Na podlagi 39.  in 40. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov  v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in RS št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93) 2. alineje 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93) ter 10. in 12. člena začasnega poslovnika občinskega sveta je občinski svet občine Trbovlje na nadaljevanju 3. seje dne 3.4.1995 sprejel

ODLOK

O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA OBMOČJE UREJANJA O 8/1 – RTP - PETROL

1. člen

V skladu z usmeritvami dolgoročnega plana občine Trbovlje in družbenega plana občine Trbovlje, se za območje urejanja O 8/1 – RTP – Petrol sprejmejo prostorsko ureditveni pogoji (RUP), ki jih je izdelal IBT- Razvoj mesta in arhitektura d.o.o. Trbovlje, pod št. 6246-10/201 v februarju 1994.

2. člen

Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:

- obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor:

- soglasja pristojnih organov, organizacij oz. skupnosti;

- besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih;

- prikaze prostorskih ureditev na obravnavanem območju iz prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine na topografskem načrtu v M 1:5000;

- prikaze prostorskih ureditvenih pogojev obravnavanega območja na katastrskem načrtu v M 1:500;

3. člen

Prostorsko ureditveni pogoji skladno s planskimi določitvami določajo:

I. Mejo območja urejanja;

II. Funkcijo območja urejanja;

III. Merila in pogoje za posege v prostor;

a. Merila in pogoje za graditev objektov in naprav ali drugih posegov v prostor;

b. Merila in pogoje za določanje funkcionalnih zemljišč;

c.  Merila in pogoje za komunalno in prometno urejanje,

d. Merila in pogoje za varovanje in izboljšanje okolja;

e. Merila in pogoje za delovanje DS;

IV. Končne določbe;

4. člen

Merila in pogoje tega odloka so splošni in se konkretizirajo v lokacijski dokumentaciji, kot strokovni podlagi za izdajo lokacijskega dovoljenja.

Lokacijsko dokumentacijo izdela pristojna organizacija za urbanistično načrtovanje.

V postopku izdelave lokacijske dokumentacije se za konkreten poseg v prostor ponovno pridobijo tudi potrebna soglasja organizacij in skupnosti.

5. člen

Lokacijsko dovoljenje je potrebno pridobiti za vsak poseg v prostor, razen tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, za postavitev začasnih objektov in naprav ter adaptacije, s katerimi se bistveno ne spremenijo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namen obravnavanega objekta, za kar zadostuje odločba o priglasitvi del.

6. člen

Občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora lahko pred izdajo lokacijskega dovoljenja za posamičen poseg v prostor, zahteva analizo prostorskih ureditvenih pogojev, če je to potrebno;

- za zagotovitev enakih možnosti uporabnikom glede razreševanja prostorskih potreb, kadar obstaja nevarnost, da bi s posamičnim posegom onemogočili racionalno izrabo prostora;

- za ugotovitev in odpravo motenj v okolju, ki jih povzroča obstoječa ali bodoča dejavnost na območju urejanja.

Analiza iz prvega odstavka tega člena se opravi v okviru izdelave lokacijskega dokumentacije.

I. MEJA OBMOČJA UREJANJA

7. člen

Meja območja urejanja O 8/1 – RTP – Petrol je razviden iz grafičnega prikaza prostorskih ureditvenih pogojev M 1:500.

Območje se nahaja v k.o. Trbovlje.

Opis poteka meje območja urejanja  O 8/1 – RTP – Petrol. Izhodiščna točka meje območja urejanja je najjužnejša točka obravnavanega območja in je J vogal parcele št. 1499/7. Od izhodiščne točke poteka meja proti S po zahodni meji te parcele do opornega zidu, ki poteka po parcelni meji parcele št. 1499/4, gre po njem, prečka parcelo v smeri S in se priključi na zahodno mejo parcele št. 1499/3 ter se nadaljuje po njej do severnega vogala parcele. Tu se meja obrne proti vzhodu, prečka cesto parcelne št. 1761/7 in parcelo št. 1760/14 ter se nadaljuje po severni parcelni meji parcele št. 1443/6, prečka parcelo št. 1397/5 in se na stiku z opornim zidom potoka Trboveljščica obrne proti J. V nadaljevanju gre meja po vzhodni parcelni meji parcele št. 1761/7 proti jugu. Na sečišču s podaljškom JV parcelne meje parc. Št 1499/? se meja obrne proti JZ, prečka cesto parc. Št 1761/7 in gre po JV parcelni meji parcele št. 1499/7 do izhodiščne točke.

