Na
podlagi 92. člena
Poslovnika občinskega sveta
(Uradni
list RS, št. 55/10) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 7.
redni seji dne 18. 11. 2015 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o
začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini
Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica, ki obsega: |
– Odlok
o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini
Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št.
16/93), |
– Odlok
o spremembah in dopolnitvah začasnih prostorskih ureditvenih pogojev za
centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska
Bistrica
(Uradni list RS, št. 79/01), |
– Odlok
o spremembah in dopolnitvah Odloka o spremembah in dopolnitvah začasnih
prostorskih ureditvenih pogojev za centralna naselja v Občini Slovenska
Bistrica in mesto Slovenska Bistrica
(Uradni list RS, št. 35/02), |
– Odlok
o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasnih prostorskih ureditvenih
pogojih za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto
Slovenska Bistrica
(Uradni list RS, št. 108/08), |
– Odlok
o dopolnitvi Odloka o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za
centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska
Bistrica
(Uradni list RS, št. 26/10), |
– Odlok
o spremembah in dopolnitvah Odloka o spremembah in dopolnitvah začasnih
prostorskih ureditvenih pogojev za centralna naselja v Občini Slovenska
Bistrica in mesto Slovenska Bistrica
(Uradni list RS, št. 78/15). |
Št.
9000-21/2015-11-0203 |
Slovenska Bistrica, dne 19. novembra 2015 |
|
Župan |
Občine Slovenska Bistrica |
dr. Ivan Žagar l.r. |
|
|
O D L O K |
o začasnih
prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini Slovenska
Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (uradno prečiščeno besedilo) |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
Ta odlok
ureja prostorsko ureditvene pogoje za območja naselij v Občini Slovenska
Bistrica (v nadaljevanju: PUP), ki jih je izdelal IBIS, d.o.o.
Inženiring biro investicijsko svetovanje, Slovenska Bistrica v marcu
2000, pod št. 2/00. |
Prostorski
ureditveni pogoji so izdelani v skladu z Odlokom o spremembah in
dopolnitvah dolgoročnega in srednjeročnega plana – prostorski del Občine
Slovenska Bistrica, dopolnjen 2003 (Uradni list RS, št. 131/04). |
Centralna
naselja v Občini Slovenska Bistrica so: Slovenska Bistrica in Zgornja
Polskava. |
|
2. člen |
Začasni
ureditveni pogoji določajo: |
I. Splošne
določbe |
II. Obseg
območja |
III. Skupna merila in pogoji za posege v prostor: |
a) za
graditev novih objektov |
b) za
gradnjo stanovanjskih objektov |
c) za
gradnjo gospodarskih objektov |
č) za
gradnjo objektov za proizvodnjo in obrt |
d) pogoji
za določitev funkcionalnih zemljišč in velikosti gradbenih parcel |
e) posegi
na obstoječih objektih |
f) gradnja
pomožnih objektov |
g) postavljanje spominskih obeležij |
h) urejanje zelenih površin, površin za vrtičkarstvo, škarp in ograj |
i) prometna ureditev |
j) komunalno urejanje |
k) vodooskrba |
l) odvajanje odpadnih voda |
m) posegi
na vodotokih |
n) oskrba
z električno energijo |
o) odstranjevanje odpadkov |
p) ogrevanje |
q) oskrba
s plinom |
r) omrežje
zvez |
s) širitev
pokopališč |
t) ukrepi
za varstvo okolja |
u) posegi
na kmetijskih zemljiščih in gozdovih |
IV. Podrobnejši pogoji in merila za posege v prostor v značilnih
območjih: |
a) stara
vaška in mestna jedra |
b) vaška
naselja |
c) območja
novejše stanovanjske gradnje |
d) pogoji
v proizvodno obrtnih področjih |
e) posegi
v območjih izključne rabe za potrebe obrambe |
V. Varovanje naravne in kulturne dediščine |
VI. Pogoji
za izrabo prostora |
VII. Prehodne in končne določbe |
|
2.a člen |
PUP so
prostorsko izvedbeni akti in so podlaga za izdelavo lokacijske
dokumentacije in neposredna podlaga za izdajo dovoljenj za posege v
prostor. |
Lokacijska
dokumentacija za enega ali več objektov se izdela na podlagi strokovnih
osnov in situacije. |
Namenska
raba površin mora biti identična namenski rabi določeni s planskimi
dokumenti Občine Slovenska Bistrica. |
Spremembe
funkcije objektov so dopustne v takšni meri, da se ne spreminja oziroma
ogroža pretežna namembnost območja in vpliv novih dejavnosti ne presega
zakonsko določenih vplivov na okolje. |
Pri
posegih v prostor, pri katerih je pričakovan večji vpliv na okolje in
prostor, je potrebno predložiti ustrezne strokovne osnove. |
Investitor
je dolžan predložiti ekspertize, kadar gre za tehnično zahtevne objekte
ter zazidave večjih površin. |
Posegi v
prostor pri javnih objektih in na javnih površinah morajo biti
načrtovani tako, da je občanom omogočen neoviran in varen dostop do
objektov, naprav in zemljišč ter njihova splošna uporaba. |
|
II. OBSEG
OBMOČJA |
|
3. člen |
Območje
Občine Slovenska Bistrica, ki se ureja s predloženimi PUP-i, obravnava
ureditvena območja centralnih naselij. |
Ureditvena
območja so prikazana na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 s
prikazom namenske rabe prostora. |
Namenska
raba površin mora biti identična namenski rabi določeni s planskimi
dokumenti občine, podrobnejša namenska raba pa je določena v
kartografskem delu prostorsko ureditvenih pogojev, ki je sestavni del
tega odloka. Kolikor investicijske namere odstopajo od določil tega
odloka v smislu podrobnejše namenske rabe zemljišča, je potrebno za to
območje izdelati občinski podrobni prostorski načrt. |
|
III.
SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR |
|
a) za
graditev novih objektov |
4. člen |
Novogradnje so dopustne na tistih zemljiščih, kjer tako namembnost
dopuščajo planski dokumenti in to omogoča oblikovanost terena, velikost
razpoložljive parcele in je poseg skladen z urbanističnimi konstantami,
ki jih določa okoliška grajena struktura. |
Novogradnje se morajo objektom v morfološki enoti prilagoditi z gradbeno
črto, smerjo slemena, gabariti, obdelavo in barvo fasad, kritino in
drugimi gradbenimi materiali, arhitekturnimi detajli in stavbnimi
odprtinami. |
Smeri
slemena objektov morajo biti usklajene z obstoječo zasnovo oziroma
ambientalno ureditvijo gruče hiš oziroma zaselka, praviloma vzporedno s
smerjo plastnic. |
Novi
objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena
sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani
varnostni pogoji. |
Odmiki med
sosednjimi objekti morajo biti najmanj 8 m. Manjši odmiki so dopustni,
če so ugotovljeni ustrezni požarno- varnostni ukrepi in dovoljuje
vplivno območje. |
Odmiki od
državnih cest morajo biti pri novih objektih usklajeni z Zakonom o
javnih cestah, odmiki od občinskih cest pa usklajeni z Odlokom o
občinskih cestah v Občini Slovenska Bistrica. |
|
b) za
gradnjo stanovanjskih objektov |
5. člen |
Tloris:
praviloma podolgovat, razmerje med osnovnima stranicama je 1:1,2 ali
več, lahko pa tudi v razmerju stranic 1:1, kadar gre za energetsko
varčno gradnjo. |
Višina:
objekti imajo lahko etažnost do (K)+P+1(M). Praviloma so objekti
pritlični s koto pritličja največ 0,5 m nad raščenim terenom in pri
katerih je kolenčni zid na podstrešju visok do 1,20 m. V primeru etažne
gradnje morajo biti streha ali položna enokapnica, ki se izkoristi za
izvedbo fotovoltaičnih ali samostojnih sevalnih elementov oziroma ravna
streha, ki mora biti ekstenzivno zazelenjena ali opremljena s
samostojnimi sevalnimi elementi. Objekti imajo lahko tudi klet, če to
dopuščajo terenske in geološke razmere. |
Posegi v
prostor se volumensko prilagode obstoječi okoliški pozidavi. |
Streha:
praviloma dvokapnica z naklonom strešine 30°–45°, možne so tudi
dvokapnice z manjšim naklonom oziroma enokapnice za potrebe fotovoltaike
ali ravna streha, ki je ekstenzivno zazelenjena oziroma ima na strehi
samostojne sevalne elemente (SSE) ali fotovoltaiko. |
Smer
slemena objekta mora biti pri dvokapnicah vzporedna daljši stranici
objekta. Osvetlitve podstrešnih prostorov so dovoljene s frčadami in
drugimi oblikami odpiranja strešin. |
Kritina:
kritina temne ali opečne barve (žgana opeka), razen v območjih, kjer je
