gre za nastope, kjer je župan dolžan predstavljati svojo skupnost
in zastaviti svoja stališča. V občinskem merilu so to naslednje
priložnosti: slavnostne občinske seje, posvetne in cerkvene svečanosti,
proslave kot npr. napovedi, začetki ali končanja javnih del ne glede na
prisotnosti funkcionarjev in občinstva. V medobčinskem, regijskem in
državnem merilu je župan dolžan s simbolom svoje časti ovrednotiti
predvsem svečani čas nekega dejanja. Ko vrhunec svečanosti preide v
družabni del prireditve, lahko župan svoj simbol-verigo odloži v etui in
odda v hrambo, obdrži pa svoj drugi redni znak župana, župansko priponko
(bedž). |
|
24. člen |
|
Tako kot župan naj
tudi občinski svetniki in uslužbenci občine, svoje priponke zaradi
gostov in občinstva častno nosijo ves čas svoje prisotnosti na
prireditvah. |
|
VI. NADZOR NAD ISTOVETNOSTNIMI SIMBOLI |
|
25. člen |
|
Izvajanje določb
tega odloka nadzoruje tajnik Občinske uprave občine Žiri in inšpekcijske
službe. |
|
VII. OBČINSKA PRIZNANJA |
|
26. člen |
|
Občina Žiri
podeljuje naslednje priznanje: |
“ČASTNI OBČAN”, ima
pomen priznanja za življenjsko delo posameznika. |
“PRIZNANJE OBČINE
ŽIRI”, ima pomen priznanja za dosežke v obdobju zadnjega leta. |
“ZLATA PLAKETA
OBČINE ŽIRI” , ima pomen priznanja za pomembne enkratne dosežke na
različnih področjih ustvarjalnosti v obdobju zadnjega leta. |
“PRIZNANJE ŽUPANA
OBČINE ŽIRI”, ima pomen osebnega priznanja za dosežke na
kulturno-prosvetnem, gospodarskem, zdravstvenem in drugih področjih
ustvarjalnosti v obdobju zadnjega leta. |
|
27. člen |
|
Kandidate za 1., 2.
in 3. stopnjo priznanja lahko predlagajo občani posamezniki ali pa tudi
skupine občanov. Kandidate za 4. stopnjo priznanja lahko izbere župan po
lastni presoji. |
|
28. člen |
|
O podelitvi
priznanj 1., 2. in 3. stopnje odloča občinski svet, ki ima funkcijo
komisije za odlikovanja in priznanja. Vsa priznanja se vpisujejo v
posebno evidenco-register, ki vsebuje naslednje podatke:
– zaporedno številko vpisa,
– vrsta priznanja,
– podatke o predlagatelju,
– podatke o prejemniku,
– podatke o sklepu občinskega sveta,
– kratek povzetek sklepa o podelitvi priznanja,
– kraj in datum vročitve priznanja. |
|
29. člen |
|
Najvišje častno
priznanje Občine Žiri je “ČASTNI OBČAN”. Listina je priznanje
posamezniku za njegovo življenjsko delo. Podeljuje se jo za tiste trajne
dosežke na znanstvenem, ekonomskem, kulturnem, razvojnem,
vzgojno-izobraževalnem, športnem, naravovarstvenem, humanitarnem ali še
na katerem drugem področju dela posamezniku, ki je s svojim delovanjem
tako prispeval k razvoju, ugledu in uveljavitvi Občine Žiri, da ima to
trajni pomen.
Priznanje “ČASTNI OBČAN” se lahko podeli tudi drugemu občanu ali tujcu,
vendar največ po en primer na leto.
Imenovano priznanje obsega umetniško izdelano listino v velikosti F =
(najmanj) A3, na kateri je besedilo sklepa, s katerim je priznanje
podeljeno. Krasi pa jo grb občine, ter štampiljka, oziroma pečat občine.
Priznanje “ČASTNI OBČAN” naj bo namenu primerno uokvirjeno. |
|
30. člen |
|
Drugo najvišje
občinsko priznanje je “PRIZNANJE OBČINE ŽIRI”. Ta listina se podeljuje
tistim posameznikom ali skupini ljudi, ki so dosegli izjemne uspehe in
dosežke na družbenoekonomskem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem in
drugih področjih ustvarjalnosti dela v obdobju zadnjega leta. Priznanje
naj ima značaj vzpodbude občanom ali tudi tujcem za takšno nadaljnje
tvorno delo, ki ima poseben pomen za razvoj in napredek Občine Žiri.
Ta priznanja vsebujejo utemeljitev sklepa s katerim je priznanje
podeljeno. Listino krasi občinski grb s štampiljko ali pa pečatom,
izdelano so umetniško na F = A 3 in so namenu primerno uokvirjena.
Podeljujejo se vsako leto, vendar v največ treh primerih. |
|
31. člen |
|
“ZLATA PLAKETA
OBČINE ŽIRI” ima pomen priznanja za enkratne pomembne dosežke na že v
zgoraj imenovanih področjih. Zlata plaketa je pozlačena barvna kovinska
plošča z natisnjenim ali vgraviranim besedilom utemeljitve s katero je
bila podeljena ter z Občinskim grbom na njeni sredini. Njena velikost je
25 x 25 cm, preda se jo položeno v posebni šatulji, spremlja jo odločba
o priznanju. Zlato plaketo lahko prejmejo posamezniki, skupine občanov
ali pravne osebe, podeli se lahko vsako leto, izjemoma največ v treh
primerih. |
|
32. člen |
|
“PRIZNANJE
ŽUPANJE-ŽUPANA OBČINE ŽIRI” ima pomen osebnega priznanja in pohvale po
prvem človeku v občini. Podeljuje se posameznikom, mlajšim občanom, v
posebnih primerih tudi ostalim, bodisi na letnem prazniku, bodisi
priložnostno. |
Priznanje obsega
pozlačeno priponko z občinskim grbom, podobno priponkam občinskih
svetnikov, le z drugačno osnovo in drugačnim napisom. Izroča se ga v za
to primerni šatulji, spremlja ga listina z zapisom o priznanju-pohvali
župana. Kot dodatek k temu priznanju se lahko izroči še knjižno darilo s
posvetilom župana prejemniku. Priznanje se lahko podeljuje vsako leto,
vendar le izjemoma v največ treh primerih. |
|
VIII. KAZENSKA DOLOČBA |
|
33. člen |
|
Z denarno kaznijo
200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba v zvezi z opravljanjem
svoje dejavnosti, ki:
1. uporablja simbole v nasprotju s tem odlokom ali tako, da kvari ugled
Občine Žiri,
2. uporablja simbole brez dovoljenja,
3. uporablja simbole, ki so poškodovani ali po zunanjosti neprimerni za
uporabo.
Z denarno kaznijo 50.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba, ki stori
prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo 30.000 SIT se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek
iz prvega odstavka tega člena. |
|
IX. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI |
|
34. člen |
|
Pravne in fizične
osebe, ki v svoji dejavnosti uporabljajo različne upodobitve simbola
Občine Žiri, morajo v roku enega leta videz in uporabo simbola
prilagoditi določilom tega odloka. |
|
35. člen |
|
Ta odlok se objavi
v Uradnem listu RS in začne veljati petnajsti dan po objavi. |
|
Žiri, dne 29. marca
2001. |
|
Župan
Občine Žiri |
Bojan Starman l. r. |
|
|