8. člen

Območje O 8/1 se nahaja v k.o. Trbovlje in meri le 0,6ha. V območju so sledeče parcele:

1397/5-d, 1443/6, 1489/6, 1499/3, 1499/4-d, 1499/7, 1760/14-d, 1761/7-d, 2687, 3313

II. FUNKCIJA OBMOČJA UREJANJA

9. člen

Območje urejanja O 8/1 – RTP – Petrol je namenjena površinam za komunalne dejavnosti.

V območju so obstoječi objekti RTP – bencinski servis Petrol in odsek regionalne ceste (vodenska cesta). Preko območja poteka tudi planirani dovodni in oskrbovalni cevovod Zvezni rov – Ačkun – Gvido katerega obravnava že sprejet lokacijski načrt. Pred videni posegi v prostor naj ne spreminjajo obstoječe namembnosti območja oz. naj jo zgolj dopolnjujejo.

III. MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR

a. Merila in pogoji za graditev objektov in  naprav ali drugih posegov v prostor

10. člen

V območju urejanja so dovoljeni sledeči posegi v prostor:

- dozidave, rušitve, adaptacije ter tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah;

- gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje komunalnih elektroenergetskih ter prometnih objektov in naprav;

- ureditev zunanjih površin (zelenic, dvorišč, parkirišč, platojev, pešpoti…);

- postavitev reklamnih tabel, turističnih oznak, ograj ter urbane opreme;

- sanacija zemljišč in gradnja za potrebe le-teh

11. člen

Dozidave v območju so možne v kolikor to dovoljujejo geološke danosti, dostopnost, opremljenost zemljišča s komunalnimi vodi ter predpisani požarno varstveni in sanitarno – tehnični odmiki.

12. člen

Za vsak poseg v prostor je predhodno potrebno pridobiti geološko poročilo.

Geološko poročilo je sestavni del lokacijske dokumentacije.

13. člen

Dograditev, rekonstrukcija ali drugi posegi v prostor morajo v načelu vzdrževati vzpostavljeno oblikovno identiteto dveh objektov v območju urejanja.

14. člen

Oblikovni kontrasti pri novih posegih v prostor so dopustni:

- kadar ima kontrast namen simbolno prikazati funkcionalno različnost novega objekta od programsko enotnega okolja;

- kadar ima kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto.

Presoje tovrstnih odstopanj je potrebno izvesti ob izdelavi lokacijske dokumentacije.

15. člen

Lega objektov:

- v območju, kjer ni izrazito začrtane gradbene linije objektov, mora biti odmik dozidav obstoječih objektov min. 6,00 m od zunanjega roba cestišča;

- odmik objekta od parcelne meje mora biti tolikšen, da zagotavlja nemoteno vzdrževanje objekta in njegovo uporabo z lastnega funkcionalnega zemljišča  (tako, da ni motena sosednja posest). Ta odmik naj znaša min. 2,00 m. v primerih, kjer tega odmika ni možno zagotoviti se odmik od parcelne meje izjemoma lahko zmanjša, vendar si mora invenstitor v tem primeru pridobiti vknjiženo služnost vzdrževanja objekta na sosednji parceli;

- odmik od sosednjih objektov mora biti tolikšen, da so zagotovljeni ustrezni požarno varnostni in sanitarno tehnični pogoji;

- pri proizvodnih objektih in skladiščih min. 1,5 do 2 višina višjega objekta

16.člen

Pogoji oblikovanja adaptacije in dozidav obstoječih objektov:

Tlorisni in višinski gabariti se morajo prilagajati namembnosti obstoječih objektov.

Objekt Petrola naj se ob adaptaciji prilagodi tipskim bencinskim postajam v svetli pastelni barvi. Upoštevati je potrebno vse veljavne predpise iz področja   hrambe naftnih derivatov in ostalih predpisov, ki se morajo upoštevati pri dejavnosti v tem objektu. Ob adaptaciji objekta oz. ob rekonstrukciji ceste na tem odseku je potrebno zagotoviti tretji vozni pas.

Objekt RTP – a naj bo ometan prav tako o svetlih tonih.

Dozidava objektov se mora skladati s celotno stavbno maso objekta in mora biti skladna z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta.

17. člen

Nadzidave in spremembe namembnosti obstoječih objektov niso dovoljene.

18. člen

Začasni objekti in urbana oprema:

Začasnih objektov in naprav, namenjenih storitvenim in družabnim dejavnosti, sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, v območju urejanja ni dovoljeno postavljati.