zaradi varovanja kulturne dediščine predpisano kritje z drugačno
kritino. Pločevinaste strehe morajo imeti videz opečne kritine. |
|
6. člen |
Skladno s
pogoji tega odloka so na obravnavanih območjih dovoljene novogradnje,
adaptacije, nadzidave, dozidave, komunalne ureditve in vzdrževalna dela
na obstoječih objektih in napravah. |
|
c) za
gradnjo gospodarskih objektov |
7. člen |
Gospodarska poslopja je možno graditi v sklopu morfoloških enot, v
katerih predstavljajo kmetije sestavni del obstoječe urbane strukture. |
Gradnjo
gospodarskih poslopij mora omogočiti velikost funkcionalnega zemljišča,
pri čemer morajo biti zagotovljeni pogoji za ureditev manipulativnega
prostora, shranjevanja mehanizacije in ureditev gnojišč oziroma drugega
sistema deponiranja živilskih odpadkov, v skladu s Strokovnim navodilom
o urejanju gnojišč in greznice (Uradni list SRS, št. 10/85). |
Odmik
gospodarskih objektov od parcelne meje mora biti minimalno 4 m. |
Tloris:
podolgovat, razmerje med širino in dolžino 1:1,5 ali več. |
Velikost:
tlorisno objekt ne sme presegati 30 m dolžine. |
Višina:
maksimalna višina slemena 12 m nad koto urejenega terena. |
Oblikovanje strešin in kritin: naklon strešin osnovnega objekta
(prevladujoč tlorisni gabarit) 35°–45°, lahko tudi manj, glede na
obstoječo okoliško pozidavo, kritina temne ali opečne barve (žgana
opeka). |
|
č) za
gradnjo objektov za proizvodnjo in obrt |
8. člen |
Gradnja
objektov za storitveno obrtne dejavnosti in mirno obrt je možna v okviru
obstoječih območij na površinah namenjenih stanovanjem oziroma
centralnim dejavnostim. Gradnja objektov za proizvodnjo je možna v
območju, ki je opredeljeno za proizvodne dejavnosti. Na območjih
namenjenim centralnih dejavnostim in v okviru starih vaških jeder je
možno graditi oziroma spremeniti namembnost obstoječim objektom za
potrebe gostinstva in turizma. Objekte namenjene prenočitvenih
zmogljivostim oziroma penzionom je možno graditi tudi v območjih
namenjenim stanovanjem. |
Pogoji za
oblikovanje so enaki pogojem za gradnjo stanovanjskih objektov razen
omejitve tlorisnih gabaritov. |
|
8.a člen |
Za gradnjo
večstanovanjskih objektov, vrstnih hiš, stanovanjskih dvojčkov, objektov
za družbene dejavnosti, športne dejavnosti, turizem, sakralnih objektov
in urbane opreme, se upoštevajo splošna določila za graditev novih
objektov, opredeljena v 5. členu tega odloka. Smernice za arhitekturno
oblikovanje poda občinska urbanistična komisija, katera tudi potrdi
izdelano projektno dokumentacijo. |
|
d) pogoji
za določitev funkcionalnih zemljišč in velikosti gradbenih parcel |
|
Določitev
funkcionalnih zemljišč |
9. člen |
Velikost
funkcionalnega zemljišča objekta mora omogočati normalno gradnjo,
uporabo in vzdrževanje objekta. |
Pri
določevanju velikosti funkcionalnega zemljišča za vse posege je potrebno
upoštevati obliko parcele in razgibanost terena. |
Velikost
funkcionalnega zemljišča za gospodarske objekte in objekte namenjene
obrtni in proizvodni dejavnosti mora omogočiti normalno uporabo objektov
vključno s potrebnimi manipulacijskimi površinami, površinami za
parkiranje in izvajanje ukrepov za zaščito okolice pred vplivi objekta
oziroma dejavnosti. |
Velikost
funkcionalnega zemljišča za nove objekte se določi tako, da se okrog
bodoče lokacije vriše pas 4 m ali pas širine do parcelne meje z drugimi
lastniki, če je odmik manjši od 4 m. Razen tako dobljene površine je
potrebno v funkcionalno zemljišče všteti še vse ostale površine, ki po
dokončanju ne bodo rabile več kmetijskemu namenu (dostopi, dovozi,
parkirišča, obračališča, hišne cvetlične grede ...). |
Obstoječim
objektom, ki nimajo opredeljeno funkcionalno zemljišče, določimo
funkcionalno zemljišče tako, da zemljišče za redno rabo določimo na
podlagi ogleda na terenu in vanj vključimo še dostope, obračališča,
cvetlične grede ... Funkcionalno zemljišče za izredno rabo objekta
(ureditvena dela) pa določimo po potrebi v širini od 0–4 m okrog
objekta. |
|
Določitev
gradbenih parcel |
9.a člen |
Velikost
gradbene parcele mora biti prilagojena namembnosti objekta, njegovi
velikosti ter naravnim in ustvarjenim danostim prostora. |
Velikost
gradbene parcele mora omogočiti zadovoljitev vseh spremljajočih
prostorskih potreb osnovne dejavnosti, razen v primeru, če je
zagotovljeno njihovo skupno zadovoljevanje v širšem območju. |
Velikost
gradbene parcele za individualno stanovanjsko hišo ne sme odstopati od
velikosti okoliških parcel v območju. |
Novograjeni objekti za obrtno in proizvodno dejavnost in kmetijsko
gospodarski objekti imajo sorazmerno večje parcele. |
|
e) posegi
na obstoječih objektih |
10. člen |
Med posege
na obstoječih objektih štejemo prizidave, nadzidave, preureditve
podstrešij, spremembe namembnosti, vzdrževalna dela in rekonstrukcije. |
Navedeni
posegi ne smejo rušiti lokalnih urbanističnih in arhitekturnih
značilnosti (gradbena črta, os slemena, gabariti, kritina in drugi
gradbeni materiali, arhitekturni detajli, stavbne odprtine). Spremembe
namembnosti so dovoljene, kolikor se ne spremenijo vplivi na okolje
(osončenje, veduta, hrup, smrad, dostop idr.). Pri morfološko homogenih
območjih ter objektih in območjih, ki se varujejo skladno s predpisi o
varstvu kulturne dediščine, se morajo vsi posegi izvajati v sodelovanju
s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine. |
Tlorisna
velikost prizidka praviloma ne sme presegati 50 % tlorisne velikosti
obstoječega objekta, hkrati mora biti razmerje med zazidano in prosto
površino zemljišča najmanj 40:60. Za oblikovanje prizidka veljajo enaki
pogoji kot za novogradnje. Odstopanje je možno kadar gre za nadgraditev
ambienta. |
Preureditve podstrešij v okviru obstoječih gabaritov so dovoljene.
Preureditve podstrešij in nadzidave ne smejo biti opravljene na račun
obstoječega strmega naklona strehe (zdaj ima npr. hiša streho v naklonu
45°, po pozidavi pa bo višina slemena ostala ista, le naklon strehe bo
nižji). |
Spremembe
namembnosti so dovoljene, kadar dopolnjujemo osnovno namembnost območja
ali pa njegovo odstranitev. |
Posegi na
obstoječih objektih so možni v primeru, da gre za objekte, zgrajene na
osnovi gradbenega dovoljenja, oziroma objekte, zgrajene pred letom 1967
in se le-ti nahajajo na območjih, namenjenih za rabo kakršni služi
objekt. |
Vzdrževalna dela so dopustna za vse obstoječe objekte s tem, da se
ohranjajo obstoječi gabariti in gradbena linija objekta. Potrebno je
ohraniti značilne arhitektonske elemente in materiale (kamen, omet, les,
barve itd.). |
Pri
posegih na obstoječih objektih morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki
ali drugi ukrepi (izbira ognje odpornih materialov, izvedba
protipožarnih zidov in podobno) za preprečevanje prenosa požara. |
|
f) gradnja
pomožnih objektov |
11. člen |
Postavitev
pomožnih objektov, opredeljenih s podzakonskimi akti, ki opredeljujejo
vrsto enostavnih objektov, je dovoljena le, kadar v sklopu obstoječih
objektov ni možno zadovoljiti manjkajočih prostorskih potreb. Pri
novogradnjah so garaže in drugi pomožni prostori praviloma v sklopu
objekta. Pri vrstni zazidavi je možna postavitev enostavnega objekta na
notranjo stran mejnika, kolikor se s tem ne poslabšajo bivalne kvalitete
sosednjega objekta. |
Pomožni
objekti ne smejo rušiti lokalnih, urbanističnih in arhitekturnih
značilnosti: |
– biti
morajo oblikovno in funkcionalno usklajeni z obstoječimi sosednjimi
objekti avtohtonega stavbnega fonda ob upoštevanju splošnih pogojev za
novo gradnjo, |
– za
gradnjo je potrebno uporabiti gradiva, ki ne odstopajo od gradiv in
obdelav obstoječih objektov, |
– za
pomožne objekte veljajo ista načela kot za druge objekte: podolžni
tloris, 35°–45° strma simetrična streha krita s temno ali opečno
kritino, klet mora biti popolnoma vkopana. |
|
12. člen |
Kioski
lahko služijo storitvam, uslužnostim in informativnim dejavnostim in so
lahko nameščeni v morfoloških enotah, ki imajo javne površine tako, da
ne ovirajo nobene oblike prometa. |
Tlorisna
dimenzija kioska naj bo prilagojena namembnosti kioska (do maks. 12 m2).
