Na podlagi 39. in 40. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93), 2. alinee 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93) ter 10. in 12. člena začasnega poslovnika občinskega sveta je občinski svet občine Trbovlje na nadaljevanju 3. seje dne 3.4.1995 sprejel

ODLOK

O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA

OBMOČJE UREJANJA S 10/3 – ZAGORJE

TOPOLETOVO

1. člen

V skladu z usmeritvami dolgoročnega plana občine Trbovlje in družbenega plana občine Trbovlje, se za območje urejanja S 10/3 – Zagorje Topoletovo sprejmejo prostorski ureditveni pogoji (PUP), ki jih je izdelal IBT – Projektiranje in inženiring Trbovlje p.o., pod št. 6217-3/201 v decembru 1993.

2. člen

Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:

- obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor;

- soglasja pristojnih organov, organizacij oz. skupnosti;

- besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih;

- prikaze prostorskih ureditev na obravnavanem območju iz prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine na topografskem načrtu v M 1:5000;

- prikaze meril in pogojev za posege v prostor na katastrskem načrtu v M 1:1000;

3. člen

Prostorski ureditveni pogoji skladno s planskimi odločitvami določajo;

I. Mejo območja urejanja;

II. Funkcijo območje urejanja;

III. Merila in pogoje za posege v prostor;

a. Merila in pogoje za graditev objektov in naprav ali drugih posegov v prostor;

b. Merila in pogoje za določanje funkcionalnih zemljišč;

c. Merila in pogoje za varovanje in izboljšanje okolja;

e. Merila in pogoje za delovanje DS

IV. Končne določbe;

4. člen

Merila in pogoji tega odloka so splošni in se konkretizirajo v lokacijski dokumentaciji, kot strokovni podlagi za izdajo lokacijskega dovoljenja.

Lokacijsko dokumentacijo izdela pristojna organizacija za urbanistično načrtovanje.

V postopku izdelave lokacijske dokumentacije se za konkreten poseg v prostor ponovno pridobijo tudi potrebna soglasja organizacij in skupnosti.

5. člen

Lokacijsko dovoljenje je potrebno pridobiti za vsak poseg v prostor, razen za tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, za postavitev začasnih objektov in naprav za adaptacije, s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namen obravnavanega objekta, za kar je potrebna odločba o priglasitvi del.

6. člen

Občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora lahko pred izdajo lokacijskega dovoljenja za posamičen poseg v prostor, zahteva analizo prostorskih ureditvenih pogojev, če je to potrebno:

- za zagotovitev enakih možnosti uporabnikom glede razreševanja prostorskih potreb, kadar obstaja nevarnost, da bi s posamičnim posegom onemogočili racionalno izrabo prostora;

- za ugotovitev in odpravo motenj v okolju, ki jih povzroča obstoječa ali bodoča dejavnost na območju urejanja.

Analiza iz prvega odstavka tega člena v okviru izdelave lokacijske dokumentacije.

I. MEJA OBMOČJA UREJANJA

7. člen

Meja območja urejanja v obravnavanem območju je razvidna iz grafičnega prikaza prostorskih ureditvenih pogojev v M 1:1000.

Območje se nahaja v k.o. Trbovlje in k.o. Ojstro.

Opis poteka meje območja urejanja S 10/3 – Zagorje Topoletovo:

Izhodiščna točka meje območja urejanja je na južni parcelni meji parcel št. 522/3 (cesta) na SZ vogalu parcele št. 249/1. Od tu gre meja proti SV preko ceste parc. št. 522/3 k.o. Ojstro do zahodne parcelne meje ceste 523/5, po njej proti severu do parc. št. 263/3 in po njeni zahodni parc. meji do parcele št. 263/1. Nadaljuje se po njeni parcelni meji proti S in V. Po cca 20 m od vogala s parcelo št. 262/8 meja prečka parcelo št. 263/1 v smeri proti severni parcelni meji. Tu spremeni smer proti V, prečka parc. št. 265/1 in se na V vogalu parc. št. 265/1 obrne proti SV, prečka parc. št. 268/1 in se nadaljuje po južni meji ceste parc. št. 268/7 ter po zahodni meji parc. št. 269/1. Po cca 20 m se meja obrne proti jugu, prečka parcele parc. št. 269/1, 268/1 in 270. Od Vzhodnega vogala parcele št. 271/2 gre preko parcele št. 271/1 do severnega vogala parc. št. 271/9, naprej po njeni Z meji do zahodnega vogala in naprej preko parcele št. 271/1 do parcele št. 280/7. Nadaljuje se proti J po vzhodni meji parcele št. 280/7, 280/6, 288/4, prečka parc. št. 243 in 242/1 ter se na zlomu južne parcelne meje parc. št. 242/1 priključi na njeno parcelno mejo. V nadaljevanju gre po njej proti SZ, prečka cesto parc. št. 522/1 in se nadaljuje po JV meji parcele parc. št. 246 do JV vogala, kjer se obrne proti V prečka parc. št. 248/1 in cesto parc. št. 249/16. Na zahodni parcelni meji ceste se obrne proti S ter gre po Z meji ceste parc. št. 249/16 in 522/3 do izhodiščne točke.

