Na podlagi drugega odstavka 9. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 97/01-ZSDP, 110/02-ZGO-1 in 15/03-ZOPA), Nacionalnega programa športa v RS (Uradni list RS, št. 24/00 in 31/00-popr.) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 23. redni seji dne 15. 03. 2010 sprejel

PRAVILNIK

O SOFINANCIRANJU LETNIH PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI HAJDINA

I.       SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1) S tem pravilnikom so določeni upravičenci, pogoji, merila in postopek dodeljevanja finančnih sredstev za sofinanciranje programov športa v Občini Hajdina.

(2) Postopek dodeljevanja sredstev poteka v skladu s Pravilnikom o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 114/07-ZIPRS0809 in 61/08), ki se smiselno uporablja tudi za občine.

2. člen

(1) Izvajanje občinskega programa športa se določi z letnim programom športa, ki ga sprejme Občinski svet Občine Hajdina.

(2) Letni program športa v Občini Hajdina določa programe športa, ki se sofinancirajo iz javnih sredstev, obseg in vrsto dejavnosti, potrebnih za njegovo uresničevanje, in obseg sredstev, ki se zagotovijo v občinskem proračunu.

(3) Predlog letnega programa pripravi Komisija za šport v sodelovanju z županom.

3. člen

Za uresničevanje javnega interesa v športu, opredeljenega z letnim programom iz 2. člena, se zagotavljajo sredstva iz občinskega proračuna za sofinanciranje naslednjih vsebin:

-        športna vzgoja otrok, mladine in študentov,

-        športna rekreacija,

-        športne prireditve,

-        kakovostni šport,

-        vrhunski šport,

-        šport invalidov,

-        izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu,

-        znanstveno-raziskovalna dejavnost,

-        založniška dejavnost,

-        spremljanje pripravljenosti športnikov in svetovanje treninga,

-        informacijski sistem na področju športa,

-        delovanje društev in športne zveze in

-        športni objekti.

II.     UPRAVIČENCI IN POGOJI ZA SODELOVANJE NA JAVNEM RAZPISU

4. člen

(1) Izvajalci letnega programa športa v Občini Hajdina so:

-        športna društva,

-        zveza športnih društev,

-        osnovna šola z enoto vrtca in

-        zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu.

(2) Športna društva in zveza športnih društev imajo pod enakimi pogoji prednost na razpisu pred ostalimi izvajalci programov športa v občini.

5. člen

Pravico do sofinanciranja programov športa imajo izvajalci letnega programa športa iz prejšnjega člena, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

-        imajo sedež v Občini Hajdina,

-        so se registrirali vsaj v preteklem letu,

-        imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnostih,

-        imajo organizirano redno dejavnost ali vadbo,

-        imajo urejeno evidenco o članstvu, v kolikor so organizirani v skladu z zakonom o društvih in

-        občini redno ob koncu vsakega koledarskega leta dostavljajo poročila o realizaciji programov ter druge zahtevane podatke.

6. člen

(1) Skupni obseg in višino sofinanciranja vsebin na področju športa se določi s proračunom Občine Hajdina in letnimi programi športa za posamezno leto.

(2) Programi in dejavnosti na področju športa se sofinancirajo le do višine razpoložljivih sredstev v proračunu Občine Hajdina

III.    POSTOPEK VREDNOTENJA IN RAZDELITVE SREDSTEV

7. člen

(1) Občinska proračunska sredstva, namenjena športnim programom, lahko izvajalci pridobijo le na osnovi kandidature na javnem razpisu, ki ga pripravi komisija za šport.

(2) Športna zveza lahko kandidira za sredstva le na podlagi tistih programov športa, ki jih izvaja sama in jih posamezna društva, ki so člani športne zveze, ne vključujejo v svoje programe, na podlagi katerih kandidirajo za sredstva.

8. člen

(1) Občina Hajdina objavi javni razpis iz prvega odstavka prejšnjega člena na spletni strani Občine Hajdina, v lokalnem časopisu ali na drug krajevno običajen način. Objava javnega razpisa mora poleg obveznih sestavin vsebovati tudi navedbo vsebin, ki so predmet razpisa.

