New Page 2
 

Na podlagi 59. člena v povezavi s 96. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/2007, 70/2008 – ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A in 109/12) ter 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009, 7/2011 in 2/2013) je Občinski svet Občine Ljutomer na 14. dopisni seji, 10. 9. 2014 sprejel

 

 

 

ODLOK

 

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU

 

ZA UREDITEV POSLOVNO TRGOVSKEGA CENTRA V LJUTOMERU – EUP LJ 28 STARI IMGRAD

 

 

 
  1. UVODNI DOLOČBI

 

 

 

1. člen

 

(splošno)

 

(1)     S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za ureditev poslovno trgovskega centra v Ljutomeru – EUP LJ 28 stari Imgrad, v nadaljevanju: OPPN.

 

(2)     OPPN je izdelal URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje in storitve d.o.o., Jezdarska ul. 3, 2000 Maribor, pod številko projekta 2014/OPPN-009.

 

 

 

2. člen

 

(vsebina odloka)

 

(1)     Ta odlok določa opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN, območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.

 

(2)     Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi grafični del in priloge.

 

 

 
  1. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OBČINSKIM PODROBNIM PROSTORSKIM NAČRTOM

 

 

 

3. člen

 

(načrtovane prostorske ureditve)

 

(1)     Z OPPN se načrtujejo ureditve povezane z gradnjo poslovno trgovskega centra v Ljutomeru – EUP LJ 28 stari Imgrad.

 

(2)     Predvidene ureditve obsegajo:

 

-         rušitev obodnih proizvodnih stavb,

 

-         rekonstrukcijo dela proizvodne stavbe v vzhodnem delu,

 

-         gradnjo nove trgovske stavbe v zahodnem delu,

 

-         vzpostavitev odprtih in zelenih površin,

 

-         gradnjo notranje prometne infrastrukture ter

 

-         gradnjo potrebne energetske, komunalne in komunikacijske infrastrukture.

 

(3)     V OPPN so opisani tudi posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture.

 

 

 
  1. OBMOČJE OPPN

 

 

 

4. člen

 

(območje OPPN)

 

(1)     Območje OPPN obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih se izvedejo trajni objekti, prometne, energetske, komunalne in druge ureditve, spremljajoči objekti, ki jih zahteva gradnja poslovno trgovskega centra v Ljutomeru – EUP LJ 28 stari Imgrad.

 

(2)     Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo in so priložene prikazu območja OPPN z načrtom parcelacije.

 

(3)     Območje OPPN načrtovane prostorske ureditve skladno z geodetskim načrtom obsega parcele oziroma dele parcel v katastrski občini:

 

-           k.o. Ljutomer (259): 2619/1 in 2619/3.

 

(4)     Velikost območja OPPN je cca. 9108 m2.

 

 
  1. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR

 

 

 

5. člen

 

(umestitev načrtovane ureditve v prostor)

 

(1)     Območje OPPN leži v vzhodnem delu mesta Ljutomer, natančneje v osrednjem delu EUP LJ 28 stari Imgrad. Na severni in vzhodni strani meji na prometne površine – Ormoška cesta, na južni strani meji na zelene površine – mestno pokopališče in območje okoljske infrastrukture, na zahodni strani pa na stanovanjske površine – območje Mestni breg.

 

(2)     V oddaljenosti cca. 200 m se nahaja križišče Ormoške in Jeruzalemske ceste (R1-230) z Lendavsko cesto (R1-231), v oddaljenosti cca. 300 m pa še železniška proga, ki povezuje Ljutomer z Ormožem.

 

 

 

6. člen

 

(opis prostorskih ureditev)

 

V območju OPPN je predvidena gradnja poslovno trgovskega centra. Trgovski center je zasnovan v južnem delu območja tako, da se obstoječi proizvodni objekti na obodu porušijo, osrednji del večjega proizvodnega objekta v vzhodnem delu se ohrani in rekonstruira ter se mu v zahodnem delu dozida nova stavba. V severnem delu območja so predvidene parkirne površine. Dostopi do stavbe so omogočeni s severne, zahodne in južne strani.