8. člen

Območje se nahaja v k.o. Trbovlje in k.o. Ojstro in meri 10,00 ha.

V območju so sledeče parcele:

V ureditveni enoti »A«:

k.o. Trbovlje:

k.o. Ojstro:

V ureditveni enoti »B«:

k.o. Ojstro:

II. FUNKCIJA OBMOČJA UREJANJA

9. člen

Območje urejanja S 10/3 – Zgornje Topoletovo, je namenjeno individualni stanovanjski gradnji.

Manjši del območja je pozidan z individualno stanovanjsko gradnjo, večji del pa predstavljajo proste površine, katere so namenjene kompleksni individualni stanovanjski gradnji. Na podlagi geološke raziskave je bilo ugotovljeno, da je del površin možno pozidati, s tem, da se predhodno uredi komunalna in prometna infrastruktura.

Območje urejanja je razdeljeno na dve ureditveni enoti, za katere so podana merila in pogoji posegov v prostor. Ti ureditveni enoti sta:

»A« - Območje obstoječe individualne stanovanjske gradnje;

»B« - Območje kompleksne individualne stanovanjske gradnje z zazidalnim načrtom;

Na pozidanih in nepozidanih površinah so možni posegi v prostor, vse po določilih tega akta.

III. MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR

a. Merila in pogoji za graditev objektov in naprav ali drugih posegov v prostor

10. člen

V ureditveni enoti »A« so dopustni naslednji posegi v prostor;

- dopolnilna in nadomestna individualna stanovanjska gradnja;

- dozidava in nadzidava obstoječih objektov;

- rekonstrukcija in adaptacija obstoječih objektov, rušitve ter tekoča vzdrževalna dela;

- spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih, v kolikor nova dejavnosti nima kvarnih vplivov na okolje;

- gradnja pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš za potrebe občanov;

- postavitev reklaminih tabel, turističnih oznak, vrtnih ograj ter urbane opreme;

V ureditveni enoti »B« so dovoljeni posegi po določilih zazidalnega načrta. Do izdelave le – tega so dovoljeni le splošni pogoji.

V obeh ureditvenih enotah so dovoljeni še sledeči splošni posegi.

V obeh ureditvenih enotah so dovoljeni še sledeči splošni posegi:

- gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje komunalnih, elektroenergetskih ter prometnih objektov, vodov in naprav;

-  ureditev zunanjih površin kot so zelenice, peš poti, ploščadi,...

- sanacija zemljišča in gradnja za potrebe le-teh;

11. člen

Novogradnja, dopolnilna in nadomestna gradnja ter dozidave v območju urejanja so možne v kolikor to dovoljujejo geološke danosti, dostopnost, opremljenost zemljišča s komunalnimi vodi ter predpisani požernovarnostni in sanitarno – tehnični odmiki.

Geološko poročilo je sestavni del lokacijske dokumentacije.

13. člen

Novogradnja, dozidave, rekonstrukcija ali drugi posegi v prostor morajo v načelu vzdrževati vzpostavljeno oblikovno identiteto stanovanjske gradnje in se prilagoditi okoliškim objektom in ureditvam. Prilagajajo se po:

- zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča;

- odmiki od sosednjih objektov;

- višini in tlorisu objektov ter gradbeni črti;

- oreintaciji objektov in smeri slemena;

- naklonu strehe;

- barvi in teksturi streh in fasad;

14. člen

Oblikovani kontrasti pri novih posegih v prostor so dopustni:

- kadar ima kontrast namen simbolno prikazati funkcionalno različnost novega objekta od programsko enotnega okolja;

- kadar ima kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto.