Postavitev kioska ne sme poslabšati delovnih in bivalnih pogojev v
sosednjih objektih (osončenje, vedute, hrup, smrad, dostop idr.). |
Kioski so
lahko locirani le tam, kjer ni ustreznih lokalov, enotno oblikovani,
izdelani po vzorcu naše arhitekture, glede oblikovanja in gradiv po
vzorni. |
Stojnice
za priložnostno sezonsko ponudbo naj sledijo okvirom enotnega
oblikovanja ožjih območij urejanja. Stojnice so odprti objekti. |
|
12.a člen |
Začasni
objekti in naprave, namenjeni začasnemu zadovoljevanju prostorskih
potreb za storitvene in družbene dejavnosti ter ostale potrebe (do
zgraditve trajnega objekta), sezonski turistični ponudbi ali občasnim
prireditvam, se lahko postavijo na zemljiščih, kjer v tekočem planskem
obdobju ni predviden trajen poseg v prostor. V aktu, s katerim upravni
organ dovoli postavitev začasnega objekta, mora biti opredeljeno, kdaj
je potrebno objekt odstraniti, kdo ga je dolžan odstraniti, na čigave
stroške in v kakšnem roku. |
Pogoji za
postavitev začasnih objektov so analogni pogojem kot za trajni poseg v
prostor. |
|
g) postavljanje spominskih obeležij |
13. člen |
Spominska
obeležja so lahko samostojni objekti – spomeniki ali pa skulpture in
spominske plošče, postavljene na ali ob obstoječe objekte. |
Lokacija
za postavitev spominskih obeležij naj bo določena na podlagi vsakokratne
podrobne urbanistične presoje tako, da se s postavitvijo dopolnjuje
javni prostor in ne ovira promet. |
Spominska
obeležja na stavbah morajo biti postavljena tako, da ne slabšajo
bivalnih pogojev in varnosti objekta. |
V območjih
ali na posameznih objektih, za katere veljajo pogoji varovanja naravne
in kulturne dediščine, se smejo spominska obeležja postavljati le v
sodelovanju s pristojno organizacijo za varstvo naravne in kulturne
dediščine. |
Ista
pravila veljajo tudi za napise na fasadah, reklamne panoje, reklamne
izveske ipd. |
|
h) urejanje zelenih površin, površin za vrtičkarstvo, škarp in ograj |
14. člen |
Okolico
novogradenj je treba skladno z okoliškimi ureditvami ustrezno ozeleniti
z avtohtonim zelenjem. |
Ob
individualnih objektih je možno urediti individualne zelenjavne vrtove. |
Kjer
konfiguracija terena z višinskimi razlikami zahteva njihovo premostitev,
naj se ta praviloma uredi s travnimi brežinami. Kadar pa je nujna
postavitev škarpe, naj se ta intenzivno ozeleni. Ograje okoli
funkcionalnih zemljišč se sme postavljati tam, kjer so okoliška
zemljišča že tako urejena. Ograja naj bo usklajena z obstoječimi, živa
meja v bližini prometnic (križišča, ovinki) ne sme presegati višine 0,60
m. |
|
15. člen |
Ob
naseljih je možno urediti površine za potrebe ljubiteljske obdelave –
vrtičkarstvo. |
Urejanje
površin za ljubiteljsko obdelavo ni dovoljeno na kmetijskih površinah,
ki so trajno namenjene kmetijski proizvodnji (1. območje), površinah, ki
so zavarovane zaradi varstva naravne in kulturne krajine oziroma
namenjene parkovni ureditvi. |
Površine
za vrtičkarstvo je možno urejati: |
– na
kmetijskih zemljiščih nižjih kategorij |
– na
zemljiščih, ki so v zaraščanju |
– začasno
na zemljiščih, predvidenih za gradnjo oziroma druge posege v prostor. |
Velikost
posameznih parcel ne sme presegati 150 m2. |
Za
shranjevanje orodja je dovoljena gradnja skupnih lop, pri čemer tlorisna
velikost ne sme presegati 3 m na uporabnika. Izjemoma je dovoljena
gradnja individualne lope, kadar velikost kompleksa zemljišč ne presega
dovoljenega obsega za enega uporabnika. Območje je dovoljeno opremiti z
vodovodnim omrežjem. |
Postavljanje ograj med posameznimi parcelami ni dovoljeno, možna je
zasaditev meje do višine 0,60 m. |
Vrtičkarstvo ne sme biti osnova za prodajo zemljišč (najemni odnos) in
iz tega izhajajoče zahteve za izgradnjo sekundarnih bivališč (počitniške
hiše in gospodarske kleti). |
|
i) prometna ureditev |
16. člen |
Za
prometno omrežje v območjih urejanja veljajo določila Zakona o javnih
cestah, določila Odloka o občinskih cestah v Občini Slovenska Bistrica
in določila Odloka o ureditvi cestnega prometa na območju Občine
Slovenska Bistrica. |
V
varovalnih pasovih obstoječih prometnic se ne smejo graditi stanovanjski
hiše in druge stavbe ter naprave, razen v primerih, ko to dopušča
oziroma izhaja iz smernic ali projektnih pogojev pristojnih
soglasodajalcev. |
Kakršnikoli objekti z zunanjimi ureditvami, parkirišči in notranjimi
prometnimi povezavami morajo biti od zunanjega roba vozišča državne
ceste odmaknjeni tako, da ne ovirajo preglednosti pri vključevanju na
državno ceste (preglednostni trikotnik). |
Odvodnjavanje državne ceste z območja PUP ne sme biti ovirano. Meteorna
in druga odpadna voda ne sme pritekati na državno cesto ali na njej celo
zastajati in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje državne
ceste in njenega cestnega telesa. Ureditev odvodnjavanja ne sme
povzročiti spremembe oziroma poslabšanje odvodnjavanja državne ceste. |
Vsa nova
prečkanja državne ceste je treba predvideti s prebitjem oziroma
prevrtanjem vozišča. Najmanjša globina vrha infrastrukturnih vodov (teme
cevi) mora biti 1,2 m glede na nivo vozišča državne ceste, najmanjša
višina zračnih vodov oziroma njihovih vodnikov pa 7,00 m ob največjem
možnem povesu. Najmanjši odmik droga infrastrukturnega voda od zunanjega
roba vozišča državne ceste mora biti enak njegovi višini, če pa te
zahteve ni možno upoštevati, mora biti drog zaščiten z varnostno ograjo.
Vsi pokrovi jaškov in naprave gospodarske javne infrastrukture morajo
biti locirani zunaj vozišča državne ceste oziroma zunaj kolesnic državne
ceste. |
Projektna
dokumentacija mora biti izdelana na podlagi doseženih stopenj
obremenitve in ocene sprejemljivih obremenitev glede hrupa, tresljajev,
izpušnih plinov, svetlobnega onesnaženja in ostalih dejavnikov prometa,
upoštevajoč povečanje prometa na državni cesti za 20-letno plansko
obdobje. Zaradi navedenega morebitna potreba po kasnejši protihrupni
zaščiti, zaščiti proti tresljajem, izpušnim plinom, svetlobnemu
onesnaženju in ostalim dejavnikom prometa ne sme bremeniti upravljavca
državne ceste. |
Izvedba
protihrupnih ukrepov, ki so posledica pozidave, mora biti sestavni del
komunalne opreme območja. Upravljavec državne ceste ne bo zagotavljal
ukrepov varstva pred hrupom za območje obstoječe poselitve, kakor tudi
ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica
obratovanja ceste na delu državne ceste v območju PUP. |
Zaradi
rekonstrukcije obstoječih cestnih priključkov na državne ceste bo med
investitorjem in upravljavcem na območju PUP sklenjena pogodba, s katero
bodo medsebojno urejene vse obveznosti v zvezi z rekonstrukcijo cestnih
priključkov, vključno s pripravo projektne naloge in dokumentacije s
postopkom revizije. |
Ob
obstoječi avtocesti je potrebno načrtovati takšne dejavnosti, ki ne bodo
negativno vplivale na cesto. Prav tako naj se ob obstoječi avtocesti ne
načrtuje objektov in dejavnosti, za katere bi bil vpliv ceste lahko
moteč, predvsem z obremenitvami s hrupom zaradi prometa. |
Upravljavec avtoceste ne zagotavlja dodatnih ukrepov varstva pred hrupom
za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe
prostora, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali
bodo posledica obratovanja avtoceste, glede na že izvedene oziroma
načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje avtoceste. Pri načrtovanju
ureditve ob avtocesti je potrebno upoštevati Uredbo o ocenjevanju in
urejanju hrupa o okolju (Uradni list RS, št. 121/04), Uredbo o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) ter
Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/99). Izvedba
vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij
spremenjene rabe prostora je obveznost investitorjev novih posegov. |
V
naseljenih krajih in hribovitih predelih se sme glede na krajevne
razmere izjemoma dovoliti graditev objektov in naprav v varovalnem pasu,
če to ni v nasprotju s koristmi ceste in prometa. Pri taki izjemi je
treba upoštevati najmanjši odmik od zunanjega roba cestnega sveta,
zaradi morebitne razširitve ceste. |
V
varovalnih pasovih prometnic so na obstoječih objektih in napravah
dovoljena le nujna vzdrževalna dela in posegi v prostor v zvezi s
komunalnim urejanjem. |
V
rezervatu prometnice, za katero še niso dokončno določene tehnične
značilnosti na osnovi projektne dokumentacije, so dovoljeni posegi v
prostor s soglasjem predlagatelja prometnega rezervata. |
Novogradnje in obnove prometnic morajo biti izvedene tako, da omogočajo
dostop intervencijskih gasilskih vozil (osni pritiski 10 t, horizontalni
in vertikalni elementi in gabariti). |
Odmik
objektov od zbirnih stanovanjskih cest mora zagotoviti: |
– minimalno vzdrževanje cest v zimskem in letnem času |
– širino
cestnega telesa v skladu z veljavnimi normativi. |
|
17. člen |
Dovozi in
priključki na cesto omrežje morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne
ovira ali ogroža promet in da se cesta in cestni objekti ne poškodujejo.
Interni dovozi in pristopi morajo biti navezani na javno prometno
omrežje s skupnim priključkom. Dovozi in priključki se smejo graditi
samo s soglasjem pristojnega soglasodajalca. Ob cestah se priključki
predvidijo v projektih za graditev oziroma rekonstrukcijo in morajo biti
izvedeni tako, da omogočijo dostop intervencijskim gasilskim vozilom
(osni pritisk 10 t, horizontalni in vertikalni elementi in gabariti). |
Bencinski
servisi so lahko grajeni v ureditvenih območjih naselij ob izpolnjenih
pogojih soglasodajalcev (odmiki, priključki na ceste, odvodnjavanje
itd.). |
Do vsake
parcele mora biti zagotovljen dostop in dovoz na javno cesto ali javno
pot. Ureditev dostopa in dovoza se dovoljuje tudi preko zasebnih
zemljišč, vendar mora biti v teh primerih dovoz urejen s služnostno
pravico vpisano v zemljiško knjigo. |
|
17.a člen |
Za
zagotavljanje mirujočega prometa je potrebno pri novogradnjah, dozidavah
in nadzidavah ali v primeru spremembe namembnosti obstoječega objekta
zagotoviti možnost parkiranja. |
Za
stanovanjske objekte se zagotovi poleg garažnega mesta v objektu vsaj
eno parkirno mesto na zemljišču investitorja. Kolikor se v stanovanjskem
objektu opravlja tudi dejavnost, je potrebno zgraditi še dodatna
parkirna mesta za konkretno dejavnost. |
|
17.b člen |
Pri
objektih različnih dejavnosti je potrebno zagotoviti primerno število
parkirišč na zemljišču investitorja. Za vsako dejavnost je nujno
zagotoviti vsaj dve parkirni mesti za stranke. |
Število
potrebnih parkirnih mest glede na vrsto dejavnosti se določi v skladu s
Tehničnimi normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih
površin (FAGG, leto 1991). |
Kolikor
investitor ne more zagotoviti primernega števila parkirišč na svojem
zemljišču, mora soinvestirati v bližnje javno parkirišče v
proporcionalnem delu. Če v radiusu 100 m ni možno zagotoviti parkirišča,
se dejavnost ne more opravljati. |
|
j) komunalno urejanje |
18. člen |
Vsi
objekti morajo biti priključeni na obstoječe in novozgrajeno omrežje.
Minimalna komunalna oprema v ureditvenem območju obsega naprave za
oskrbo s pitno vodo, elektroenergetsko omrežje, naprave cestnega prometa
in hidrantno omrežje, priključitev na javno kanalizacijo oziroma
izgradnjo nepretočnih in nepropustnih greznic, malih komunalnih ČN in
odvoz smeti. |
|
k) vodooskrba |
19. člen |
Na
območjih z urejenim javnim vodovodnim omrežjem je obvezno priključiti
nanj vse novogradnje, katerih namembnost je povezana s porabo vode in
gre za individualno gradnjo, ločenih lokacij, v primeru, da obstoječe
omrežje omogoča nove priključitve. |
Vsa večja
predvidena zazidalna območja na obstoječi vodovodni sistem ni mogoče
priključiti, zaradi nezadostnih količin pitne vode in preobremenitve
standarda oskrbe s pitno vodo. Na teh področjih je potrebno predvideti
rekonstrukcije vodovodnega omrežja in pridobitev zadostnih novih vodnih
virov. Širina rezervatov primarnih vodovodov oziroma njihov varovalni
pas je 2,5 m, če ti potekajo izven cestnega telesa. |
Uporabniki
tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme, pridobiti je potrebno
vodno dovoljenje. Pitne vode iz vodovodnega sistema ni mogoče
uporabljati v tehnološke namene. |
Pri
zagotavljanju zadostnih količin vode za posamezna področja, mora biti
vodovodni sistem projektiran tako, da bo zagotovljena požarna varnost v
skladu z zakonskimi predpisi. |
Del
lokacij predvidenih ureditev se nahaja v širšem vodovarstvenem območju
zajetij pitne vode, z oznako VVO III, po Uredbi o vodovarstvenem območju
za vodno telo vodonosnikov Dravsko-Ptujskega polja (Uradni list RS, št.