 

 

 

7. člen

 

(pogoji in usmeritve glede vrste dopustih dejavnosti, gradenj in drugih del ter objektov)

 

(1)     Območje je opredeljeno kot stavbno zemljišče v enoti urejanja prostora LJ 28 Ljutomer stari Imgrad (EUP), površine so namenjene industrijskim dejavnostim (IP). Skladno z zakonom se površine namenjene industrijski dejavnosti na celotnem območju, ki se ureja s tem OPPN, spremenijo v površine za gospodarske cone (IG), ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim. Prometne, manipulativne in zelene površine v območjih so zajete v pretežno namensko rabo prostora v EUP.

 

(2)     Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del, ki se dopuščajo:

 

-         tekoča vzdrževalna in investicijska dela na objektih in napravah,

 

-         nadzidave in dozidave objektov in naprav s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov,

 

-         odstranitev obstoječih objektov in rušitve stavb,

 

-         adaptacija in rekonstrukcija objektov in naprav,

 

-         gradnja novih objektov,

 

-         funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše tehnologije,

 

-         gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,

 

-         urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,

 

-         gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov,

 

-         spremembe dejavnosti v okviru dopustnih dejavnosti,

 

-         postavitve spominskih plošč in drugih obeležij,

 

-         postavitev oglasnih panojev in zagotovitev razstavnih prostorov,

 

-         postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v okviru določil tega odloka.

 

(3)     Vrste dopustnih objektov, ki se dopuščajo skladno z veljavnimi predpisi ter v okviru določil tega odloka:

 

-      Nestanovanjske stavbe:

 

-           trgovske stavbe,

 

-           nezahtevni in enostavni objekti v okviru določil tega odloka.

 

-      Gradbeni inženirski objekti:

 

-           objekti prometne infrastrukture,

 

-           cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

 

-           nezahtevni in enostavni objekti v okviru določil tega odloka.

 

 

 

8. člen

 

(pogoji in usmeritve za obstoječe objekte)

 

(1)     Obstoječi proizvodni objekti, ki se nahajajo po obodu območja, so predvideni za rušenje. Za vse obstoječe objekte, za katere je predvidena rušitev, so do uresničitve načrtovanih ureditev s tem OPPN na njih dopustna vzdrževalna dela.

 

(2)    Osrednji del večjega proizvodnega objekta v vzhodnem delu območja je predviden za rekonstrukcijo. Natančnejši pogoji za rekonstrukcijo so opredeljeni v naslednjem členu odloka.

 

 

 

9. člen

 

(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov)

 

(1)     Tlorisna zasnova nove stavbe je podolgovate oblike velikosti 40,00 x 58,00 m, k njej pa so prislonjeni manjši (vhodni nadstrešek in TP) in večji (rekonstruiran del) stavbni aneksi. Višinska zasnova te stavbe predvideva pritlično stavbo višine 7,00 m. V spremljajočih prostorih (skladišče, prostor za zaposlene itd.) je predvidena izvedba medetaže. V novo trgovsko stavbo se umestijo prodajalne živil, tekstila in tehnike, ki so povezane s skupnimi prostori (vetrolov, avla, skladišče, pisarna, prostor za zaposlene ipd.). V severozahodnem delu stavbe je predviden manjši bar z zunanjo teraso.

 

(2)     V rekonstruiranem delu stavbe se uredi večje skladišče, prostori za zaposlene in drugi potrebni spremljajoči prostori. Višina rekonstruiranega dela stavbe meri 7,40 m.

 

(3)     Postavitev stavbe je omejena z območjem pozidave, ki je v grafičnem delu prikazano z modro črtkano črto. Na dostopni strani je od ceste umaknjena v notranjost parcele minimalno 3,0 m, na strani s sosednjo zemljiško parcelo pa minimalno 5,0 m.