Presoje tovrstnih odstopanj je potrebno izvesti ob izdelavi lokacijske dokumentacije.

15. člen

Lega objektov:

- v območju, kjer ni izrazito začrtane gradbene linije objektov, mora biti odmik novih objektov min. 6,00 m od zunanjega roba cestišča oz. je le-ta lahko izjemoma manjši, če cestišče ni predvideno za rekonstrukcijo ali če je zagotovljeno parkiranje vozila izven cestišča;

- odmiki objekta od parcelne meje mora biti tolikšen, da zagotavlja nemoteno vzdrževanje objekta in njegovo uporabo z lastnega funkcionalnega zemljišča (tako, da ni motena sosednja posest). Ta odmik naj znaša min. 2,00 m. V primerih, kjer tega odmika ni možno zagotoviti se odmik od parcelne meje izjemoma lahko zmanjša, vendar si mora investitor v tem primeru pridobiti vknjiženo služnost vzdrževanja objekta na sosednji parceli;

- odmik od sosednjih objektov mora biti tolikšen, da so zagotovljeni ustrezni požernovarnostni in sanitarno – tehnični pogoji (pri individualni gradnji ta odmik znaša min. 6,00 m). V kolikor potrebnega odmika ni možno zagotoviti, je potrebno predvideti druge tehnične ukrepe.

Pogoji oblikovanja novogradenj, adaptacij, dozidav in nadzidav stanovanjskih objektov in pomožnih objektov.

16. člen

Novogradnje in adaptacije:

tloris: prilagajati se mora tlorisnim gabaritompredvidenih za posamezen kompleks (cca. 10,00 x 13,00 m z garažo v sklopu osnovnega tlorisa oz. kot dozidava eni izmed stranic). Daljša stranica objekta naj bo vzporedna s plastnicami;

višinski gabarit; klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje s kolenčnim zidom v = 1,00 m;

streha: dvokapnica z naklonom 30^o – 35 ^o (prilagojena sosednjim objektom), s slemenom vzporednim z daljšo stranico objekta (S-J). Kritina naj bo temna ali opečna. Izvedba ravnih streh, valovit salonit in svetla kritina ni dovoljena;

17. člen

Dozidave:

Dozidava objekta se mora skladati s celotno stavbno maso objekta in mora biti skladna z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta.

Dozidana površina naj praviloma ne presega 40% zazidane površine obstoječega objekta. V primerih, ko se dograjuje tlorisno manjši objekt je dozidana površina lahko večja, vendar usklajena z določili 13. člena tega odloka.

Če se objekt dograjuje mora biti nagib strešine v istem naklonu kot pri osnovnem objektu z enako kritino.

Ravne strehe so dopustne le kot trase nad garažami izven osnovnega tlorisa.

18. člen

Nadzidave:

Nadzidava v ureditveni enoti »A« je razdeljena na dva tipa objektov z ozirom na višino in vrsto zazidave individualne stanovanjske gradnje.  Tako je nadzidava možna pod naslednjimi pogoji:

TIP A

Objekti že imajo optimalni višinski gabarit za individualno stanovanjsko gradnjo(klet + prtličje + izkoriščeno podstrešje s kolenčnim zidom v = 1,00 m ali klet + 2 nadstropji) ali montažna gradnja. Nadzidava teh objektov ni dovoljena.

TIP B

Objekti pri katerih ja nadzidava dovoljena:

- pri položnejših naklonih streh za eno etažo s tem, da kolenčni zid ni dovoljen (klet + 2 nadstropji);

- pri strmejših naklonih (nad 30 ^o ) za uzkoriščeni podstrešje s kolenčnim zidom v 1= 1,00 m;

Nadzidava lahko obsega celoten tloris ali samo njegov del.

Nadzidave objektov naj ne presegajo optimalnih višinskih gabaritov za individualno stanovanjsko gradnjo.

Kota slemena naj ne presega višine + 10,00 m. Ob nadzidavi celotnega tlorisa je potrebno kritino prilagoditi določilom odloka.

19. člen

Pomožni objekti:

Pomožni objekti po tem odlokom so objekti, navedeni v občinskem predpisu o pomožnih objektih, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje.

Gradijo se lahko kot samostojni objekti na funkcionalnih zemljiščih stanovanskih hiš. Pomožni objekti morajo biti oblikovno in funkcionalno usklajeni s stanovanjskim objektom ter grajenim okoljem.