59/07), zato je treba pri načrtovanju dosledno upoštevati omejitve in
pogoje iz veljavnega predpisa. |
|
l) odvajanje odpadnih voda |
20. člen |
|
I. Odvajanje odpadne komunalne vode |
|
a.
Naselja opremljena z javno kanalizacijo |
Komunalna
odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja,
opremljenem z javno kanalizacijo, se mora neposredno odvajati v javno
kanalizacijo zaključeno z ustrezno čistilno napravo. |
V javno
kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki
nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je
opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi
nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega
voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo,
večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za
prečrpavanje. |
Industrijska odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu
naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, se mora odvajati
prečiščena v vode ali javno kanalizacijo v skladu s predpisom, ki ureja
emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo. |
Za del
naselja, kjer ni zgrajena kanalizacija in v katerem je predvidena
izgradnja kanalizacije in če celotna obremenitev, ki tam nastaja,
presega 50 PE, je treba pred izdajo prvega dovoljenja za gradnjo,
izdelati program komunalnega opremljanja za celotno območje predvidene
gradnje. |
|
b.
Območja brez javne kanalizacije |
Na
območjih, kjer ni javne kanalizacije se lahko odpadna voda odvaja v: |
– nepretočno, nepropustno greznico, |
– malo
komunalno čistilno napravo, |
– če je
stavba ne geografsko zaokroženem območju, na katerem ni predpisano
odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in je skupna
obremenitev zaradi odvajanja te odpadne vode manjša od 50 PE, se lahko
komunalna odpadna voda, ki nastaja v teh stavbah: |
– odvaja v
kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije, in čisti v mali
komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v
lasti in upravljanju lastnikov stavb, ali |
– se
komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici (greznici brez
iztoka) oziroma mali komunalni čistilni napravi in je njeno praznjenje
zagotovljeno v okviru storitev javne službe. |
|
II. Odvajanje odpadnih voda iz obstoječih stavb |
Odvajanje
komunalne odpadne vode v pretočne greznice ni dovoljeno razen, če gre za
obstoječo pretočno greznico in še ni potekel rok iz predpisov, ki
urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih
naprav in emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih
čistilnih naprav. Po predpisanem roku se morajo odpadne komunalne vode
odvajati na način, opisan pod točko 1a), v primeru izgradnje javne
kanalizacije ali na način, opisan pod točko 1b), v primeru območja brez
javne kanalizacije. |
Če območje
poselitve ni opremljeno z javno kanalizacijo, morajo lastniki obstoječih
stavb na območjih poselitve, katerih v skladu s predpisi ni potrebno
opremiti z javno kanalizacijo, za odpadno komunalno vodo, ki nastaja v
obstoječi stavbi, sami na svoje stroške zagotoviti čiščenje v mali
komunalni čistilni napravi oziroma izgraditi nepretočno greznico. |
Na
vodovarstvenih območjih prvega in drugega razreda pa se mora odpadna
voda zbirati v nepretočnih, nepropustnih greznicah. |
|
III. Odvajanje padavinske vode |
Za naselje
ali del naselja, ki mora biti opremljeno z javno kanalizacijo, je treba
zagotoviti izvajanje ukrepov za zmanjševanje odvajanja količin
padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo zlasti tiste, ki se odvaja
s streh, ali, če je to ekonomsko upravičeno, zagotoviti odvajanje
padavinske odpadne vode z ločenim kanalizacijskim omrežjem za odvajanje
in čiščenje padavinske vode. |
Smiselni
ukrepi so: |
– izvedba
ponikovalnice, kjer je to mogoče, |
– zadrževanje padavinske vode v zadrževanih bazenih in postopno
odvajanje v javno kanalizacijo, |
– izgradnja rezervoarjev za meteorne vode za lastne potrebe. |
Za naselje
ali del naselja, ki je opremljeno z mešano javno kanalizacijo za
odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode, se mora zagotoviti
ustrezno zadrževanje prvega naliva padavinske odpadne vode v napravah za
zadrževanje in mehansko čiščenje ter zajeto padavinsko odpadno vodo po
končanem nalivu odvesti na čistilno napravo. |
Čiste
padavinske vode iz strehe je treba, če ne obstaja možnost priključitve
na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo
ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih
površin, dno ponikovalnice pa mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino
podzemne vode. Če ponikanje ni možno in kolikor geološke razmere za to
niso ugodne, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če
tega ni, pa razpršeno po terenu. Pri tem mora ureditev odvodnje biti
načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in
erozijsko ogroženega območja. |
Odvajanje
padavinskih odpadnih voda s parkirišč in cest mora biti urejeno preko
lovilca olj. V primeru izvedbe garaž v kletnih prostorih predvidenih
objektov morajo biti tla teh prostorov načrtovana brez talnih iztokov, v
primeru izvedbe le-teh, pa morajo biti odpadne vode speljane po
vodotesnem sistemu preko lovilca olj in usedalnika v kanalizacijo za
padavinske odpadne vode. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno,
da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2). |
Projektna
rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest,
mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske
vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05) in Uredbo o emisiji snovi
in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo
(Uradni list RS, št. 47/05, 47/07). |
|
20.a člen |
Ureditve
gnojničnih jam in gnojišč na kmetijah morajo biti v skladu s predpisi.
Gnojnične jame in gnojišča morajo biti nepropustna in brez iztoka.
Razredčena vsebina se lahko odvaža na kmetijske površine, v skladu z
uredbo o vnosu nevarnih snovi in gnojil v tla in pravilnika za izvajanje
dobre kmetijske prakse pri gnojenju. |
Gnojevka
se mora takoj podorati. Deponiranje gnojevke na principu “obdelane
lagune“ ni dopustno. Na kmetijska zemljišča, ki so pod varstvenim
režimom zajetij pitne vode, ter pribrežna zemljišča vodotokov se tekoča
vsebina gnojnih jam in gnojišč (gnojevka) ne sme odvažati. V naseljih,
zaselkih in ob posameznih objektih, kjer so gnojnične jame in gnojišča
neurejena, se morajo urediti ali primerno sanirati v sklopu ureditve na
parceli. |
|
m) posegi
na vodotokih |
21. člen |
Pri
predvidenih posegih je potrebno upoštevati 37. člen Zakona o vodah
(Uradni list RS, št. 67/02), ki določa, da na vodnem in priobalnem
zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen v posebnih primerih,
kadar gre za objekte grajenega javnega dobra, ukrepe, ki se nanašajo na
izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, gradnjo objektov za rabo
voda, zagotovitev varnosti in drugo. |
Vsi
objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo,
vključno z morebitno ograjo, morajo biti, skladno s 14. in 37. členom
Zakona o vodah-1, odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, to je od
zgornjega roba brežine vodotoka, 5 m pri vodotokih 2. reda. Pas
priobalnega zemljišča v območju ureditve je treba v projektni
dokumentaciji označiti in kotirati. |
Za vse
posege v varovalnem pasu vodotokov in v območju vodotokov je potrebno po
veljavni zakonodaji pridobiti vodnogospodarske smernice in
vodnogospodarsko soglasje. |
|
n) oskrba
z električno energijo |
22. člen |
Področje
elektrooskrbe zahteva upoštevanje veljavnih predpisov s tega področja in
zasnov elektroomrežja v strokovnih podlagah ter dolgoročni in
srednjeročni družbeni plan. |
Preko
ureditvenega območja potekajo daljnovodi visoke napetosti, in sicer: |
– obstoječi DV 110 kV Rače–Slovenska Bistrica, Slovenska
Bistrica–Slovenske Konjice I, |
– obstoječi DV 110 kV Maribor–Slovenske Konjice I. |
Za potrebe
izgradnje večjih obrtnih con, trgovskih con, delavnic oziroma
industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, bo
potrebno pri Elektru d.d., posebej naročiti raziskavo o možnosti
napajanja z električno energijo. Investitorji si morajo pridobiti
smernice oziroma projektne pogoje za izdelavo prostorskih aktov, ki bodo
izdelani za posamezna območja, ter si k njim pridobiti mnenje oziroma
soglasje k projektnim rešitvam. |
V skladu z
71. členom Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07) si bodo
morali investitorji za vsako novo priključitev ali povečanje priključne
moči pridobiti soglasje za priključitev in izpolniti z njimi predpisane
pogoje. |
Prav tako
je potrebno za vsako graditev objekta v koridorjih obstoječih in
predvidenih prenosnih daljnovodov pridobiti pisno soglasje ELES-a. Za
vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov namenjenih za
stalno oziroma občasno prebivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v
elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov,
predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne
vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja kot to določa veljavna
Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju
(Uradni list RS, št. 70/96). |
Napeljave
kablov preko ali v bližini fasad in objektov kulturne dediščine oziroma
postavljanja električnih in podobnih drogov v bližini le-teh praviloma
ni dovoljeno. Kolikor zaradi tehničnih možnosti drugače ni izvedljivo,
se morajo vsi posegi izvajati v sodelovanju s pooblaščeno organizacijo
za varstvo naravne in kulturne dediščine. |
Za del
območja, ki se bo urejal kot občinski podrobni prostorski načrt (OPPN),
bo moral investitor k vlogi za pridobitev mnenja na pripravljen osnutek
OPPN predložiti idejno zasnovo, v kateri bo obdelano napajanje
predvidenih objektov z območja OPPN, morebitne prestavitve obstoječih
elektroenergetskih vodov na območju OPPN in vključitev predvidenih
objektov v elektroenergetsko omrežje. Idejno zasnovo mora investitor
naročiti pri Elektru Maribor d.d. Ob naročilu le-te mora investitor
priložiti dokumentacijo, s katere bo razvidna natančna lokacija in
gabariti predvidenih objektov ter predvidena priključna moč le-teh. |
Vso
elektroenergetsko infrastrukturo (prestavitev in novogradnja energetskih
vodov in objektov), je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi
pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in
standardi, ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska
infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi. |
Pri
novogradnjah in obstoječo legalno zgrajenih individualnih stanovanjskih
objektih je dovoljena postavitev fotovoltaike oziroma samostojnih
sevalnih elementov (SSE) do površine 140 m2 povprečne
velikosti osončene strehe; na vseh ostalih novogradnjah ali obstoječih
legalno zgrajenih objektih (izjema so objekti javnega značaja in
industrijski objekti) je dovoljena postavitev fotovoltaike oziroma
samostojnih sevalnih elementov (SSE) do površine 400 m2
povprečne velikosti osončene strehe. |
Za
izgradnjo sončnih elektrarn, fotovoltaike z močjo nad 50 kW na
posameznem objektu (izjema so objekti javnega značaja in industrijski
objekti) je potrebno izdelati OPPN. |
Postavitev
sončnih elektrarn, fotovoltaike kot samostojnih objektov znotraj
ureditvenega območja PUP ni dovoljena. |
Znotraj
ureditvenih območij centralnih naselij ni dovoljena gradnja bioplinarn
ter objektov in naprav za termično obdelavo odpadkov. |
|
o) odstranjevanje odpadkov |
23. člen |
Za vse
obstoječe in novo predvidene objekte ter za dopolnilno gradnjo, je
potrebno zagotoviti organiziran odvoz odpadkov na komunalno urejeno
odlagališče. |
Neurejena
odlagališča je potrebno sanirati in urediti v prvotno stanje. |
|
p) ogrevanje |
24. člen |
Ogrevanje
na območjih obdelave PUP bo praviloma individualno, vendar je potrebno
uporabljati ekološko neoporečna goriva (drva, lahko kurilno olje, plin
in podobno). |
V primeru
ogrevanja objektov s toplotno črpalko sistema voda-voda, kjer je kot
toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir
vertikalna zemeljska sonda, za kar je potrebno izvesti vrtino, si mora
investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za
pridobivanje toplote v skladu s 125. členom Zakona o vodah-1. Če gre za
rabo vode po 125. členu Zakona o vodah-1, izda vodno dovoljenje
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za
upravljanje z vodami, na podlagi posebne vloge. Vodno dovoljenje je
potrebno pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja. |
|
r) oskrba
s plinom |
25. člen |
a)
Prenosno omrežje zemeljskega plina |
V
ureditvenem območju, kjer poteka prenosno omrežje zemeljskega plina, je
potrebno upoštevati Energetski zakon (EZ-UPB2, Uradni list RS, št.