 

(4)     Streha nove trgovske stavbe je načrtovana kot ravna streha oz. streha z minimalnim naklonom. Streha rekonstruiranega dela stavbe se ne spreminja. Osnovna izvedba je v enem delu enokapna streha in v drugem delu dvokapna. Oba naklona strehe sta blagega naklona do 10 stopinj. Dovoljena je tudi izvedba pohodne strehe. Gradnja kleti v območju OPPN je  dovoljena, vendar je trgovska stavba ne predvideva.

 

(5)     Fasade bodo oblikovane in konstrukcijsko zasnovane sodobno – kontaktne fasade, obešene fasade – z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov. Predvideni materiali so omet, vidni beton, steklo, les in drugi sodobni obložni materiali. Zaželena je poenotena uporaba materialov v barvni lestvici svetlih toplih zemeljskih barv.

 

(6)     V grafičnem delu je podana samo idejna zasnova postavitve stavbe, natančna razporeditev, velikost in namembnost, se opredeli v projektni dokumentaciji, ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov.

 

 

 

10. člen

 

(pogoji in usmeritve za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)

 

(1)     Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se lahko izvaja skladno z veljavnimi predpisi.

 

(2)     Znotraj območja OPPN je dovoljena gradnja in ureditev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:

 

-      Nezahtevni objekti:

 

-           pomožni objekti v javni rabi,

 

-           ograje,

 

-           podporni zidovi,

 

-           vodometi,

 

-           samostojna parkirišča,

 

-           vodna zajetja vodni zbiralniki, bazeni za gašenje požara, okrasni bazeni),

 

-           objekti za oglaševanje.

 

-      Enostavni objekti:

 

-            majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave (nadstreški, senčnice, manjši zimski vrti,

 

        vetrolovi ipd.),

 

-            pomožni objekti v javni rabi,

 

-            ograje,

 

-            podporni zidovi,

 

-            rezervoarji,

 

-            vodometi,

 

-            priključki na objekte GJI in daljinskega ogrevanja,

 

-           vodna zajetja vodni zbiralniki, bazeni za gašenje požara, okrasni bazeni),

 

-           objekti za oglaševanje,

 

-            pomožni komunalni objekti,

 

-            pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi nesrečami ter pomožni objekti za

 

        spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.

 

(3)     Nezahtevni in enostavni objekti (razen ograj in podpornih zidov) naj bodo od parcelne meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 2,0 m. Ograje in podporni zidovi naj bodo od parcelne meje odmaknjeni minimalno 0,5 m. Na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo.

 

(4)     Oblikovni elementi enostavnih in nezahtevnih objektov morajo biti načrtovani skladno osnovnemu objektu.

 

(5)    Postavitev ograj v križiščih ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin. Ograje, tudi žive meje, ne smejo presegati maksimalne višine 1,80 m.

 

(6)    Postavitev urbane opreme ne sme onemogočati ali ovirati odvijanja prometa in ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Pod pojmom urbane opreme so v odloku opredeljene klopi, otroška in športna igrišča, nadstreški in parkirni sistemi za kolesa, koši in ograde za smeti, informacijske table, nabiralniki, transparenti, obešanke, skulpture, vodnjaki ipd.

 

 

 

11. člen

 

(pogoji in usmeritve za urejanje odprtih površin)

 

(1)    Predvideni prostorski elementi odprtih površin, ki povezujejo novo trgovsko stavbo z okolico, so načrtovani kot:

 

-         linijski zeleni pasovi (drevoredi) po obodu območja in med parkirnimi površinami (z namenom naravnega senčenja),

 

-        tlakovane peš in manipulativne površine okrog trgovske stavbe in

 

-        ureditev ekoloških otokov (ZLF).

 

(2)     Ureditev odprtih površin izhaja in funkcionalno–oblikovalske razporeditve stavbe, ureditve parkirišč in dovozne ceste. Uredijo se tlakovane ali asfaltirane manipulativne površine, pešpoti oz. pločniki, ki jih dopolnjujejo zelene površine, sestavljene z dreves, grmovnic in tratnih plošč.

 

(3)     Za zasaditev zelenih površin se uporabljajo avtohtone drevesne in grmovne ter travne in zeliščne vrste.