Velikost pomožnega objekta ne sme presegati 12 m². objekt je lahko le pritlične izvedbe, streha pa mora biti dvokapnica.

20. člen

Spremembe namembnosti in dejavnosti:

Sprememba dejavnosti se mora prilagajati osnovni namembnosti območja. Ker je območje namenjeno stanovanjski (bivalni) dejavnosti je pri eventuelni spremembi namembnosti potrebno upoštevati določila odloka o javnem redu in miru.

V območju so dovoljene dejavnosti:

- storitvena in uslužnostna;

- predstavniška in druge manjše poslovne dejavnosti, ki nimajo vplivov na okolje (pisarne, biroji);

Presoja vplivov na okolje se opravi v postopku pridobitve dovoljenja. Pri spremembi namembnosti objekta mora investitor zagotoviti zadostno število parkirnih mest v skladu z veljavnimi normativi.

21. člen

Vzdrževanje in adaptacija:

Pri navedenih delih je potrebno:

- ohraniti prvotne členitve fasad;

- pri zamenjavi kritine ni dopustna uporaba svetlosivih kritin in valovitega salonita;

- objekti pa naj bodo ometani v svetlih nevsiljivih tonih.

22. člen

Začasni objekti in urbana oprema:

Začasnih objektov in naprav, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, kioski in podobno v območju urejanja ni dovoljeno postavljati.

Reklamna znamenja, turistične oznake in druga urbana oprema odprtega prostora mora biti postavljena tako, da dopolnjuje javni prostor in ne ovira vzdrževanja komunalnih in prometnih objektov (upoštevati je potrebno 106. člen zakona o cestah). Postavi se lahko le na zemljišču, za katero je bilo pridobljeno soglasje lastnika.

Urbana oprema odprtega prostora kot so telefonske govorilnice, postajališča javnega prometa, nadstreški, klopi, smetnjaki, svetila.., mora biti oblikovana enotno (uporabijo naj se tipizirani elementi).

Elementi javnih sporočil so lahko nameščeni na posebej oblikovanih in umeščenih panojih.

23. člen

Urejanje okolice in javnih površin:

Zelene površine v območju urejanja predstavljajo predvsem vrtovi. Nivojske razlike se premoščajo z brežinami. Zelene površine za objekti se zasadi s sadnim drevje, na ostalih zelenih površinah se priporoča zasaditev posamičnih elemento avtohtonega rastja.

Zidovi se lahko grade za premoščanje višinskih razlik in utrjevanje brežin ali kot meje med parcelami, če je to v soglasju z mejašem. Zidovi naj bodo obdelani z naravnimi materiali. Višina zidu ne sme presegati višine 0,40 m nad rašćenim terenom.

Ograje so dopustne, kadar je potrebno zavarovati zemljišče, objekte in naprave pre nezaželjenimi vplivi okolice. Locirajo  se lahko na parcelno mejo, vendar ne smejo ovirati preglednosti prometnih površin.

Priporočajo se ograje iz grmovnic, lahko pa so tudi lesene, vendar ne višje od 0,90 m. Kovinskih ograj in ograj iz armiranega betona se ne dovoljuje.

b. Merila in pogoji za določanje funkcionalnih zemljišč

24. člen

Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati;

- namembnost in velikost objektov, konfiguracijo terena, parcelne meje, lokacijo komunalnih vodov, lego sosednjih objektov in druge omejitve rabe zemljišč;

- urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje). Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen v primeru, da je del teh potreb zagotovljen v širšem območju.

25. člen

Gradbena parcela za prostostoječo individualno stanovanjsko hišo meri največ 600 m².

Velikost gradbene parcele ne sme odstopati od velikosti okoliških parcel v območju za več kot 25%.

Za stanovanjske objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta najmanj 2,00 m, širina dovoza do objekta pa min. 2,75 m.

Za pomožne objekte se določi niminalni obseg funkcionalnega zemljišča osnovnega objekta.

Za vse objekte velja, da kolikor je parcela manjša od gradbene parcele (ugotovljeno na osnovi navedenih meril), se kot funkcionalno zemljišče upošteva dejanska površina parcele.

Pri vseh novih posegih v prostor se velikost funkcionalnega zemljišča določi v lokacijskem dovoljenju.

c. Merila in pogoji za komunalno in prometno urejanje

26. člen

Vsi obstoječi in novozgrajeni objekti v območju urejanja morajo biti priključeni na komunalno omrežje.