Reklamne table, turistične oznake in druga urbana oprema odprtega prostora mora biti postavljena tako, da dopolnjujejo javni prostor in ne ovira vzdrževanja komunalnih in prometnih objektov (upoštevati je potrebno 106. člen zakona o cestah). Postavi se lahko na zemljišču, za katerega je bilo pridobljeno soglasje lastnika. Urbana oprema odprtega prostora kot so nadstreški, klopi, smetnjaki, svetila…, mora biti oblikovana enotno (uporabijo naj se tipizirani elementi).

Plakatiranje je dovoljeno le na posebej oblikovanih in označenih javnih mestih.

19. člen

Urejanje okolice in javnih površin:

Okolica objektov mora biti hortikulturno urejena.

Nivojske razlike se premeščajo z brežinami, le izjemoma z opornimi zidovi, ki naj bodo obdelani z naravnimi materiali in ne smejo presegati višine 0,40 m nad raščenim terenom.

Ograje niso dovoljene. V kolikor je to nujno potrebno zaradi zavarovanja zemljišča, objektov in naprav pred vplivi okolice, morajo biti ustrezno oblikovane in prilagojene celotni namembnosti objekta. Locirajo se lahko na parcelno mejo vendar tako, da ne ovirajo preglednosti na cestnih površinah. Priporočajo se ograje iz grmovnic. Okrog kompleksa objeta RTP se dovoljujejo za zavarovanje žična ograja višine 2,00 m.

Vse obstoječe zelene površine je potrebno redno vzdrževati, varovati in ohranjati. Ni dovoljeno uničevati drevja in grmovnic  ter spreminjati okoliških pogojev, ki so potrebni za njihov razvoj.

Ustrezno je potrebno vzdrževati in dograjevati tudi javno razsvetljavo.

b. Merila in pogoji za določanje funkcionalnih zemljišč

20. člen

Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati:

- namembnosti in velikost objekta na parceli, konfiguracijo terena, parcelne meje, lokacijo komunalnih vodov, lego sosednjih objektov in druge omejitve rabe zemljišč;

- urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje). Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen v primeru, da je del teh potreb zagotovljen v širšem območju.

21. člen

Gradbena parcela za proizvodnje objekte se prilagaja potrebam dejavnosti, ki se vrši v njih.

Za proizvodne objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta minimalno 5,00 m, širina dovoza do objekta pa min. 3,50 m.

Za vse objekte velja, da kolikor je parcela manjša od gradbene parcele (ugotovljeno na osnovi navedenih meril), se upošteva kot funkcionalno zemljišče upošteva dejanska površina parcele.

c. Merila in pogoji za komunalno in prometno urejanje

22. člen

Vsi objekti, ki se bodo adaptirali ali dozidali, se morajo obvezno priključiti na javno komunalo, energetsko in prometno infrastrukturo.

Komunalna ureditev mora biti izvedena na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustreza obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednjih razmerah, zmanjšanje ogroženosti,…).

23. člen

Prometno urejanje:

Pri prometnem urejanju je potrebno upoštevati Zakon o cestah (Uradni list SRS, št. 2/88 – prečiščeno besedilo).

- interni dovozi in priključki naj bodo na javno cestno omrežje pravilno izvedeni s skupnim priključkom, tako da se z njim ne ovira promet in da se ne poškoduje cesta (108. in 109. člen zakona o cestah). Uredijo se s soglasjem pristojnega upravljalca cest;

- vsaka gradbena parcela mora imeti zagotovljen dovoz za motorna vozila;

- uvozi na dvorišča morajo biti pregledni in ne smejo ovirati vzdrževanja javnih cest;

- oba objekta morata imeti zagotovljen urgentni dostop vsaj iz dveh smeri;

- pri dozidavi je potrebno upoštevati odmik od prometnih površin in gradbeno črto že zgrajenih objektov;

- parkirišča morajo biti zagotovljena na parceli uporabnika in morajo biti opremljena z lovilci olj;

- na površinah, ki so namenjena notranjemu prometu (dostava, dovozi, urgentni promet), so dopustni samo posegi, skladno z osnovnim namenom teh površin;

- v varovalnem pasu regionalne ceste so dovoljeni le posegi po določilih 100. in 101. len zakona;

- vse posege na cesti in v njenem varovalnem pasu lahko izvaja le organizacija določena v 99. členu zakona;

- ob adaptaciji bencinskega servisa oz. rekonstrukciji ceste je potrebno zagotoviti tretji vozni pas za leve zavijalce;

Komunalno in energetsko urejanje:

24. člen

Pri gradnji je potrebno upoštevati vse obstoječe sanitarno – tehnične predpise, zagotoviti je potrebno predpisane odmike med kanalizacijo in vodovodom (min. horizontalni odmik 0,50m). v kolikor to ni možno doseči je potrebno vodovod ustrezno zaščititi.

Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopane v teren. Zemljišča tras podzemnih vodov je potrebno po izvedbi zatraviti ter vrisati v kataster pri geodetski upravi. Nadzemne energetske objekte je potrebno postaviti nevpadljivo.

25. člen

Vodovodno omrežje:

- vodovodno omrežje v območju urejanja je potrebno zaradi dotrajanosti obnoviti ter predhodno projektno obdelati;

- preko območja urejanja poteka trasa planiranega dovodnega in oskrbovalnega cevovoda Zvezni rov – Ačkun – Gvido s pripadajočimi objekti (obdelano v lokacijskem načrtu);

- vsi obstoječi objekti morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji in soglasjem upravljalca vodovoda;

- v območju mora biti zagotovljeno zadostno število hidrantnih mest.

26. člen

Kanalizacijsko omrežje;

- načeloma je potrebno reševati kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu fekalnih in meteornih voda;

- v območju je potrebno dograditi kanalizacijski kolektor do predvidene CČN ter obstoječe objekte priključiti nanj po pogojih upravljalca;

- meteorne vode iz povoznih površin je potrebno speljati v lokalno meteorno kanalizacijo ter predhodno očistiti preko lovilcev maščob. Ostale meteorne vode iz zelenih in gozdnih površin pa je potrebno speljati v naravne recipiente (odprte jarke).

- tehnološke odpadne vode je možno priključiti na kanalizacijsko omrežje le, če so predhodno očiščene do te mere kot to zahteva sanitarna inšpekcija;

- uporabniki prostora, ki na svojem dvorišču skladiščijo nevarne snovi (goriva, olja, kemikalije…) lahko to opravijo le v pokritih prostorih.  Manipulacijske površine morajo biti urejene tako da se ob eventualnem razlitju snovi ta v celoti prestreže;

- uporabniki prostora, ki v tehnološkem procesu uporabljajo strupene snovi odnosno imajo lastne čistilne naprave, morajo voditi dnevnik in redno vršiti analizo odpadnih voda, ki jih spuščajo v javno kanalizacijo;

- pri urejanju greznic je potrebno upoštevati Strokovno navodilo o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85);

27. člen

Ogrevanje:

- ogrevanje objektov v območju urejanja se rešuje individualno na lahko kurilno olje ali tekoči naftni plin

- ureditev deponij za lahko kurilno olje in hrambi kurilnega olja (Uradni list SFRJ, št. 45/67);

- postavitev nadzemnih cistern za tekoči naftni plin se morajo izvajati v skladu s Pravilnikom o utekočinjenem naftnem plinu (Uradni list RS, št. 22/91.

28. člen

Odpadki:

- v območju urejanja je urejeno organizirano zbiranje, odvažanje in deponiranje komunalnih odpadkov na centralno deponijo;

- odpadki se lahko zbirajo v tipizirane zabojnike, okolica le – teh pa je urejena. Za eventuelne neuporabne snovi (surovine) iz proizvodnje je določiti potrebno poseben režim odvoza oz. deponiranja;

- eventuelno skladiščenje nevarnih snovi mora biti urejeno v prekritih prostorih tako, da bo zagotovljeno zdravje in varstvo zaposlenih. Vsi ti objekti in talne površine morajo biti urejene tako, da te snovi ne morejo priti v stik s površinsko vodo oz. podtalnico;

- odjemna mesta morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je omogočeno enostavno čiščenje;

- glede odvažanja odpadkov in deponiranja je potrebno upoštevati Zakon o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št. 8/78, 20/86).

29. člen

Električno in PTT omrežje:

- za novogradnje mora upravljalec električnega omrežja zagotoviti ustrezne napetostne razmere na osnovi izpolnitve tehničnih pogojev, ki jih predpiše v elektroenergetskem soglasju;

- ob glavnih cestah in ulicah je potrebno dograditi javno razsvetljavo;

- električno omrežje naj bo urejeno v kabelski izvedbi kjer to onemogočajo terenske danosti so elektrovodi lahko prostozračni, vendar ne smejo potekati v smeri varovalnih pogledov;

- v primeru, da je ne mestu predvidene gradnje ali dozidave položen zemeljski kabel je potrebno pred pričetkom del zakoličiti traso kablovoda;

- za dozidavo je potrebno soglasje Elektro Trbovlje;

- eventuelne prestavitve ter potrebni elaborat prestavitve zaradi novih posegov izvaja upravljalec na stroške invenstitorja;

- izvedbo novih in obnovitev obstoječih telefonskih priključkov je potrebno po možnosti realizirati z zemeljskim kablom;

d. Merila in pogoji za varovanje in izboljšanje okolja

30. člen

Požarnovarstveno urejanje:

Pri vseh posegih v prostoru je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list, št. 71/93).