 

(4)    Ekološki otoki (ZLF) se predvidijo na servisni strani stavbe. Če se uredijo kot nadzemni ali podzemni zbirni prostori za ločene frakcije embalaže, klasične zbiralnice niso potrebne.

 

(5)     V sklopu urejanja odprtih površin je potrebno lokacije zastav, izveskov, informacijskih tabel ipd. predvideti tako, da njihova postavitev ne ovira preglednosti.

 

(6)    Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi cest ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti brez grajenih in komunikacijskih ovir.

 

(7)    Vsi dovozi do stavbe so tudi peš površine in služijo za urgentni in servisni (smetarsko vozilo) dovoz.

 

 

 
  1. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

 

 

 

12. člen

 

(skupne določbe glede prometnega urejanja)

 

(1)     Vse povozne in pohodne površine – pločniki, kolesarske poti, parkirne ter manipulativne površine morajo biti izvedene v proti-prašni izvedbi, z ustrezno rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda ter dimenzionirane za prevoz s tovornimi vozili.

 

(2)     Kinematični elementi v križiščih in priključkih morajo zagotavljati prevoznost intervencijskih, dostavnih in komunalnih vozil.

 

(3)     Za celotno območje morajo biti predvideni ustrezni dostopni elementi brez arhitekturnih ovir za potrebe invalidnih oseb.

 

(4)     Vse rešitve glede prometnega urejanja so povzete iz izdelanih strokovnih podlag in prostorskih aktov, ki veljajo na tem območju. Pri nadaljnjem načrtovanju so možne tudi drugačne tehnične rešitve, ki bodo prilagojene rešitvam povezovalnih cest. Vse te prilagoditve se izvedejo v projektni dokumentaciji PGD, PZI ob soglasju upravljavca cest.

 

 

 

13. člen

 

(prometno omrežje)

 

(1)     Prometno omrežje območja OPPN sestavljajo:

 

-         cestni priključek na regionalno, Ormoško cesto (R1-230) v odseku št. 1309 Križevci-Ljutomer, ki se nahaja zunaj območja OPPN, na severozahodni strani,

 

-         povezovalna (interventna in dostavna) cesta »A«, ki poteka po obodu območja OPPN in

 

-         prečni povezovalni cesti »B« in »C«, ki potekata po območju parkirnih površin.

 

(2)     Priključevanje na regionalno cesto se izvede z izgradnjo križišča in razširitvijo obstoječe ceste zaradi izgradnje pasu za levo zavijalca. Tehnična rešitev se izvede v skladu z izdelanimi strokovnimi podlagami, prometno študijo in pogoji upravljavca. Vsi elementi ceste in križišča morajo omogočati promet vseh vrst vozil. Širitev ceste se izvede na južno stran, proti načrtovanemu trgovskemu centru. Podrobna rešitev se obdela v projektni dokumentaciji in soglasju upravljavca.

 

(3)     Povezovalne ceste »A, B in C« se zgradijo v profilu NPP 6,00 m (vozišče 2 x 3,00 m) in so predvidene kot dvosmerne.

 

(4)     V prometnem smislu predstavlja prednostno smer regionalna Ormoška cesta (R1-230). Nanjo se prometno podrejeno priključuje krožna povezovalna (interventna in dostavna) cesta »A«, na severozahodni strani območja OPPN. Prometno podrejeni so tudi vsi priključki povezovalnih cest »B« in »C«, ki potekajo po območju parkirnih površin,  na povezovalno cesto »A«.

 

 

 

14. člen

 

(parkirne površine)

 

V območju OPPN je predvideno kratkotrajno parkiranje (obiskovalci) v obliki nivojskega parkiranja med Ormoško cesto in novo trgovsko stavbo. Načrtovanih je 73 parkirnih mest.

 

 

 

15. člen

 

(pešci in kolesarji)

 

(1)     Pešci in kolesarji so vodeni ločeno od prometa z motornimi vozili zunaj območja OPPN, v sklopu pločnikov in kolesarskih stez po celotni dolžini Ormoške ceste.