Komunalna oprema območja obsega omrežje in naprave s pitno vodo, oskrbo z električno energijo, kanalizacijsko omrežje in telefonsko omrežje.

Komunalna ureditev mora biti izvedena na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustreza obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjšanje ogroženosti,..)

Vsi novozgrajeni in vsi objekti, ki se bodo adaptirali, nadzidali ali dozidali, se morajo obvezno priključiti na javno komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo.

27. člen

Prometno urejanje:

Pri prometno urejanju je potrebno upoštevati Zakon o cestah (Uradni list SRS, št. 2/88 – prečiščeno besedilo):

- interni dovozi in priključki naj bodo na javno cestno omrežje pravilno izvedeni s skupnim priključkom, tako da se z njim ne ovira promet in da se ne poškoduje cesta(108. in 109. člen zakona o cestah). Uredijo se s soglasjem pristojnega upravljalca cest;

- vsaka  gradbena parcela mora imeti zagotovljen dovoz za motorna vozila. V primeru, da dovoza na parcelo ni mogoče urediti neposredno z javne prometne površine, je potrebno zagotoviti služnostno pot preko sosednjega zemljišča;

- uvozi na dvorišča morajo biti pregledni in ne smejo ovirati vzdrževanja javnih cest;

- vsi objekti morajo imeti zagotovljen urgentni dostop. Indivudualni vsaj z ene strani, javni pa vsaj z dveh smeri;

- pri novogradnji in dozidavi je potrebno upoštevati odmik od prometnih površin in gradbeno črto že zgrajenih objektov;

- parkirišča morajo biti zagotovljena na parceli uporabnika in morajo biti opremljena z lovilci olj;

- na površinah, ki so namenjene notranjemu prometu (dostava, dovozi, urgentni promet), so dopustni samo posegi, skladno z osnovnim namenom teh površin;

- v varovalnem pasu cest so dovoljeni le posegi po določilih 100. in 101. člen zakona;

- vse posege na cesti in v njenem varovalnem pasu lahko izvaja le organizacija določena v 99. členu zakona;

- prehodi in hodniki za pešce morajo biti izvedeni tako (brez arhitektonskih ovir), da so uporabni za funkcionalno oviranje ljudi;

Komunalno in energetsko urejanje:

28. člen

Pri gradnji je potrebno upoštevati vse obsoječe sanitarno-tehnične predpise, zagotoviti je potrebno predpisane odmike med kanalizacijo in vodovodom (min. horizontalni odmik 0,50 m). V kolikor to ni možno doseči je potrebno vodovod ustrezno zaščititi.

Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopane v teren. Zemjišča tras podzemnih vodov je potrebno po izvedbi zatraviti in vrisati v kataster pri geodetski upravi. Nadzemne energetske objekte je potrebno postavljati nevpadljivo.

29. člen

Vodovodno omrežje:

- v obcestnem pasu je potrebno izvesti primarni in sekundarni vodovod za bodoča gradnjo v ureditveni enoti »B«;

- vodovod mora imeti takšno zmogljivost, da je zagotovljena  požarna zaščita območja ter priključitev novih porabnikov. Ker obstoječi sekundarni cevovodi, ne dovoljujejo dodatnih priključitev, je potrebno vodooskrbo v območju projektno obdelati;

- za zagotovitev oskrbe s pitno in požarno vodo, za celotno območje bo potrebno dograditi dodatne rezervoarske kapacitete za cca 100 m³ ob obstoječem rezervoarju Topoletovo, kar bo potrebno projektno obdelati v zazidalnem načrtu;

- vsi obstoječi in novozgrajeni objekti morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji in soglasjem upravljalca vodovoda;

- v območju mora biti zagotovljeno zadostno število hidrantnih mest.