27/07) in Sistemska obratovalna navodila za prenos zemeljskega plina
(Uradni list RS, št. 89/05). |
Za
poseganja v nadzorovani pas prenosnega plinovoda (2x100 m) s tlakom nad
16 bar, se upošteva Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev,
obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnih tlakom nad 16 bar
(Uradni list RS, št. 60/01 in 54/02). Za poseganja v varnostni pas
prenosnega plinovoda z delovnim tlakom do vključno 16 bar, se upošteva
Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje
plinovodov z delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št.
26/02 in 54/02). |
Pri
načrtovanju in projektiranju je potrebno upoštevati navedeno prenosno
omrežje zemeljskega plina z vsemi omejitvami v pripadajočem nadzorovanem
pasu (2x100 m) in pridobiti soglasja Geoplina plinovodi d.o.o. |
b)
Distribucijsko omrežje zemeljskega plina |
Objekti,
predvsem novogradnje, ki so locirani na območju, kjer je izvedeno
distribucijsko omrežje zemeljskega plina, naj se priključijo na
obstoječe omrežje, razen kolikor uporabljajo obnovljive vire energije.
Koncesionar bo kot sistemski operater distribucijskega omrežja
zemeljskega plina za navedeni projekt izdal projektne pogoje in nato
tudi soglasje k projektnim rešitvam. |
Pri
projektiranju objektov naj se upoštevajo obstoječi koridorji
plinovodnega omrežja, kolikor obstoječega plinovodnega omrežja na
območju ni, se pri projektiranju predvidijo plinovodni koridorji v
cestnem svetu, lahko pa se predvidijo tudi drugje, kolikor se ugotovi,
da izvedba v cestnem svetu ni možna. Pri projektiranju nove komunalne
infrastrukture je potrebno upoštevati predpisane odmike med plinovodom
in drugimi komunalnimi vodi. |
|
s) omrežje
zvez |
25.a člen |
Ob
upoštevanju obstoječih tras TK omrežja je predhodno potrebno pridobiti
soglasje upravljavca TK voda. |
Telekomunikacijski operater bo na območju Slovenske Bistrice in Zg.
Polskave gradil najsodobnejšo optično oziroma širokopasovno
telekomunikacijsko omrežje in temu je potrebno prilagoditi projektno
dokumentacijo telekomunikacijskih priključkov posameznih objektov.
Ustrezno je potrebno izvesti tudi projektno dokumentacijo notranjih
instalacij posameznih objektov. Rešitve za zunanje TK priključke ter
notranje optične instalacije poda upravljavec. |
Pri tako
izvedeni notranji instalaciji in vgrajeni dovodni omarici, bo
telekomunikacijski operater izvedel priključek, preko katerega bo
uporabnikom omogočal vse telekomunikacijske storitve neodvisno od vrste
dovodnega prenosnega medija. |
Za
predvideno območje je potrebno izvesti projekt optičnih TK priključkov
posameznih objektov na omrežje telekomunikacijskega operaterja. Pri vseh
posegih v prostor je potrebno predhodno upoštevati trase obstoječega TK
omrežja in predhodno pridobiti soglasje telekomunikacijskega operaterja
k projektnim rešitvam. |
Investitor
objekta, kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK
omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske
dovodne omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta.
Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24 urni
dostop. |
Notranja
telekomunikacijska inštalacija se naj izvede s tipiziranimi materiali in
elementi. Priporoča se izvedba notranje telekomunikacijske inštalacije,
ki se z ustrezno cevno povezavo (upoštevati minimalne dimenzije
inštalacijskih cevi) z dovodno telekomunikacijsko omarico zaključi v
notranji telekomunikacijski omarici. V notranji telekomunikacijski
omarici je potrebno zagotoviti električno napajanje (vtičnica 220 V). |
Za vsako
posamezno zazidalno območje je potrebno za dopolnitev komunalne opreme
pripraviti PGD projektno dokumentacijo, kjer se upošteva, da se do
posameznih stavb na zemljišču, ki je v lasti investitorja, zgradi TK
kabelska kanalizacija: |
– Po
glavni ulici vsaj dve cevi fi 110 s pripadajočimi kabelskimi jaški
dimenzije 1,2 x 1,2 x 1,2 m tudi na mestih, kjer se trasa lomi in z
jaški dimenzije vsak fi 600 mm pri stavbah. |
– Do
posameznih objektov ena cev fi 110. |
|
š) širitev
pokopališč |
25.b člen |
Širitve
pokopališč so možne v skladu z veljavno zakonodajo. Načrtovanje širitev
se dimenzionira na 30-letne potrebe. Pri širitvah, ureditvah ter drugih
posegih v območje pokopališča pa veljajo pogoji: |
– širitve
se dovoljujejo na območje proti odprtemu prostoru, ne pa v smeri naselij |
– pokopališča naj imajo minimalen 10 metrski varovalni nezazidan pas |
– v
vplivnem pasu 100 m se pogoji bivanja in delovanja prilagodijo
nemotenemu delovanju pokopališč. |
Pri
izdelavi lokacijske dokumentacije za širitev pokopališč je potrebno
poleg ureditve grobnih polj definirati tudi pogoje ureditve dostopov,
poslovilnih ploščadi, ureditve prostorov za odpadke, oskrbo z vodo. Pred
izdajo dovoljenj je potrebno pridobiti pozitivno soglasje pristojne
službe za varstvo voda, ki opredeli pogoje glede izcednih vod. |
|
t) ukrepi
za varstvo okolja |
26. člen |
Za
zagotovitev pogojev bivanja in varovanja okolja je potrebno: |
– zaščita
vodnih virov in vodotokov pred onesnaženjem, |
– organiziranje odvoza komunalno odpadnih in sekundarnih surovin, |
– sanacija
neurejenih odlagališč odpadkov, njihova ureditev v prvotno stanje in
namembnost ter sprotno urejanje osrednje deponije občine, |
– sanacija
območij, ki so izpostavljena hrupu in preprečitev nastajanja novih virov
v bližini stanovanj in delovnih mest, |
– za
zaščito pred hrupom je ob prometnicah, kjer raven hrupa presega
dovoljeno raven za stanovanjsko okolje, dovoljeno izvesti zaščitne
ukrepe z ozelenjenimi nasipi, živimi mejami višine do 2 m ter
protihrupnimi pregradami, ki morajo biti iz naravnih materialov in
ozelenjene. Izvedba teh ukrepov ni dovoljena, če ruši osnovni oblikovni
koncept urejanja ulice in če onemogoča vzdrževanje ceste ali
preglednosti posameznih cestnih odsekov, |
– stalna
kontrola virov onesnaženja zraka in preprečevanje nastajanja novih
virov, ki bi onesnaževali ozračje preko meje, ki jo dopuščajo predpisi s
tega področja, |
– urediti
ustrezno skladiščenje tekočih goriv in naftnih derivatov, |
– vzdrževanje obstoječih in urejanje novih javnih zelenih površin kot so
javni parki in nasadi, zelenice, varovalni zeleni pasovi, |
– upoštevati vse predpise oziroma zakone s področja varstva okolja. |
|
u) posegi
na kmetijskih zemljiščih in gozdovih |
Na
površinah, ki so z družbenim planom opredeljene kot kmetijske površine
namenjene trajni rabi za kmetijsko proizvodnjo, ni dovoljena sprememba
namembnosti rabe in uporabe ljubiteljske dejavnosti. |
Zemljišča
na katerih je gozd ali so kot gozdna zemljišča z mejo določena v
izvedbenem prostorskem aktu (v nadaljevanju v območju gozdov) je
dovoljeno: |
– izvajati
vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah |
– izvedba
gozdnih učnih poti |
– priprava
in gradnja vlak za spravilo lesa, če je tako opredeljeno v
gozdnogojitvenem načrtu, ki ga izdela Zavod za gozdove Slovenije |
– postavitev stalne gozdne žičnice |
– ureditev
stojišč stalnih naseljenih čebelnjakov in stojišč za začasne dovoze
čebel na pašo, na zemljiščih, ki so s pašnim redom določena za stalne
naseljene čebelnjake in stojišča za začasne dovoze čebel na pašo |
– postavitev lovskih prež in krmišč za divjad, če je takšna postavitev
predvidena z lovsko gojitvenim načrtom. |
Dopustni
so naslednji posegi v gozd in gozdni prostor: |
– ureditev
planinske poti, sprehajalne poti in trim steze po obstoječih poteh |
– gradnja
gozdne ceste, ki je namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom, če se
nahaja na prednostnem območju za gradnjo gozdnih cest, ki je določeno v
gozdnogospodarskem načrtu |
– postavitev premičnega čebelnjaka z razložljivimi panji. |
Posegi iz
prejšnjega odstavka so dopustni le, če vplivi posega v gozd ne bodo
negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov. K zgoraj
navedenim posegom je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove
Slovenije, OE Maribor. |
Ograditev
posameznih delov gozda ni dovoljena, razen če je to predvideno v
gozdnogospodarskem načrtu. |
Na
celotnem območju je potrebno zagotoviti nemoteno gospodarjenje z gozdom
oziroma nemoten izvlek lesnih sortimentov po obstoječih vlakah
(priključitev vlak na transportne poti, možnost kamionskega prevoza). |
Območja
varovanih gozdov in gozdov s posebnimi nameni: |
Gospodarjenje in ravnanje z gozdovi na območjih varovanih gozdov in
gozdov s posebnim namenom (gozdnih rezervatih), mora biti v skladu z
določili Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom
(Uradni list RS, št. 88/05) oziroma s predpisi lokalne skupnosti, če je
ta območja razglasila lokalna skupnost. |
Ostala
območja: |
Posege in
ureditve na stavbnih in vodnih zemljiščih, ki mejijo na območje gozdov,
je treba načrtovati tako, da se ne posega v obstoječi gozdni rob. Za
posamezne vrste objektov je potrebno zagotoviti naslednje minimalne
odmike: |
– stavbe