 

(2)     Znotraj območja OPPN so pešci in kolesarji vodeni na oba načina. V sklopu prometa z motornimi vozili ob načrtovanih parkirnih površinah. Ločeno od prometa z motornimi vozili pa ob vhodih v stavbe, v sklopu tlakovanih peš in kolesarskih površin.

 

 

 

16. člen

 

(skupne določbe glede komunalnega in energetskega urejanja)

 

(1)     Predvideno pozidavo je možno vezati na obstoječe infrastrukturno omrežje. Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev.

 

(2)     Pred pričetkom nadaljnjih aktivnosti je potrebno pridobiti točne podatke o legi komunalnih vodov. Vse tehnične rešitve prilagoditi zahtevam upravljavca ter upoštevati etapnost izvedbe.

 

(3)     Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve ob upoštevanju smernic posameznih upravljavcev. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju smernic in pogojev upravljavcev.

 

 

 

17. člen

 

(vodovodno omrežje)

 

(1)     V bližini območja OPPN se nahaja obstoječe vodovodno omrežje. Obstoječa Ormoška cesta (R1-230) ima vgrajeno infrastrukturo za vodovod DN 200 iz duktilne litine, ki omogoča oskrbo s pitno vodo za načrtovano trgovsko stavbo.

 

(2)     Požarna varnost se zagotavlja preko hidrantnega omrežja javnega vodovoda, hidranti so nadzemni in postavljeni tako, da so dostopni ob vsakem času. Natančna lokacija hidrantov se opredeli v projektni dokumentaciji.

 

 

 

18. člen

 

(kanalizacijsko omrežje)

 

(1)     Na območju OPPN je potrebno zgraditi ločeno kanalizacijsko omrežje za komunalne in padavinske odpadne vode.

 

(2)     Komunalne odpadne vode se vodijo preko ločenega kanalizacijskega omrežja, ki je načrtovano v povezovalnih cestah trgovsko poslovnega centra in se priključi na obstoječe kanalizacijsko omrežje v Ormoški cesti. Priključevanje trgovskega dela stavbe na kanalizacijsko omrežje se izvede preko revizijskih jaškov, servisnega dela, kjer se nahajajo mesnica, delikatesa ipd., pa preko lovilcev olj.

 

(3)     Padavinske odpadne vode s cest, streh in utrjenih površin se vodijo ločeno v meteorno kanalizacijsko omrežje. Priključevanje stavb, ceste in utrjenih površin na meteorno omrežje se izvede preko zadrževalnih bazenov, peskolovov in revizijskih jaškov.

 

(4)     Celotna kanalizacija mora biti izvedena v vodotesni izvedbi ter ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov.

 

 

 

19. člen

 

(elektroenergetsko omrežje)

 

(1)     V območju OPPN potekajo obstoječi SN in NN elektroenergetski vodi, ob objektu se nahaja transformatorska postaja TP Ljutomer Imgrad 1. Obstoječe komunalne vode je potrebno zakoličiti in na podlagi njihove lege opredeliti potrebne posege.

 

(2)     Zaradi gradnje trgovskega objekta je potrebno prestaviti obstoječe SN vode do TP Ljutomer Imgrad 1. Prestavitev se izvede ob zahodno dostopno cesto v skladu s strokovnimi podlagami št. 239/14-GR (Elektro Maribor, avgust 2014). Zaščita ostalih elektroenergetskih vodov se izvede v skladu s tehničnimi predpisi za tovrstne objekte.

 

(3)     Napajanje novega objekta se izvede iz rekonstruirane TP 387 Ljutomer Ormoška z izgradnjo NN kablovoda. Kablovod bo potekal preko parcel št. 2630, 2633/1, 2619/2, 2619/3 vse k.o. Ljutomer.

 

(4)     Vse rešitve se izvajajo v skladu z izdelanimi strokovnimi podlagami št. 239/14-GR (Elektro Maribor, avgust 2014). Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji za izvedbo.

 

(5)     Za vse predvidene posege je potrebno pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo in urediti služnostne pogodbe za zemljišča, po katerih bodo potekali predvideni posegi. Pri lociranju novih objektov je potrebno upoštevati varovalne koridorje, oziroma zaščitne ukrepe, ki jih predpiše upravljavec prisotne energetske infrastrukture. Obstoječe elektroenergetske vode in objekte na terenu je po potrebi potrebno zamenjati v skladu z veljavno zakonodajo in standardizacijo.