30. člen

Kanalizacijko omrežje:

- načeloma je potrebno reševati kanalizacijko omrežje v ločenem sistemu fekalnih in meteornih voda;

- glede na blizino kolektorja, je pri nadaljni obdelavi posegov v tem območju kanalizacojo potrebno projetno obdelati v ločenem sistemu fekalnih in meteornih voda. Za čas do priključitve le- tega na CCN je možno fekalne vode speljati preko individualnih greznic v lokalno kanalizacijo;

- ker v ureditveni enoti »B« ni urejenega kanalizacijskega omrežja, je območje potrebno projektno obdelati v zazidalnem načrtu, odvod fekalnih vod iz objektov pa je reševati s skupnimi greznicami;

- pri urejanju greznic je potrebno upoštevati Strokovno navodilo o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85);

- traso kanalizacije in vse nove priključke je potrebno projektno obdelati;

- vsa meteorna voda mora biti speljana v lokalno meteorno kanalizacijo;

- meteorno vodo s prometnih površin je potrebno speljati v meteorno kanalizacijo preko lovilcev maščob;

31. člen

Ogrevanje:

- z ogrevanjem objektov v območju urejanja je predvideno z zemeljskim plinom;

- dopolnilno in obstoječo gradnjo je obvezno priključiti na predviden sistem ogrevanja takoj, ko bo to izvedljivo;

- do izvedbe le-tega pa se dovoljuje ogrevanje individualnih stanovanjskih objektov na lahko kurilno olje ali na tekoči naftni plin;

- ureditev deponij za lahko kurilno olje morajo biti izvedene po Pravilniku o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Uradni list SFRJ, št. 45/67);

- postavitev nadzemnih cistern za tekoči naftni plin se morajo izvajati v skladu s Pravilnikom o utekočinjenem naftnem plinu (Uradni list RS št. 22/91).

32. člen

Odpadki:

- območju urejanja je obvezno zbiranje, odvažanje in deponiranje komunalnih odpadkov na centralno deponijo;

- odpadki se zbirajo v tipizirane zabojnike, okolica le – te pa je urejena;

- odjemna mesta morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je omogočeno enostavno čiščenje;

- glede odvažanja odpadkov in deponiranja je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za graditev prostorov in naprav za zbiranje in odvažanje odpadnih snovi iz stanovanjskih hiš (Uradni list SFRJ, št. 80/70) in Zakon o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS,, št. 8/78, 20/86).

33. člen

Električno omrežje:

- za predvideno novogradnjo v območju, je potrebno zgraditi nadomestno transformatsko postajo Topoletovo in nov nizkonapetostni izvod za predvidene priključitve. Za navedena dela je potrebno naročiti projekt pri JP Elektro Ljubljana, PE Elektro Trbovlje;

- za novogradnje mora upravljalec električnega omrežja zagotoviti ustrezne napetostne razmere na osnovi izpolnitve tehničnih pogojev, ki jih predpiše v elektroenergetskem soglasju;

- ob glavnih cestah in ulicah je potrebno dograditi javno razsvetljavo;

- električno omrežje naj bo urejeno v kabelski  izvedbi, kjer to onemogoča terenske danosti so elektrovodi lahko prostozračni, vendar ne smejo potekati v smeri varovalnih pogledov;

- v primeru, da je na mestu predvidene gradnje ali dozidave položen zemeljski kabel je potrebno pred pričetkom del zakoličiti traso kablovoda;

- nadzemni energetski objekti naj se postavljajo nevpadljivo;

- za vsako spremembo namembnosti prostorov novogradnjo ali dozidavo je potrebno soglasje Elektro Trbovlje;

- eventuelne prestavitve ter potrebno elaborat prestavitve zaradi novih posegov izvaja upravljalev na stroške invenstitorja;

34. člen

Telefonsko in CATV omrežje:

- izvedbo novih in obnovitev obstoječih telefonskih priključkov je potrebno po možnosti realizirati z zemeljskim TK kablom;

- na območju urejanja je možna izgradnja omrežja za kabelsko televizijo;

d. Merila in pogoji za varovanje in izboljšanje okolja

35. člen

Za zagotovitev kvalitetnejšega sanitarno-higienskega in epidemiloškega varstva občanov ter varstva elementov človekovega fizičnega okolja, tako da se v čimvečji meri omeji možnost poslabšanja bivalnih pogojev in zdravstvenega stanja prebivalstva ter degradacija okolja je potrebno:

- zgraditi komunalno, prometno in elektroenergetsko omrežje;

- v območju urediti možnost priključitve na ogrevanje z zemeljskim plinom;

- pri projektiranju in gradnji objektov upoštevati Zakon o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84), Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanj (Uradni list SFRJ, št. 45/67) in Pravilnik o projektiranju brez arhitektonskih ovir (Uradni list SRS, št. 48/87).