(2) Javni razpis se praviloma izvede do 31. decembra tekočega leta za naslednje proračunsko leto oziroma v roku 30 dni po sprejemu proračuna za prihodnje proračunsko leto. Razpisni rok ne sme biti krajši kot 14 dni.

9. člen

Postopek javnega razpisa vodi Komisija za šport (v nadaljevanju: komisija). Administrativne naloge za komisijo opravlja občinska uprava.

10. člen

(1) Komisija pripravi predlog razdelitve finančnih sredstev na podlagi meril za vrednotenje programov športa (Priloga 1).

(2) Višina sofinanciranja posameznih vsebin se opredeli v točkah, kot izhaja iz meril za vrednotenje programov športa. Vrednost točke za posamezne vsebine določi komisija glede na skupno število točk in glede na proračunska sredstva, zagotovljena za sofinanciranje programov športa.

(3) Komisija pripravi končni predlog prejemnikov sredstev, na podlagi predloga pa občinska uprava izda sklepe o izboru prejemnikov sredstev.

(4) Predlagatelji se lahko na izbor pritožijo županu občine v roku osmih dni od prejema sklepa. Župan odloči o pritožbi v osmih dneh od prejema pritožbe. Županova odločitev je dokončna.

11. člen

(1) Pogodbe z izbranimi izvajalci športnih programov sklene župan.

(2) Pogodba iz prejšnjega odstavka vsebuje: vsebino in obseg programa, čas realizacije programa, pričakovane dosežke, obseg odobrenih sredstev, ki se zagotovijo iz proračuna občine ter druge medsebojne pravice in obveznosti.

12. člen

(1) Izbrani izvajalci programov morajo najkasneje do 31. januarja naslednjega leta oddati letno poročilo o izvedbi programov z dokazili o izpolnitvi prevzetih obveznosti. Vsi izvajalci, morajo najkasneje do 31. julija tekočega leta podati tudi polletno poročilo.

(2) V primeru, da se na osnovi podanega polletnega poročila ali izvedenega nadzora ugotovi neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti izvajalcev športnih programov, se izvajalcu teh programov ustrezno zmanjšajo ali ukinejo sredstva, zagotovljena v pogodbi. V primeru ugotovitve nepravilnosti na osnovi letnega poročila, se neupravičeno pridobljena sredstva poračunajo v naslednjem proračunskem obdobju. Če izvajalec v naslednjem proračunskem obdobju ne izvaja več programov športa, ki se sofinancirajo iz občinskega proračuna, jih je dolžan, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi, vrniti v občinski proračun.

(3) Enako kot v prejšnjem odstavku se ravna v primeru, če se ugotovi, da je izvajalec prejel oziroma so mu bila odobrena proračunska sredstva za namen znotraj vsebine, za katero stroški dejansko ne nastajajo.

(4) Če izvajalec do roka, navedenega v prvem odstavku tega člena, ni dostavil poročila, se šteje, da programov ni izvajal in je dolžan vsa realizirana proračunska sredstva, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi, vrniti v občinski proračun. 

(5) V primeru, da izvajalec programa zaradi prenehanja delovanja, zmanjšanega obsega dela ipd., ne porabi vseh odobrenih sredstev, župan s sklepom prerazporedi ta sredstva drugim izbranim izvajalcem.

13. člen

Nadzor nad namensko porabo dodeljenih sredstev opravlja nadzorni odbor in drugi pristojni organi občine.

IV.     SOFINANCIRANE VSEBINE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI HAJDINA

14. člen

(1) Sistem vrednotenja športnih programov izhaja iz razdelitve športnih panog oziroma programov v naslednje skupine:

-        1. skupina: v tej skupini so izvajalci, ki izpeljujejo programe v individualnih športih, in v katerih športniki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalne panožne športne zveze za naslov državnega prvaka;

-        2. skupina: v tej skupini so izvajalci, ki izpeljujejo programe v kolektivnih športih, in v katerih športniki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez le za naslov ekipnega državnega prvaka;

-        3. skupina: v tej skupini so izvajalci, ki izpeljujejo različne športno-rekreativne programe;

-        4. skupina: v tej skupini so izvajalci miselnih iger.