 

 

 

20. člen

 

(javna razsvetljava)

 

Po celotnem območju OPPN, v vseh povezovalnih cestah, se predvidi omrežje javne razsvetljave. Uporabljajo se svetilke skladno z veljavno zakonodajo glede svetlobnega onesnaževanja.

 

 

 

21. člen

 

(telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske TV)

 

(1)     Na širšem območju OPPN se nahaja obstoječe TK in KTV omrežje, ki omogoča priključitev. Zaradi rušitev obstoječih proizvodnih objektov je potrebno obstoječo infrastrukturo ustrezno prestaviti in zaščiti.

 

(2)     Za potrebe navezave se izvede ustrezna kabelska kanalizacija in PVC cevi ter ustrezni jaški, ločeni za potrebe TK in KTV omrežja. V kanalizacijo se vstavijo ustrezni kablovodi.

 

(3)     Za priključevanje objekta se izvede ustrezen priključek skladno s pogoji posameznega upravljavca.

 

 

 

22. člen

 

(plinovodno omrežje)

 

(1)     V vplivnem območju OPPN se nahaja obstoječe distribucijsko plinovodno omrežje v upravljanju Mestnih plinovodov d.o.o.

 

(2)     V območju OPPN se zagotovi koridor za položitev distribucijskega plinovoda glede na potrebe nove trgovske stavbe.

 

 

 

23. člen

 

(ogrevanje in hlajenje)

 

(1)     Ogrevanje in hlajenje bo urejeno individualno.

 

(2)     Dopustna je uporaba neobnovljivega vira energije – zemeljskega plina.

 

(3)     Dopustna je tudi uporaba obnovljivih virov – biomase ter trajnih virov energije, predvsem sončne (solarni sistemi, kolektorji in sončne celice) energije.

 

 

 
  1. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

 

 

 

24. člen

 

(kulturna dediščina)

 

(1)     Na območju OPPN ni enot nepremične kulturne dediščine.

 

(2)     Splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin:

 

-         v kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi;

 

-         ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

 

 

 
  1. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE

 

 

 

25. člen

 

(varstvo pred onesnaženjem zraka)

 

(1)     Skladno s podzakonskim aktom o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku, se območje OPPN nahaja v območju II. stopnje onesnaženosti.

 

(2)     Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je potrebno upoštevati veljavne predpise.

 

(3)     Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:

 

-         vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;

 

-         preprečevanje raznosa materiala z gradbišč;

 

-         čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste;

 

-         protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.

 

 

 

26. člen

 

(varstvo pred hrupom)

 

(1)     Območje sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom. Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo.

 

(2)     Pri načrtovanju morebitnih klimatskih naprav, ki povzročajo hrup, naj se upoštevajo ukrepi in standardi varstva pred hrupom.

 

27. člen

 

(varstvo voda)

 

(1)     Območje OPPN leži izven vodovarstvenih in ogroženih območij.

 

(2)     Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod. Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi.

 

(3)     Odvajanje padavinskih voda je treba predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda.

 

(4)     Padavinske vode se priključijo na predvideno meteorno kanalizacijo preko peskolovov in revizijskih jaškov.

 

(5)     Kanalizacijski sistem vseh vrst odpadnih vod mora biti zgrajen v neprepustni izvedbi. Izvesti je treba preizkus tesnosti v skladu z veljavnim standardom EN 1610.

 

(6)     Investitor je dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

 

(7)     Skladno z zakonom se lahko poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vode in vodni režim, izvede samo na podlagi vodnega soglasja. Vodno soglasje je potrebo pridobiti za poseg na vodnem in priobalnem zemljišču, poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb po zakonu o vodah, poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice, poseg na varstvenih in ogroženih območjih, poseg zaradi odvajanja odpadnih voda, poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanje vode v vodonosnik, hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim. Na območju OPPN ni nobenih posegov ali gradenj, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda.