36. člen

Požarnovarnostno urejanje:

Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93):

- z merili in pogoji za lego objektov tega odloka preprečujemo širjenje in prenos požara z objekta na objekt. V kolikor tega odmika ni možno zagotoviti, je potrebno predvideti druge tehnične ukrepe;

- do vsakega objekta mora biti zagotovljen dovoz z gasilskimi vozili, do javnega objekta mora biti dovoz z dveh smeri;

- evakuacija ljudi poteka na proste zelene površine, ki jih je v območju dovolj;

- zunanja hidrantna mreža mora biti zasnovana po Pravilniku o teh. norm. za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91) tako, da bo mogoče požar na vsakem objekti gasiti z najmanj dveh smeri. Dovoljena razdalja med dvema hidrantoma je največ 150 m, ker gre za stanovanjsko območje;

- vodovodno omrežje je potrebno dimenzionirati tako, da je zagotovljena požarna zaščita celotnega območja urejanja;

- pri projektiranju je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93) ter vse ostale podzakonske akte in tehnične normative, ki bodo izhajali iz tega zakona;

37. člen

Varovanje zraka:

Vsi viri emisij morajo biti izdelani, grajeni, opremljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak škodljivih snovi oz. da njihova koncentracija ni večja od dovoljene.

Pri varovanju zraka je potrebno upoštevati Zakon o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93), s tem, da se predvidi način ogrevanja, ki ne izpušča v zrak večjih količin škodljivih snovi,kot je to dovoljeno po tem zakonu, ter Odloku o norm. za količine in koncentracije škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak iz posameznih virov onesnaženja (Ur. list SRS, št. 19/88).

Novogradnje in obstoječe objekte je obvezno priključiti na predviden vir ogrevanja takoj, ko bo to izvedljivo. Urediti je potrebno večje zelene površine in zasaditi visoko vegitacijo za boljši lokalni pretok zraka.

38. člen

Varstvo pred hrupom:

Za varstvo pred hrupom je potrebno:

- zmanjšati prekomeren hrup na izvoru ali pasivno zaščito (zasaditev visoke vegitacije, postavitev protihrupnih ograj in izboljšanje izolacijskih sposobnosti oken);

- objekti obrtnih in proizvodnih dejavnosti iz sosednjih območij, morajo biti locirani in zasnovani tako, da se emisije ne širijo direktno v smeri obravnavanega stanovanjskega območja;

- v stanovanjskih območjih so dopustne le take spremljajoče dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa;

- za navedeno območje urejanja, velja III. stopnja dovoljene ravni hrupa;

- upoštevati je potrebno še veljavne določbe Zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76) ter Odloka o maks. Dovoljenih ravneh hrupa za posamezno področje naravnega in bivalnega okolja ter bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80).

39. člen

Varstvo voda:

Varstvo voda pred onesnaženjem je zagotovljeno z merili in pogoji za komunalno opremljanje.

Pri varovanju vode je potrebno upoštevati Zakon o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86), Pravilnik o higienski neoporečnosti pitne vode (Uradni list SFRJ, št. 33/87) ter Strokovno navodilo o tem. Katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode (Uradni list SRS, št. 18/85).

40. člen

Varovanje tal:

Izvajalec gradbenih del mora ob izkopu gradbene jame odstraniti plodno zemljo v celotni debelini jo deponirati na primernem kraju in jo kasneje uporabiti za ureditev okolice ali pa odstopiti za izboljšanje neplodnih zemljišč.

Med gradnjo mora izvajalec vegetacijo zavarovati pred poškodbami.

Po končni gradnji mora urediti okolico objekta, odstraniti provizorje  in odvečni material.

Nelegalna odlagališča odpadkov, delno porušene objekte in ruševine v naselju je potrebno v dogovoru z lastnikom urediti in sanitirati do takšne mere, da le-te ne bodo degradirale sicer kvalitetnih ambientov.

e. Merila in pogoji za delovanje DS

41. člen

To področje se ureja na podlagi veljavnih predpisov.

IV. KONČNE DOLOČBE

42. člen

Prostorski ureditveni pogoji so občanom, podjetjem in drugim organizacijam stalno na vpogled pri upravni organizaciji za urbanistično načrtovanje in ekologijo in pri upravnem organu občine Trbovlje, pristojnem za urejanje okolja.

43. člen

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe

44. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Zasavja.

Številka: 35200-1/94

Datum: 03. 04. 1995

PREDSEDNIK

OBČINSKEGA SVETA

OBČINE TRBOVLJE

Slavko POTRATA

s.r.