(2) V posamezni skupini razvrščamo izvajalce športnih panog oziroma programov v razrede glede na razširjenost in kakovost dosežkov športnikov.

(3) Kazalci razširjenosti športne panoge: število članov z dokazilom o članstvu, število registriranih tekmovalcev in število društev, vključenih v nacionalno panožno športno zvezo (nivo države). Sistem točkovanja je v Prilogi 1 tega pravilnika.

(4) Kazalci za kakovost športnih dosežkov: uvrstitve na mednarodnih tekmovanjih, uvrstitve na državnem prvenstvu, nivo tekmovanja (1., 2., 3. in nižje liga). Sistem točkovanja je v Prilogi 1 tega pravilnika.

(5) Elementi za opredelitev sofinanciranja letnega programa športa so: obseg programa, vrednost ure strokovnega kadra, vrednost ure najema športnega objekta, materialni stroški za izpeljavo programov in drugi elementi v skladu z usmeritvami Nacionalnega programa športa.

(6) Delež sofinanciranja posameznih programov se izračuna tako, da se množi obseg posameznega programa (št. ur programa) in maksimalno število sodelujočih v posameznem programu. Rezultat predstavlja maksimalno število točk, ki jih izvajalec letnega programa športa lahko pridobi za določen program.

(7) V primeru manjšega števila sodelujočih ali v primeru manjšega obsega ur v posameznem programu se delež sofinanciranja ustrezno zniža.

(8) Vrednost točke za posamezne vsebine se izračuna na podlagi višine sredstev, ki je v proračunu Občine Hajdina namenjena programom športa na lokalni ravni in v skladu z Letnim programom športa. Sredstva za izvajanje programov so namenska (plačilo objekta, strokovnega kadra, materialnih stroškov, tekmovanj,..), in se ne smejo koristiti v druge namene.

15. člen

Vsebine letnega programa športa v Občini Hajdina so:

1.      Športna vzgoja otrok, mladine in študentov:

Športna vzgoja otrok, mladine in študentov je športna vzgoja otrok in mladih, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa ne glede na njegovo pojavno obliko.

1.1.   Športna vzgoja predšolskih otrok (obdobje od otrokovega rojstva do sprejema v šolo):

Programi morajo po kakovosti in obsegu zadovoljevati otrokovo dnevno potrebo po gibanju, igri in sprostitvi, sistematično pa morajo vplivati tudi na zdravje predšolskih otrok.

1.1.1. Interesna športna vzgoja predšolskih otrok:

            Programi na ravni občine: Zlati sonček, Naučimo se plavati, Ciciban planinec in športne dejavnosti, ki jih organizirajo športna društva in drugi izvajalci.

            Sofinancira se propagandno gradivo, materialne stroške programa, strokovni kader in najem 60-ur objekta na skupino, v kateri je največ 20 otrok.

1.2.   Športna vzgoja šoloobveznih otrok (od 6. do 15. leta):

1.2.1. Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok:

            Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok je dejavnost otrok, ki so prostovoljno vključeni v športne programe. Programe za otroke lahko izpeljujejo vsi izvajalci športne dejavnosti.

            Programi na ravni občine: Zlati sonček, Krpan, Naučimo se plavati in drugi 80-urni programi.

            Sofinancira se propagandno gradivo, materialne stroške programa, organizacija in izpeljava občinskih šolskih prvenstev, strokovni kader za izvedbo 20-urnih tečajev plavanja na skupino, v kateri je največ 10 otrok in 80-urnih programov na skupino, v kateri je največ 20 otrok, ter objekt.

1.2.2. Športna vzgoja otrok (od 6. do 15. leta), usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport:

            Športna vzgoja otrok pomeni temeljno pripravo na športno uspešnost. V programe se lahko vključijo otroci, ki imajo interes, sposobnosti, ustrezne osebnostne značilnosti in visoko motivacijo, da bi lahko postali vrhunski športniki. Obseg in vsebina programov je prilagojena posebnostim posameznih skupin otrok in športnih zvrsti.