 

 

 

28. člen

 

(ohranjanje narave)

 

Na območju predmetnega OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.

 

 

 

29. člen

 

(ravnanje z odpadki)

 

(1)     Ravnanje s komunalnimi odpadki se vrši v skladu z občinskim odlokom. Skladno z veljavno zakonodajo je predvideno ločeno zbiranje odpadkov (biološki, mešani komunalni in ločene frakcije). Zbirni prostor je lahko lociran ločeno za vsako stavbo posebej na zemljišču, ki pripada stavbi ali lociran na javni površini za skupino stavb, v obliki nadzemne ali podzemne zbiralnice. Dostopna pot mora biti izvedena skladno z veljavnimi tehničnimi predpisi in normativi, minimalne širine 3,0 m, odjemno mesto pa oddaljeno največ 5,0 m od dostopne poti, pri čemer mora prav tako ustrezati estetskim, higiensko-tehničnim in požarno-varnostnim pogojem in ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.

 

(2)     Ravnanje z gradbenimi in kosovnimi odpadki mora biti v skladu z določili veljavne zakonodaje, prav tako ravnanje z morebitnimi industrijskimi in posebnimi odpadki.

 

 

 
  1. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM

 

 

 

30. člen

 

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

 

(1)     Območje OPPN se nahaja izven vseh naravnih omejitev kot so poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena. V območju OPPN so zadostni običajni zaščitni ukrepi pred erozijo.

 

(2)     Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,100 g. Tveganje nastanka plazov zaradi potresa je v tem območju srednje.

 

(3)     Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:

 

-         nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,

 

-         nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,

 

-         nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in

 

-         nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.

 

 

 

31. člen

 

(varstvo pred požarom)

 

(1)     Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja srednje velika. Vžigalica že lahko povzroči požar. Na odprtem prostoru je širjenje požara kar hitro. Ogenj gori na površini s srednjim plamenom, pri tem zgori nekaj kompaktnega organskega materiala. Kontrola požara ni težka, požar se pogasi s srednje velikimi napori.

 

(2)     Načrtovana trgovska stavba se uvršča med požarno zahtevne objekte. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti. Kadar izdelava študije požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta Zasnova požarne varnosti, ki na kratek in pregleden način določa potrebne ukrepe, povezane s/z:

 

-      širjenjem požara na sosednje objekte,

 

-      nosilnostjo konstrukcije ter širjenjem požara po stavbah,

 

-      evakuacijskimi potmi in sistemi za javljanje in alarmiranje,

 

-      napravami za gašenje in dostopom gasilcev.

 

Študija oziroma zasnova požarne varnosti sta sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Povzetek vsebine študije požarne varnosti oziroma zasnove požarne varnosti, mora biti naveden v obrazcu Izkaz požarne varnosti stavbe. Izkaz požarne varnosti stavbe je obvezna priloga dokazila o zanesljivosti objekta.

 

(3)     Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnih hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja zagotavlja zmogljivost hidrantnega omrežja z 10 l/sekundo vode za gašenje.

 

(4)     Za omejitev širjenja požara na sosednje stavbe so pri trgovski stavbi zagotovljeni minimalni odmiki 5,00 m od parcelnih mej. Za OPPN bodo požarni ukrepi opredeljeni v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost objekta. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik.

 

(5)     Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko vseh prometnih, manipulativnih in interventnih poti znotraj območja OPPN. Kinematični elementi cestnega priključka morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije.

 

 

 
  1. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE PODROBNEGA NAČRTA

 

 

 

32. člen

 

(etapnost gradnje)

 

OPPN se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka etapa mora biti zaključena funkcionalna celota vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami.

 

 

 
  1. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV

 

 

 

33. člen

 

(skupne določbe glede dopustnih odstopanj)

 

(1)     Pri uresničitvi OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.

 

(2)     Odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.

 

(3)     V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v kartografskih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega odloka.