- z merili in pogoji za lego objektov tega odloka prepričujemo širjenje in prenos požara z objekta na objekt. V primeru, da predpisanega odmika med objekti ni možno zagotoviti se le – ta lahko zmanjša, če so zagotovljeni drugi požarnovarstveni ter tehnični ukrepi;

- do vsakega objekta mora biti zagotovljen dovoz z gasilskimi vozili, do javnega objekta mora biti dovoz z dveh smeri;

- evakuacija ljudi poteka na proste zelene površine, ki jih je v območju dovolj;

- zunanja hidrantna mreža mora biti zasnovana po Pravilniku o teh. norm. za zunanje in notranje hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 44/83) tako, da bo mogoče požar na vsakem objektu gasiti z najmanj dveh smeri;

- vodovodno omrežje je potrebno dimenzionirati tako, da bodo zagotovljene zadostne količine oz. kapacitete požarne vode ter bo mogoče urediti požarno zaščito celotnega območja urejanja;

- po Pravilniku o tehničnih norm. za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91) znaša količina vode na en požar 10 l/s, ne glede na odpornost objekta proti požaru v sklopu naselja;

- pri vseh posegih je potrebno upoštevati še pravilnik o gradnji postaj za preskrbo motornih vozil z gorivom o uskladiščenju in pretakanju goriva (Uradni list SFRJ, št. 27/71 in 29/71) ter Obvezno strokovno navodilo RIPV, št. 15-S-22/00-b-18/76-AZ z dne 30.9.1986 (zaključki komisije RIPV za požarno varnost, daljinsko vodenih in daljinsko nadziranih elektroenergetskih objektov);

upoštevati je potrebno vse še veljavne predpise ter podzakonske akte, ki bodo izdani na podlagi zakona o varstvu pred požarom;

31. člen

Varovanje zraka:

Vsi viri emisij morajo biti izdelani, grajeni, opremljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak škodljivih snovi oz. da njihova koncentracija ni večja od dovoljene. Pri varovanju zraka je potrebno upoštevati Zakon o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93) s tem, da se predvidi način ogrevanja, ki ne izpušča v zrak večjih količin škodljivih snovi, kot je to dovoljeno po tem zakonu. Upoštevati je potrebno tudi Odlok o varstvu zraka na območju občine Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št. 9/87, 23/89 in 5/91).

32. člen

Varstvo pred hrupom:

Za varstvo pred hrupom je potrebno:

- zmanjšati prekomeren hrup na izvoru z aktivno ali pasivno zaščito (zasaditve visoke vegetacije, postavitev protihrupnih ograj in izboljšanje izolacijskih sposobnosti oken);

- upoštevati normative še veljavne določbe Zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76) ter Odloka o maks. dovoljenih ravneh hrupa za posamezno področje naravnega in bivalnega okolja ter bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80).

33. člen

Varstvo voda:

Varstvo voda pred onesnaženjem je zagotovljeno z merili za komunalno opremljanje. Pri varovanju voda je potrebno upoštevati Zakon o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86), Pravilnik o higienski neoporečnosti pitne vode (Uradni list SFRJ, št. 33/87) ter Strokovno navodilo o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode (Uradni list SRS, št. 18/85).

34. člen

Varovanje tal:

Izvajalec gradbenih del mora v sklopu gradbene jame odstraniti plodno zemljo v celoti in jo deponirati na primernem kraju in jo kasneje uporabiti za ureditev okolice ali pa odstopiti za izboljšanje neplodnih zemljišč. 

Med gradnjo mora izvajalec vegetacijo zavarovati pred poškodbami.

Po končani gradnji mora urediti okolico objekta, odstraniti provizorije in odvečni material.

e. Merila in pogoji za delovanje DS

35. člen

To področje se ureja na podlagi veljavnih predpisov ter odloka o gradnji in vzdrževanju zaklonišč v občini Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št. 3/94).

IV. KONČNE DOLOČBE

36. člen

Prostorsko ureditveni pogoji so občanom, podjetjem in drugim organizacijam stalno na vpogled pri upravni organizaciji za urbanistično načrtovanje in ekologijo in pri upravnem organu občine Trbovlje, pristojnem za urejanje prostora.

37. člen

Nadzor pri izvajanjem določil tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

38. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Zasavja.

Številka: 35200-14/94

Datum: 03.04.1995

PREDSEDNIK

OBČINSKEGA SVETA

OBČINE TRBOVLJE

Slavko POTRATA

s.r.