            Programi so razdeljeni v tri stopnje. Obseg treninga je odvisen od specifičnosti športne zvrsti:

-        cicibani in cicibanke (240 ur),

-        mlajši dečki in deklice (240 do 400 ur) in

-        starejši dečki in deklice (300 do 800 ur).

            Iz sredstev občine se sofinancira objekt, strokovni kader, materialne stroške programa, meritve in spremljanje treniranosti in nezgodno zavarovanje.

            Materialni stroški tekmovanj, specialna tehnična sredstva in oprema se financirajo v celoti iz drugih virov. Sredstva bodo morale zagotoviti nacionalne panožne športne zveze in njeni člani.

1.2.3. Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami:

V te programe se glede na interes lahko vključujejo otroci s posebnimi potrebami.

Občina sofinancira strokovni kader za izvedbo 80 ur programa na skupino, v kateri je 10 otrok, ter objekt.

1.3.   Športna vzgoja mladine (od 15. do 20. leta):

1.3.1. Interesna športna vzgoja mladine:

            Interesna športna vzgoja mladine je dejavnost mladih, ki se prostovoljno vključujejo v športne programe. Programe za mladino lahko izpeljujejo vsi izvajalci športne dejavnosti.

            Sofinancira se strokovni kader za 80-urne programe na skupino, v kateri je največ 20 mladih, ter objekt.

1.3.2. Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport:

            Programi za mladino zajemajo načrtno vzgojo mladih športnikov, ki so usmerjeni v doseganje vrhunskih rezultatov, primerljivih z dosežki vrstnikov v mednarodnem merilu. Programi so lahko razdeljeni v več stopenj. Obseg treninga je odvisen od specifičnosti športne zvrsti (400 do 1100 ur).

            Sofinancira se objekt in strokovni kader ter materialne stroške programa.

1.3.3. Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami:

            Športna dejavnost mladine s posebnimi potrebami je v tem obdobju namenjena predvsem ustrezni skrbi za vključevanje v vsakdanje življenje. Oblike dejavnosti so športna vadba, tekmovanje in tečaji ter posebni programi za posamezne vrste primanjkljajev oziroma ovir.

            Na ravni občine se sofinancira strokovni kader za 80-urni program na skupino, v kateri je največ 10 mladih, in objekt.

1.4.   Interesna športna dejavnost študentov:

            Programi na lokalni tako kot na državni ravni obsegajo medfakultetna tekmovanja v izbranih športnih panogah, 80-urne programe v izbranih športnih panogah, odpravljanje plavalne nepismenosti in univerziado.

            Sofinancira se strokovni kader za 80-urne programe na skupino, v kateri je največ 20 študentov, objekt, 7 dni realiziranih priprav za univerziado po merilih Ministrstva za šolstvo in šport in udeležba na univerziadi.

2.      Športna rekreacija:

            Športno rekreacijo predstavljajo športni programi odraslih, katerih cilj je ohranjati in izboljševati celostni zdravstveni status, humanizirati človekovo življenje, zmanjševati negativne posledice današnjega življenja in dela, preprečevati upadanje splošne vitalnosti človeka ter s temi motivi pritegniti čim večje število ljudi v redne oblike dejavnosti. Pri tem gre za aktivno, koristno in prijetno izpolnjevanje dnevnega, tedenskega in letnega prostega časa.

            Na ravni občine se sofinancira najemnina objekta za do 80-urne programe vadbe na skupino, ki šteje 20 članov in članic, v različnih športnih panogah, in za socialno in zdravstveno ogrožene ter občane, starejše od 65 let, tudi strokovni kader.

3.      Športne prireditve:

Občina sofinancira materialne stroške velikih mednarodnih športnih prireditev, ki so opredeljene v skladu z 52. členom zakona o športu, in pospešujejo motivacijo za šport, športno aktivnost in imajo promocijski učinek za šport, gospodarstvo in turizem. Sofinancirajo se tudi materialni stroški drugih mednarodnih, državnih, medobčinskih, občinskih in ostalih prireditev. Športne prireditve se točkujejo glede na vrsto prireditve, kot izhaja iz Priloge 1.