morajo biti odmaknjene vsaj 25 m od gozdnega roba, |
– ostali
objekti, posegi in ureditve, ki so v nivoju zemljišča pa morajo biti
odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 1,0 m. |
V
projektni dokumentaciji je možno opredeliti tudi manjši odmik, če je iz
soglasja Zavoda za gozdove Slovenije razvidno, da manjši odmik ne
povzroča negativnega vpliva na gozdni rob oziroma funkcije gozdov in
gozdnega prostora. |
Če
ureditev na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov,
zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega
roba. |
|
z) ukrepi
za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
Z vidika
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami morajo biti upoštevane
sledeče usmeritve: |
– upoštevati je potrebno naravne omejitve (poplavnost, visoka
podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena) in temu primerno
predvideti tehnične rešitve gradnje |
– upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti in temu primerno
predvideti način gradnje |
– upoštevati je potrebno požarno ogroženost naravnega okolja |
– upoštevati je treba ukrepe varstva pred požarom (22. člen Zakona o
varstvu pred požarom) |
– potrebno
je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje |
– potrebno
je zagotoviti odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve |
– potrebno
je zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri
požaru ter dostopov, dovozov in delovnih površin za intervencijska
vozila |
– ojačitve
prve plošče ali gradnja zaklonišč |
– zaradi
zmanjšanja požarnega tveganja se morajo upoštevati morebitni vplivi
obstoječih industrijskih objektov. |
Investitorji objektov, za katere bo pri pripravi projektne dokumentacije
PGD potrebno upoštevanje Priloge 1 Pravilnika o spremembah in
dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št.
28/05, 66/06 ̶ odločba US in 132/06), so dolžni obvezno izdelati študije
požarne varnosti, pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja
pa dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS
za zaščito in reševanje. |
|
IV.
PODROBNEJŠI POGOJI IN MERILA ZA POSEGE V PROSTOR V ZNAČILNIH OBMOČJIH |
|
a) stara
vaška in mestna jedra |
27. člen |
Novogradnje v okviru starih vaških in mestnih jeder niso možne, izjema
so izpolnitve gradbenih vrzeli. Izjemoma je možno graditi gospodarska
poslopja za kmetijske namene izven morfoloških enot na robu kmetijskih
površin, kar podrobneje opredeljuje določila 7. člena tega odloka. |
V vaških
in mestnih jedrih so od posegov v obstoječih objektih dopustne le
spremembe namembnosti ter redna vzdrževalna dela. Ti posegi se morajo
izvesti v okviru obstoječih gabaritov z upoštevanjem kulturnovarstvenih
pogojev in soglasij pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. |
Dopušča se
gradnja pomožnih objektov pod splošnimi pogoji tega odloka, medtem ko
postavitev kioskov ni dovoljena. |
Rekonstrukcija obstoječe komunalne ureditve je dovoljena. |
V okviru
urejanja zelenih površin je potrebno ohranjati kmečke, sadne in
zelenjavne vrtove. Prepovedano je vrtičkarstvo in sajenje neavtohtonega
drevja in iglavcev. |
Za vse
posege v starih vaških in mestnih jedrih je obvezno pridobiti soglasja
oziroma smernice Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. |
|
b) vaška
naselja |
28. člen |
V območju
vaških naselij so dopustne novogradnje stanovanjskih objektov, če te
zapolnjujejo gradbene vrzeli in so usklajene z obstoječo grajeno
strukturo naselja. Gradnja gospodarskih poslopij in obrtnih delavnic je
dopustna, če je zadoščeno splošnim pogojem ter prostorsko ureditvenih
pogojev. |
V območjih
vaških naselij je dovoljena gradnja objektov oziroma posegi na
obstoječih objektih centralnih dejavnosti za potrebe naselja in
gravitacijskega območja. Posegi se lahko izvajajo v skladu s skupnimi
merili in pogoji. |
Sprememba
namembnosti gospodarskih poslopij v stanovanje oziroma v turistične
namene je dopustna pod pogojem, da ostane objekt arhitektonsko skladen z
obstoječo zazidavo. |
V
morfoloških enotah, kjer veljajo ta določila, je možno vse ostale posege
na obstoječih objektih izvajati z upoštevanjem splošnih pogojev za take
posege, kar velja tudi za postavitev samostojnih pomožnih objektov. |
Postavitev
kioskov ni dovoljena. |
Posegi s
področja prometnega in komunalnega urejanja se urejajo pod splošnimi
pogoji. |
|
c) območja
novejše stanovanjske gradnje |
29. člen |
Gradnja
novih stanovanjskih objektov je dovoljena, če ti zapolnjujejo gradbene
vrzeli z upoštevanjem splošnih pogojev tega odloka. |
Na
površinah centralnih dejavnosti znotraj morfoloških enot so dovoljeni
posegi, ki dopolnjujejo in izpolnjujejo zahteve po pretežnem javnem
programu ter nimajo motilnih vplivov na okolje. |
V območju
je mogoče izvesti potrebne komunalne ureditve oziroma rekonstrukcije. |
|
d) pogoji
v proizvodno obrtnih področjih |
30. člen |
Površine
namenjene proizvodni in proizvodno obrtni dejavnosti je ob novih posegih
urejati tako, da bodo posegi tudi dolgoročno upravičeni in da bodo
omogočali razvoj dejavnosti ob čim manjši porabi novih površin. |
Predpogoj
na nove posege v prostor in širitev obstoječih kapacitet je po potrebi
ekološka sanacija obstoječih dejavnosti in tehnološka izboljšava
obstoječe proizvodnje. |
Pri
izdelavi lokacijske dokumentacije je potrebno pridobiti strokovno mnenje
pooblaščene organizacije glede eventualnih negativnih vplivov
proizvodnje ali obrti na okolje. |
Spreminjanje namembnosti je dopustno, če dopolnjuje pretežno namembnost,
posebno če predstavlja izboljšanje tehnologij in čistost. |
Nova
dejavnost ne sme imeti motečih in škodljivih vplivov na okolje. |
V območju
površin za proizvodnjo in obrt je potrebno zagotoviti tudi zelene
površine, ki naj bodo parkovno urejene z avtohtonim zelenjem. |
Postavitve
pomožnih objektov in začasnih objektov so dovoljene, če ne slabšajo
možnosti izkoriščenosti površin sosednjih objektov, ne zahtevajo
posebnih komunalnih naprav oziroma povečave obstoječih priključkov in ne
ovirajo prometa znotraj proizvodnega kompleksa. |
|
e) posegi
na območjih za potrebe obrambe |
30.a člen |
Na
območjih izključne rabe za potrebe obrambe so dovoljene vse prostorske
ureditve ter gradnja objektov in ostale infrastrukture za potrebe
obrambe. |
Na
območjih možne izključne rabe za potrebe obrambe so dopustne prostorske
ureditve in gradnja objektov, ki ne onemogočajo uporabo območja za
potrebe obrambe v primeru vojnega in izrednega stanja, krize, ob
naravnih in drugih nesrečah ter za usposabljanje. Za posege in gradnje v
teh območjih je treba s strani Ministrstva za obrambo pridobiti smernice
in mnenje pri pripravi prostorskih aktov ter soglasje pri izdaji
dovoljenj za posege in gradnje. |
|
V.
VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE |
|
31. člen |
Na
območjih varovanja naravne in kulturne dediščine ter območjih ohranjanja
značilno oblikovane kulturne krajine je pri vsakem posegu potrebno
sodelovanje pristojne varstvene službe. |
Za izdajo
kulturnovarstvenih pogojev in soglasij v zvezi s posegi na varovani
kulturni dediščini je pristojen Zavod za varstvo kulturne dediščine
Slovenije, medtem ko za izdajo naravovarstvenega soglasja Ministrstvo za
okolje in prostor (Agencija RS za okolje). |
|
32. člen |
|
VAROVANJE
KULTURNE DEDIŠČINE |
Vsi posegi
morajo biti prilagojeni stavbnemu značaju naselja in rastru poselitve.Za
znamenitosti in spomenike velja najostrejši varstveni režim. |
|
33. člen |
Območja
karakterističnih pogledov na naselja oziroma posamezne lokacije so
nezazidljiva. |
Novogradnje in objekti, ki se nadzidavajo, ne smejo izstopati iz
silhuete naselja. |
|
34. člen |
Na
območjih, ki jih urejamo s predmetnimi PUP-i, veljajo za varovanje
naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov določila Odloka o
razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih ter
zgodovinskih spomenikov na območju Občine Slovenska Bistrica (Uradni
list RS, št. 21/92), ter dodatno evidentirano kulturno dediščino v
skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine. Vsi objekti in območja
so vpisana v Registru nepremične kulturne dediščine (RKD) pri
Ministrstvu za kulturo. Podatki o kulturni dediščini na območju naselij
Slovenska Bistrica in Zgornja Polskava, ki so vpisana v register, so
prikazana v kartografskem delu odloka. Podlaga za dodatno evidentirano
kulturno dediščino je tudi Strokovna podlaga za varstvo kulturne
dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega
in srednjeročnega plana (ZVKD, 2001). |
|
34.a člen |
a)
Usmeritve za skupna merila in pogoje za posege v prostor |
Dejavnosti
je potrebno razvijati tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna
razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko ter časovno
kontinuiteto. Na območjih kulturne dediščine so dopustne dejavnosti, ki
ne ogrožajo varovanja, ohranjanja in vzdrževanja kulturne dediščine.