 

 

 

34. člen

 

(odstopanja pri načrtovanju objektov)

(1)     Dopustno odstopanje od tlorisnih gabaritov predvidene trgovske stavbe je možno znotraj opredeljenih in grafično prikazanih gradbenih linij in mej. Gradbeno linijo in gradbeno mejo lahko tlorisni gabariti stavb presegajo z balkoni, vetrolovi, izzidki, nadstreški, napušči, zunanjimi stopnicami. Od gradbene meje so stavbe lahko odmaknjene v notranjost. Dovoljena je gradnja stavb manjših tlorisnih gabaritov. Dopustno odstopanje od tlorisnih gabaritov predvidene trgovske stavbe je možno znotraj opredeljenega in grafično prikazanega območja OPPN.

 

(2)     Dopustno odstopanje od višinskih gabaritov je možno za +2,00 m. Višinsko preseganje dopustnih odstopanj je možno za le za postavitev strojne opreme (klime, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, sončne elektrarne, fotovoltaika…). Dovoljena je izgradnja stavb nižjih višinskih gabaritov. Vse stavbe so lahko grajene brez kleti ali s kletjo.

 

 

 

35. člen

 

(odstopanja glede prometne ureditve)

 

(1)     Preoblikovanje parkirnih površin je možno skladno s potrebami gradnje in ob upoštevanju pogojev iz tega odloka.

 

(2)     Mikrolokacije in obliko parkiranja, natančno število parkirnih mest se opredeli v projektni dokumentaciji.

 

 

 

36. člen

 

(odstopanja glede energetske in komunalne ureditve)

 

Dopustna so odstopanja od rešitev opredeljenih v predmetnem OPPN (trase posameznih vodov, mesta, način priključevanja ipd.). Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju usmeritev tega OPPN, upoštevanje veljavne zakonodaje, predpisanih odmikov med posameznimi kanalnimi vodi. Spremembe lege in trase posameznih vodov so dopustne tudi v primeru težav pri pridobivanju zemljišč.

 

 

 
  1. OBVEZNOST INVESTITORJEV, LASTNIKOV IN IZVAJALCEV

 

 

 

37. člen

 

(pogoji za vzdrževalna in druga dela)

 

(1)     Za vzdrževalna in investicijska dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje. Dozidave in nadzidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega.

 

(2)     Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izdelovalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico.

 

 

 

38. člen

 

(obveznost ob pripravi projektne dokumentacije)

 

Med pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven območja OPPN mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture.

 

 

 

39. člen

 

(obveznost v času gradnje)

 

(1)     V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:

 

-         pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,

 

-         zagotoviti stalen nadzor geomehanika pri vseh zemeljskih delih (temeljenje objektov, urejanje komunalne infrastrukture itd.),

 

-         zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,

 

-         promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,

 

-         sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),

 

-         skladno z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,

 

-         zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,

 

-         v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,

 

-         v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,

 

-         zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,

 

-         sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.

 

(2)     Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati skladno s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

 

 

 

40. člen

 

(obveznosti izgradnje komunalne opreme)

 

Investitor je dolžan na svoje stroške zgraditi manjkajočo komunalno opremo in urediti odprte površine, kot je načrtovano s tem OPPN. V sklopu komunalne opreme je dolžan zagotoviti tudi dodatne ukrepe varstva pred hrupom, ki so oz. bodo posledica obratovanja ceste.

 

 

 
  1. KONČNE DOLOČBE

 

 

 

41. člen

 

(vpogled v OPPN)

 

(1)     OPPN s prilogami se hrani na sedežu Občine Ljutomer v digitalni in analogni izpisani in izrisani obliki in je na vpogled v času uradnih ur občinske uprave.

 

(2)     V primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko veljajo podatki iz analogne oblike podrobnega načrta.

 

 

 

42. člen

 

(pričetek veljavnosti)

 

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.

 

 

 

 

Številka: 354/2014-10-409

Datum:   10. 9. 2014

Županja Občine Ljutomer:

mag. Olga Karba, l.r.

   

Sklep o popravku Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditev poslovno trgovskega centra v Ljutomeru – EUP LJ 28 stari Imgrad (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 5/2015) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

 

3. člen

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.