4.      Kakovostni šport:

            V kakovostni šport sodijo priprave in športna tekmovanja ekip in posameznikov, ki nimajo objektivnih strokovnih, organizacijskih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in ki jih program športne rekreacije ne zadovoljuje, so pa pomemben dejavnik razvoja športa. V okviru teh programov gre za nastope v uradnih tekmovalnih sistemih panožnih športnih zvez do naslova državnega prvaka.

            Občina sofinancira predvsem najemnino objekta za 320 ur programa ter materialne stroške programa.

5.      Vrhunski šport:

            Vrhunski šport je priprava in tekmovanje športnikov, ki imajo status mednarodnega, svetovnega in perspektivnega razreda.

            Na ravni tako občine kot države se sofinancira:

-        za vrhunske športnike v individualnih športnih panogah največ 1200 ur programa,

-        v kolektivnih športnih panogah za ekipe, katerih člani so kategorizirani vrhunski športniki, 1200 ur programa,

-        pokojninsko in invalidsko zavarovanje, nezgodno zavarovanje in porodniško varstvo, na ravni države skladno z zakonom o športu,

-        osnovno zdravstveno zavarovanje, na ravni države osnovno in nadstandardno zdravstveno zavarovanje po merilih Ministrstva za šolstvo in šport in

-        štipendije vrhunskim športnikom – dijakom in študentom.

6.      Šport invalidov:

            Športna dejavnost invalidov je namenjena predvsem ohranjanju gibalnih sposobnosti, zdravju, revitalizaciji, resocializaciji, razvedrilu in tekmovanju invalidov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom.

            Sofinancira se uporaba objekta in strokovni kader za do 80-urne programe na skupino z največ 10 invalidov.

7.      Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu:

            Posebej se podpira usposabljanje, izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih in drugih delavcev, povezanih s športom. Posebej se podpira usposabljanje in izpopolnjevanje volonterskih strokovnih delavcev, ki prevladujejo v slovenskem športu.

            Občina sofinancira izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov ter njihovo štipendiranje.

8.      Znanstveno-raziskovalna dejavnost:

Namen znanstveno-raziskovalne dejavnosti v športu je izvajati temeljne, predvsem pa uporabne in razvojne raziskave s področja športa ter prenašati izsledke v prakso. Projekte, ki jih sofinancira Ministrstvo za znanost in tehnologijo, se lahko sofinancira iz javnih financ lokalne skupnosti in države, če te raziskave zagotavljajo ustrezen prenos znanstvenih spoznanj v prakso, oziroma če so izbrane raziskave, pri katerih je zagotovljen sorazmerni delež drugih financerjev in prenos znanstvenih izsledkov v prakso. Druge raziskave, pri katerih je zagotovljen sorazmerni delež drugih financerjev, se lahko sofinancira iz javnih financ športa po merilih, ki jih sprejmejo ustrezni organi.

9.      Založniška dejavnost:

Založniška dejavnost obsega izdajanje strokovne literature in drugih periodičnih in občasnih športnih publikacij ter propagandno gradivo.

10.    Spremljanje pripravljenosti športnikov in svetovanje treninga:

            Ugotavljanje in spremljanje ravni pripravljenosti športnikov in svetovanje pri pripravi treninga pomeni humanizacijo pri delu s športniki, pa tudi temelj uspešnosti v športu. Dejavnosti: svetovanje pri vključevanju otrok v šport, ugotavljanje zdravstvenega statusa športnikov in svetovanje, ugotavljanje ravni treniranosti športnikov in spremljanje njihovega razvoja, razvijanje sistema priprave športnikov in svetovanje pri pripravi treninga, razvijanje tehnologije procesa treniranja in merilnih postopkov, pripravljanje strokovnih informacij in prenos tega znanja v prakso, spremljanje in vrednotenje psihosomatičnega stanja udeležencev v športni rekreaciji. Nosilci te dejavnosti  so: Inštitut za šport pri Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani v koordinaciji z drugimi ustreznimi institucijami, OKS-ZŠZ, nacionalnimi panožnimi športnimi zvezami in društvi.