Ogrožanje pomeni vzpostavitev dejavnosti, ki zahteva takšne ukrepe, da
se z njimi škoduje kulturni dediščini (dejavnost, ki zahteva protihrupne
ograje, dejavnost, ki zahteva gradnjo številnih novih objektov in
naprav, dejavnost, ki za izvajanje potrebuje več prostora, kot ga je na
območju dediščine na voljo …). |
Na
območjih kulturne dediščine je stopnja izkoriščenosti zemljišč podana z
dejanskim stanjem. V izjemnih, za ohranitev kulturne dediščine ključnih
primerih, je stopnjo izkoriščenosti zemljišč mogoče spremeniti v skladu
s podrobnejšimi kulturnovarstvenimi pogoji. |
Pri
določanju enot urejanja prostora je njihove meje in vsebine treba
prilagoditi mejam in varovanim vrednotam enot kulturne dediščine. V
enotah, določenih na podlagi območij kulturne dediščine praviloma ni
gradenj na lokacijah prej porušenih objektov oziroma drugih novogradenj.
Enostavni objekti so dovoljeni le izjemoma v primerih, ko se njihova
postavitev neopazno vključuje v ambient prostorske enote oziroma celote. |
b)
Usmeritve za podrobnejše pogoje in merila za posege v prostor v
značilnih območjih |
Tipologija
zazidave na območjih nacionalne prepoznavnosti in v območjih naselbinske
dediščine ter njihovih vplivnih območjih mora slediti značilnostim
prostora in obstoječe grajene strukture. V morfološki analizi naj se
loči avtohtono tipologijo od tiste, ki pomeni degradacijo v prostoru.
Degradirana območja naj se določi kot območje prenove. Obvezni sestavni
del podrobnega prostorskega akta, ki je podlaga za celovito prenovo
območja zavarovanega naselbinske dediščine, kulturne krajine ali območja
druge dediščine, ki je značilen del prostora in grajenih struktur, je
konservatorski načrt za prenovo. V primeru celovite prenove kulturnih
spomenikov je potrebno izdelati konservatorski načrt oziroma
konservatorsko restavratorsko projektno nalogo. |
c)
Usmeritve za varstvo kulturne dediščine |
Večina
spomenikov z dominantno lego ima tudi vplivno območje, ki bo z novim
odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov opredeljeno kot del
kulturnega spomenika. Vplivno območje spomenika se lahko tudi poveča,
kolikor so v bližini predvideni posegi, ki bi lahko okrnili dominantnost
spomenikov. |
Pristojnost priprave kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenih
soglasij je vezana na določbe 28. člena ZVKD-1, ki določa, da je
kulturnovarstveno soglasje (pred tem pa kulturnovarstvene pogoje)
potrebno pridobiti za posege v spomenik, posege v vplivno območje
spomenika, če to določa akt o razglasitvi, posege v varstvena območja
dediščine ter posege v registrirano nepremično dediščino ali enoto
urejanja prostora, če to določa prostorski akt. |
d)
Varstvene usmeritve, ki veljajo za varstvo arheološke dediščine |
Na osnovi
Evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine (Uradni list RS, št.
7/99) in ZVKD-1 je potrebno pred posegi v prostor ali pred gradnjo
zagotoviti predhodne arheološke raziskave, da se pridobijo informacije,
potrebne za vrednotenje dediščine, natančneje določijo ukrepi varstva
ali dediščina pred posegi nadzorovano odstrani. Območje Občine Slovenska
Bistrica do sedaj še ni bilo v celoti predhodno arheološko pregledano. |
Na takšnem
območju je potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave, ki so
namenjene pridobivanju informacij o ranljivosti oziroma primernosti
prostora z vidika varstva arheološke dediščine. V predelu najdišča velja
enoten varstven režim, v preostalem pa varstvo zahteva arheološki nadzor
nad posegi. Kolikor se pri izvedbi del na območju arheološke dediščine
naleti na najdbe in pozitivno arheološko plast se dela začasno ustavijo
in na stroške investitorja Zavod za varstvo kulturne dediščine izvede
zaščitna arheološka izkopavanja. |
|
34.b člen |
(1) Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili kulturno
dediščino, niso dovoljeni. |
(2) Za vse
posege na objektih in v območjih kulturne dediščine, prikazanih v
grafičnem prikazu, je potrebno pridobiti strokovno mnenje pristojnega
organa za varstvo kulturne dediščine. |
(3) V
območjih in na objektih kulturne dediščine postavitve reklam niso
dopustne. |
(4) Objekti in območja varovana po predpisih s področja varstva kulturne
dediščine (v nadaljevanju: objekti in območja kulturne dediščine) so
kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena
območja dediščine, registrirana kulturna dediščina ter vplivna območja
dediščine. V primeru neskladja drugih določb tega odloka z merili in
pogoji za varstvo kulturne dediščine v tem členu PUP, se upoštevajo
merila in pogoji za varstvo kulturne dediščine (tega člena). Posegi, ki
bi razvrednotili, poškodovali ali uničili kulturno dediščino, niso
dopustni. |
(5) Na
objektih in območjih kulturne dediščine so dopustni posegi, ki
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter
dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). Na objektih in
območjih kulturne dediščine niso dopustni posegi, ki bi prizadeli
varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, razen
pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne
dediščine (v ta namen mora biti predhodno pridobljeno soglasje
pristojnega organa v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne
dediščine). Ti posegi so dozidave in nadzidave ter drugi posegi, ki bi
bistveno spremenili zunanji izgled objekta, novogradnje objektov,
rekonstrukcija objekta. |
(6) Varstvo kulturne dediščine v Občini Slovenska Bistrica je
opredeljeno v Strokovnih zasnovah varstva kulturne dediščine za območje
Občine Slovenska Bistrica (ZVKDS OE Maribor, februar 2008). Za vsak
poseg na enotah, območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine je
potrebno pri pristojni službi za varstvo kulturne dediščine pridobiti
kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. Območja
kulturnih spomenikov, vplivnih območij kulturnih spomenikov in varstveni
režimi spomenika so razvidni iz aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov
na območju Občine Slovenska Bistrica. |
(7) Za
enote kulturne dediščine razglašene za kulturni spomenik določbe za
oblikovanje ne veljajo in se upoštevajo določbe akta o razglasitvi. |
(8) Za
registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno
območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja
dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote, prepoznavne značilnosti
in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dopustni.
Posege v prostor ali način izvajanja dejavnosti bo organ, pristojen za
varstvo kulturne dediščine, presojal po naslednjih kriterijih: |
8.1 Za
registrirano stavbno dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so: |
– tlorisna
in višinska zasnova (gabariti), |
– gradivo
(gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
– oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli), |
– funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora, |
– sestavine in pritikline, |
– stavbno
pohištvo in notranja oprema, |
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči
odprti prostor z niveleto površin in lego, namembnostjo in
oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin), |
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih stavbah), |
– celovitost dediščine v prostoru in |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
8.2 Za
registrirano naselbinsko dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot
so: |
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov naselja), |
– odnosi
med posameznimi stavbami in odnos med stavbami ter odprtim prostorom
(lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
– prostorsko pomembnejše naravne sestavine znotraj naselja ali njegovega
dela (drevesa, vodotoki), |
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti), |
– naravne
in druge meje rasti ter robovi naselja ali njegovega dela, |
– podoba
naselja ali njegovega dela v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike
strešin, kritina), |
– odnosi
med naseljem ali med njegovim delom in okolico (vedute na naselje in
pogledi iz njega), |
– stavbno
tkivo (prevladujoč stavbni tip, namembnost in kapaciteta objektov,
ulične fasade), |
– oprema
in uporaba javnih odprtih prostorov in |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
8.3 Za
območja registrirane kulturne krajine velja, da se ohranjajo vrednote
kot so: |
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene
ali oblikovane sestavine), |
– značilna
obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve
(živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa), |
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni
krajini), |
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva
(kozolci, znamenja), |
– odnos
med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma
naseljem, |
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov, |
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture,
gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
8.4 Za
vrtnoarhitekturno dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so: |
– zasnova
(oblika, struktura, velikost, poteze), |
– grajene
ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni
elementi), |
– naravne
sestavine (rastline, vodni motivi, relief), |
– podoba v
širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje
prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje), |
– rastišče
z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj
rastlin, in vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost
med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami,
pomembnimi za delovanje celote. |
8.5 Za
registrirano memorialno dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot
so: |
– avtentičnost lokacije, |
– fizična
pojavnost objekta in |
– vsebinski, simbolni in prostorski odnos med dediščino in okolico ter
vedutami. |
8.6 Za
registrirana arheološka najdišča velja, da ni dopustno posegati v
prostor na način, ki lahko poškoduje arheološke ostaline. Registrirana
arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi
najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali
arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski
kontekst. Posegi v posamezna najdišča na stavbnih zemljiščih so izjemoma
dopustni ob izpolnitvi naslednjih pogojev: |
– če ni
možno najti drugih rešitev ali |
– če se na
podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže,
da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
Posegi in
dejavnosti v prostoru se morajo načrtovati in izvajati tako, da se
arheološka najdišča ohranjajo. |
Če za
posamezna registrirana arheološka najdišča ali njihove dele ZVKDS na
podlagi poznavanja obsega in vsebine najdišča oceni, da je predhodna
arheološka raziskava, s katero se dediščina pred posegi v prostor ali
pred graditvijo nadzorovano odstrani, možna, je poseg v najdišča
dopusten. V teh primerih velja, da je treba: |
– V fazi
priprave PGD dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem
gradbeno dovoljenje ni potrebno, izvesti predhodne arheološke raziskave
in raziskave in rezultate upoštevati pri vseh nadaljnjih aktivnostih
(npr. pri pripravi projekta, pridobitvi gradbenega dovoljenja, gradnji), |
– Arheološke raziskave mora zagotoviti investitor posega (34. člen
ZVKD-1). |
8.7 V
vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti
prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska
integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je
bilo vplivno območje določeno. |
|
34.c člen |
|
VARSTVO
NARAVNE DEDIŠČINE |
|
Na
območjih, ki jih urejamo s predmetnimi PUP-i, veljajo za varovanje
naravnih vrednot in dediščine določila Odloka o razglasitvi naravnih
znamenitosti in nepremičnih kulturnih ter zgodovinskih spomenikov na
območju Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 21/92). |
Varujemo
tudi ostale registrirane in neregistrirane naravne vrednote, v skladu s
predpisi o varstvu narave. Enote registrirane naravne dediščine in
naravnih vrednot je prikazana v kartografskem delu odloka. |
Osnovni
varstveni režimi in druga merila ter pogoje za posege v prostor
opredeljujejo Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitev
prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine
Slovenska Bistrica, v katerih je v skladu z ZON podana vsebina za
področje ohranjanja narave. |
|
VI. POGOJI
ZA IZRABO PROSTORA |
|
35. člen |
Na
posameznih območjih (conah) so dovoljeni naslednji posegi v prostor: |
A.