            Sofinancira se izvedba storitev.

11.    Informacijski sistem na področju športa:

            Informacijski sistem vsebuje podatke s področja organiziranosti športa, športnih objektov, financiranja športa in športnih programov ter razvide, ki so določeni z zakonom o športu.

            Sofinancirajo se informacijske baze za potrebe lokalnih skupnosti in nakup tehnologije.

12.    Delovanje društev in športne zveze:

            Športna društva kot osnovne športne organizacije se združujejo v občinske športne zveze oziroma zveze na lokalni ravni. Društva in zveze za svoje osnovno delovanje potrebujejo sredstva za kritje osnovnih materialnih stroškov in dohodkov zaposlenih.

            Sofinancira se delovanje društev in občinskih zvez na lokalni ravni

            Športna zveza, ki so jo ustanovile njene članice (društva in klubi iz Občine Hajdina), pridobi za svoje delovanje 10 točk za vsako društvo iz Občine Hajdina, včlanjeno v Zvezo.

            Društva in Športna zveza, ki jim je bil podeljen status društva, ki deluje v javnem interesu na področju Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, pridobijo za svoje delovanje še dodatnih 10 točk.

16. člen

(1) Merila za vrednotenje športnih programov so opredeljena v Prilogi 1 tega pravilnika.

(2) Tabele za vrednotenje športnih programov iz Priloge 1 se smiselno uporabljajo z besedilom 15. člena tega pravilnika.

V.      KONČNI DOLOČBI

17. člen

18. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 6712-1/2010-1

Datum: 15. 03. 2010

3. člen

Te spremembe začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Pravilnik o spremembah Pravilnika o sofinanciranju letnih programov športa v Občini Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 46/2017) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: 

3. člen

Te spremembe začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

PRILOGA 1

MERILA ZA VREDNOTENJE ŠPORTA V OBČINI HAJDINA

1.      Športna vzgoja otrok, mladine in študentov

1.1.   Športna vzgoja predšolskih otrok

1.1.1.  Interesna športna vzgoja predšolskih otrok

Preglednica 1.1.1

1.2.   Športna vzgoja šoloobveznih otrok

1.2.1.  Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok

Preglednica 1.2.1.

1.2.2.  Športna vzgoja otrok (od 6. do 15. leta) usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport

Preglednica 1.2.2

Individualni in kolektivni športi

1.2.3.  Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami

Preglednica 1.2.3

1.3.   Športna vzgoja mladine

1.3.1.  Interesna športna vzgoja mladine

Preglednica 1.3.1

1.3.2.  Športna vzgoja mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport

Preglednica 1.3.2

Individualni in kolektivni športi

1.3.3.  Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami

Preglednica 1.3.3

1.4.   Interesna športna dejavnost študentov

Preglednica 1.4

2.      ŠPORTNA REKREACIJA ODRASLIH

Preglednica 2

3.      ŠPORTNE PRIREDITVE

Preglednica 3

4.      KAKOVOSTNI ŠPORT

Preglednica 4

5.      VRHUNSKI ŠPORT

Preglednica 5

6.      ŠPORT INVALIDOV

Preglednica 6

7.      IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNIH KADROV V ŠPORTU

Preglednica 7

8.      ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST

Preglednica 8

DODATNE PREGLEDNICE K ŠPORTNIM VSEBINAM OD TOČKE 1 DO 4

Preglednica 9

Število udeležencev v vadbenih skupinah (programi: športna vzgoja otrok in mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, kakovostni šport)

Preglednica 10

Materialni stroški (programi: športna vzgoja otrok in mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport)

Preglednica 11

Materialni stroški (programi: kakovostni šport)

12.    DELOVANJE DRUŠTEV IN ŠPORTNE ZVEZE

Preglednica 12