dovoljena je gradnja individualnih stanovanjskih objektov,
enostanovanjske (samostoječe hiše, vile, kmečke hiše in podobne
enostanovanjske stavbe, vrstne hiše, kot so atrijske vrstne hiše ali
vrstne hiše z enim stanovanjem, ki ima svojo streho in lasten vhod iz
pritličja, v katerih se nahaja eno stanovanje) in dvostanovanjske stavbe
(samostoječe hiše ali vrstne hiše, kot so atrijske vrstne hiše ali
vrstne hiše, v katerih se nahajata dve stanovanji-dvojčki), prizidave,
nadzidave, adaptacije obstoječih objektov za stanovanjske namene in
nadomestna gradnja dotrajanih stanovanjskih objektov; mirna obrt +
obstoječe dejavnosti nadaljevati; |
B.
dovoljena je gradnja obrtnih, obrtno-stanovanjskih objektov, kmetijskih
objektov, spremljajočih objektov ter sprememba namembnosti obstoječih
objektov za obrtne in servisne dejavnosti ob upoštevanju veljavnih
predpisov, povečava obstoječe obrtne delavnice (prizidava) kot nujna
funkcionalna dopolnitev obstoječe dejavnosti. Vsaka povečava tehnologije
mora biti podprta s potrebnimi ekološkimi mnenji in pogoji; |
C.
dovoljena je gradnja proizvodno obrtnih delavnic ob upoštevanju
veljavnih normativov in predpisov; |
D.
dovoljena je družbeno usmerjena gradnja (novogradnja) večstanovanjskih
objektov v smislu prostorsko-funkcionalne zaokrožitve območja,
zapolnitve, prizidave, nadzidave, prenove in gradnja nadomestnih
večstanovanjskih objektov ter sprememba namembnosti obstoječih prostorov
za potrebe servisne dejavnosti in mirne uslužnostne obrti; dovoljeno je
tudi nadaljevanje vseh že obstoječih dejavnosti; |
E.
dovoljena je povečava obstoječih industrijskih objektov kot nujna
funkcionalna dopolnitev obstoječih dejavnosti; |
F.
dovoljena je gradnja nadomestnih individualnih stanovanjskih in
obrtno-stanovanjskih objektov. Prizidave, nadzidave ter adaptacije
obstoječih objektov za stanovanjske in obrtno- stanovanjske namene,
namenjene drobni nemoteči obrti; |
G.
dovoljene so novogradnje, prizidave, adaptacije in nadomestne gradnje za
kmetijske proizvodnje; |
H.
dovoljena je gradnja športno rekreacijskih objektov s spremljajočimi
programi; |
I. banka,
trgovina, upravne zgradbe; |
J. hotel,
motel, penzion in podobne stavbe za nastanitev; |
K.
stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjske stavbe za
posebne namene, stavbe za zdravstvo; |
L. stavbe
za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo; |
M.
parkovne – zelene površine. |
Na
območjih, kjer je znotraj ureditvenega območja PUP predvideno urejanje s
podrobnejšimi prostorskimi načrti, so glede na podrobnejšo namensko rabo
območja predpisani sledeči pogoji za načrtovanje predmetnih OPPN: |
1) OPPN
predvideni na območju podrobnejše namenske rabe cone A, cone A,B, cone
A,B,C: |
FZ: |
0,4 |
|
0,6 (za enostanovanjske stavbe: vrste hiše ali dvojčke)
|
Etažnost: |
K+P+1+(M) |
– Oblikovanje: |
– Praviloma podolgovatega tlorisa oziroma tlorisa v razmerju
1:1
– Strehe dvokapnice, enokapnice s fotovoltaiko ali ravne strehe,
ki so ekstenzivno zazelenjene oziroma s samostojnimi sevalnimi
elementi (SSE) ali fotovoltaiko |
Posebni pogoji: |
Na
območju s parc. št. 478/1, 466, 476, 475, 702, 701, 704, 706,
470, 471, 707, 473, 712, 468, 709, 714, 715/2 vse k.o. Zg.
Bistrica je pri načrtovanju OPPN potrebno upoštevati sledeče:
– Ob obstoječi industrijski coni IMPOL je potrebno načrtovati
takšne dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na industrijsko
cono IMPOL;
– Ob obstoječi industrijski coni IMPOL naj se ne načrtuje
objektov in dejavnosti, za katere bi lahko bil vpliv
industrijske cone IMPOL moteč, predvsem z obremenitvami s hrupom
zaradi proizvodnje in z njo povezanih procesov;
– Izvedba protihrupnih ukrepov, ki je posledica nove pozidave,
mora biti sestavni del komunalnega opremljanja območja.
|
|
2) OPPN
predvideni na območju podrobnejše namenske rabe cone A,B,E in cone
A,B,E,J: |
FZ
za objekte cone A,B,J: |
0,6 |
Etažnost za objekte cone A,B,J: |
K+P+4+(M) |
Oblikovanje: |
– Praviloma podolgovatega tlorisa oziroma tlorisa v razmerju
1:1
– Strehe dvokapnice, enokapnice oziroma ravne strehe, z
možnostjo ekstenzivne zazelenitve oziroma s samostojnimi
sevalnimi elementi (SSE) ali fotovoltaiko |
FZ
za objekte cone E: |
/
|
Etažnost za objekte cone E: |
K+P+2 |
Oblikovanje: |
– Praviloma podolgovatega tlorisa oziroma tlorisa v razmerju
1:1
– Strehe dvokapnice, enokapnice oziroma ravne strehe, z
možnostjo ekstenzivne zazelenitve oziroma s samostojnimi
sevalnimi elementi (SSE) ali fotovoltaiko |
|
3) OPPN
predvideni na območju podrobnejše namenske rabe cone E: |
FZ: |
/
|
Etažnost: |
K+P+2 |
Oblikovanje: |
– Je prilagojena glede na tehnološke zahteve proizvodnje
|
|
4) OPPN
predvideni na območju podrobnejše namenske rabe cone I,A: |
FZ: |
0,6 |
Etažnost: |
K+P+2 |
Oblikovanje: |
– Praviloma podolgovatega tlorisa oziroma tlorisa v razmerju
1:1
– Strehe dvokapnice, enokapnice s fotovoltaiko ali ravne strehe,
ki so ekstenzivno zazelenjene oziroma s samostojnimi sevalnimi
elementi (SSE) ali fotovoltaiko |
|
5) OPPN
predvideni na območju podrobnejše namenske rabe cone V: |
FZ: |
0,6 |
Etažnost: |
K+P+4+M |
Namembnost: |
– Stanovanjska, storitvena, obrtna, športna, turistična
dejavnost in centralne dejavnosti |
Oblikovanje: |
– Praviloma podolgovatega tlorisa oziroma tlorisa v razmerju
1:1
– Strehe dvokapnice, enokapnice s fotovoltaiko ali ravne strehe,
ki so ekstenzivno zazelenjene oziroma s samostojnimi sevalnimi
elementi (SSE) ali fotovoltaiko |
|
6) OPPN
predvideni na območju podrobnejše namenske rabe cone K,L: |
FZ: |
0,6 |
Etažnost: |
K+P+3 |
Oblikovanje: |
Se
prilagaja namembnosti objekta |
|
7) OPPN
predvideni na območju podrobnejše namenske rabe cone D: |
FZ: |
0,6 |
Etažnost: |
K+P+4 +M |
Oblikovanje: |
– Praviloma podolgovatega tlorisa
– Strehe dvokapnice, enokapnice ali ravne strehe |
|
VII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
36. člen |
Na osnovi
navedenih pogojev se izdeluje lokacijska dokumentacija, ki mora biti po
obsegu obdelave prilagojena vplivnemu območju posameznega posega, po
stopnji podrobnosti in kompleksnosti pa naravi posega. |
37. člen |
Občinski
upravni organ, pristojen za urejanje prostora, lahko pred izdajo
lokacijskega dovoljenja za posamičen poseg v prostor zahteva podrobno
ali širšo analizo prostorskih pogojev v območju, če je to potrebno: |
– za
ugotovitev in odpravo motenj, ki jih investitor že povzroča z obstoječo
dejavnostjo, |
– za
ugotovitev morebitnih sprememb splošnih pogojev v območju, ki so nastale
postopoma skozi daljše obdobje, |
– za
zagotovitev enakih možnosti uporabnikom glede zaokroževanja njihovih
prostorskih potreb, koder obstaja nevarnost, da bi s posamičnimi posegi
ne omogočili racionalne izrabe prostora, |
– za
zagotovitev enotnega oblikovanja širšega območja. Analiza iz prvega
odstavka tega člena se pripravi kot strokovna podlaga pred izdelavo
lokacijske dokumentacije. |
Občinski
upravni organ v navedenih primerih lokacijsko dovoljenje za nov poseg v
prostor pogojuje s predhodno ureditvijo širših prostorskih pogojev. |
|
38. člen |
Sestavni
del odloka so grafične priloge v merilu 1:5000, ki so v digitalni in
analogni obliki. |
|
39. člen |
Prostorski
ureditveni pogoji so na vpogled pri Upravni enoti Slovenska Bistrica in
Občini Slovenska Bistrica. |
|
40. člen |
Nadzor nad
izvajanjem tega odloka opravlja pristojna urbanistična in komunalna
inšpekcija. |
|
41. člen |
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |