Na podlagi 29.
člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94, -
odločba US RS, 45/94, - odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94 in
20/95) ter 11. člena začasnega Poslovnika Občinskega sveta (sprejet 24.
12. 1995) je Občinski svet Občine Rogaška Slatina na 6. redni seji dne
28. 6. 1995 sprejel |
|
P O S L O V N I
K
Občinskega sveta občine Rogaška Slatina |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
Ta poslovnik ureja
organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter
način uresničevanja pravic in dolžnosti občinskih svetnikov (v
nadaljevanju: svetniki). |
|
2. člen |
|
Določbe tega
poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko
v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih
teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
3. člen |
|
Občinski svet in
njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
|
4. člen |
|
Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno. Javnost dela se lahko omeji ali
izključi samo, če je zaradi obravnavanja zaupnih dokumentov oziroma
materialov ali iz drugih razlogov tako predpisano z zakonom. |
|
5. člen |
|
Svet dela na rednih
in izrednih sejah.
Svet ima redne seje praviloma enkrat na mesec.
Letni odmor sveta traja praviloma od 15. julija do 31. avgusta. |
|
6. člen |
|
Svet predstavlja
predsednik sveta, delovno telo pa predsednik delovnega telesa. |
|
7. člen |
|
Svet ima svoj žig,
ki je določen s posebnim odlokom občine. V notranjem krogu žiga je naziv
Občinski svet.
Žig sveta se uporablja na vabilih, za seje sveta, na dopisih sveta in na
drugih aktih sveta in občine, ki jih podpisuje predsednik sveta.
Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta in
nadzorni odbor.
Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo sekretar občinskega sveta. |
|
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA |
|
8. člen |
|
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta skliče dotedanji (prejšnji) predsednik sveta
najkasneje 20 dni po izvolitvi svetnikov. Če seja ni sklicana v
navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije.
Zaradi priprave na prvo sejo skliče najstarejši novoizvoljeni svetnik
nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljneni svetniki. |
|
9. člen |
|
Do izvolitve
predsednika sveta vodi prvo sejo sveta najstarejši svetnik.
Na prvi seji izvoli svet izmed svetnikov – na predlog najmanj četrtine
svetnikov – komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki
pregleda, kateri svetniki so po poročilu volilne komisije bili izvoljeni
in predlaga verifikacijo mandatov za svetnike in župana. |
|
10. člen |
|
Svet na svoji prvi
seji obravnava poročilo o izidu volitev v občini in verificira mandate
izvoljenih svetnikov ter mandat župana. Mandate svetnikov in župana
potrdi svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, potem ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi
ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov.
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov svetnikov, ki niso sporni,
posebej pa o vsakem spornem mandatu.
Svet odloči posebej o potrditvi mandata župana. |
|
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI SVETNIKOV |
|
1. Splošne določbe |
|
11. člen |
|
Svetniki imajo
pravice in dolžnosti, določene z zakonom, statutom občine in tem
poslovnikom. |
|
12. člen |
|
Svetniki imajo
pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in uresničevati sprejete
odločitve sveta. |
|
13. člen |
|
Svetniki imajo
pravico in dolžnost sodelovati pri delu delovnih telesih sveta, katerih
člani so.
Svetniki se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in na njih
razpravljajo, če tako sklene delovno telo. |
|
14. člen |
|
Svetniki lahko
postavljajo vprašanja županu in občinski upravi ter zahtevajo
informacije o delu organov občine (župana, občinske uprave, delovnih
teles) in druge informacije, ki jih potrebujejo za svoje delo in
odločanje v svetu.
Župan, občinska uprava in delovno telo so dolžni odgovoriti na vprašanje
svetnikov in jim posredovati zahtevane informacije. Če svetnik to
posebej zahteva se mu mora odgovoriti na vprašanje oziroma posredovati
informacijo tudi v pisni obliki. |
|
2. Vprašanja in pobude svetnikov |
|
15. člen |
|
Na vsaki redni seji
sveta je praviloma predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja
in pobude svetnikov. |
|
16. člen |
|
Vprašanje oziroma
pobuda svetnika mora biti kratko in postavljeno tako, da je vsebina
jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsednik sveta svetnika na to
opozori in ga pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
|
17. člen |
|
Pri obravnavi
vprašanj in pobud svetnikov sta praviloma na seji prisotna župan in
tajnik občine. Če sta župan ali tajnik občine zadržana, določita, kdo ju
bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude svetnikov. |
|
18. člen |
|
Svetnik ima pravico
postaviti vprašanje županu, delovnemu telesu ali tajniku občine.
Vprašanje se lahko postavi pisno ali ustno na seji sveta. Ustno
postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute.
Pisno postavljeno vprašanje mora predsednik sveta takoj posredovati
tistemu (županu, predsedniku delovnega telesa, tajniku občine) na
katerega se nanaša. Odgovor na takšno vprašanje mora biti podan v pisni
obliki na prvi naslednji seji, kolikor je to mogoče.
Svetnik lahko pisni odgovor zahteva le na pisno zastavljeno vprašanje.
Pisni odgovor se mu posreduje najkasneje do naslednje seje, razen če
svet v posameznih primerih ne določi krajšega roka. |
|
19. člen |
|
Na ustno in pisno
postavljena vprašanja na sami seji sveta se odgovori ustno na isti seji
sveta, nakateri je bilo vprašanje postavljeno.
Ustno se odgovori na seji sveta tudi na vsa pisna vprašanja, ki so bila
podana pred sejo sveta, pa svetnik, ki je postavil vprašanje ni zahteval
pisnega odgovora. Župan, občinska uprava in posamezno delovno telo lahko
tudi v takih primerih pripravijo pisni odgovor.
Če tisti, na katerega je bilo vprašanje naslovljeno obrazloži, da na
postavljeno vprašanje ne more odgovoriti takoj (na sami seji), mora nanj
odgovoriti pisno najkasneje do naslednje seje.
Na dobljeni odgovor na vprašanje ima svetnik pravico postaviti
dopolnilno vprašanje, ki ne sme trajati več kot 3 minute. |
|
20. člen |
|
Če svetnik z
odgovorom ni zadovoljen, lahko predlaga, da se o odgovoru opravi
razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
Če svet sprejme odločitev (sklep), da se v odgovoru opravi razprava v
občinskem svetu uvrsti predsednik to vprašanje na dnevni red prve
naslednje seje. |
|
21. člen |
|
Svetnik ima pravico
dati pobudo predsedniku sveta, županu, delovnemu telesu ali občinski
upravi za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov.
Svetnik lahko da pobudo ustno ali pisno na seji občinskega sveta. Ustno
dana pobuda ne sme trajati več kot pet minut. |
|
22. člen |
|
Pisno pobudo pošlje
predsednik sveta županu, občinski upravi ali delovnemu telesu, ki morajo
odgovoriti v 30 dneh od dneva, ko je bila pobuda dana.
Če se pobuda nanaša na delo občinskega sveta mora predsednik občinskega
sveta na njo odgovoriti takoj oziroma jo uvrstiti na dnevni red prve
naslednje seje. Če svetnik z odgovorom predsednika sveta ni zadovoljen,
lahko zahteva, da se pobuda obravnava na prvi naslednji seji sveta. O
tem odloči svet z glasovanjem. |
|
3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in
delovnih teles |
|
23. člen |
|
Svetnik se je
dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
Svetnik, ki ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, keterega
član je, mora o tem in o razlogih za odsotnost obvestiti predsednika
sveta oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje.
Če zaradi višje sile ali drugih razlogov, svetnik ne more obvestiti o
svoji odsotnosti predsednika sveta do začetka seje, mora to opraviti
takoj, ko je to mogoče. |
|
24. člen |
|
Če predsednik sveta
oceni, da je to potrebno lahko na seji sveta posebej poroča o tem,
kateri svetniki so na prejšnji seji izostali neupravičeno.
Če svetnik brez opravičila trikrat ne pride na sejo sveta, mora
predsednik sveta na to opozoriti svet, o tem pa mora obvestiti tudi
politično stranko, ketere član je svetnik, ki se brez opravičenih
razlogov večkrat ne udeleži sej sveta.
O razlogih za odsotnost s sej sveta in o potrebnih ukrepih se lahko
opravi obravnava tudi v okviru posebne točke dnevnega reda seje sveta. |
|
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA |
|
25. člen |
|
Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
|
26. člen |
|
V okviru svojih
pristojnosti občinski svet:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– obravnava zaključne račune krajevnih skupnosti skupaj s poročilom o
poslovanju,
– ustanavlja občinske odbore ter imenuje in razrešuje njihove člane,
– imenuje in razrešuje člane komisij,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora,
– imenuje volilne komisije za občinske volitve,
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne
enote,
– imenuje in razrešuje člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih
dobrin,
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja
odločitev občinskega sveta,
– na predlog župana določa organizacijo in delovno področje občinske
uprave,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor z
odlokom občinskega sveta za odločanje o tem ni pooblaščen župan,
– odloča o najemu občinskega posojila,
– razpisuje referendum,
– daje ponudbo za sklice zborov občanov,
– določa nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestila članov
občinskega sveta, odborov in nadzornega odbora,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske
službe,
– odloča o načinu izvajanja občinskih javnih služb,
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut,
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami,
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami,
– določi organizacijo občinskega sveta in uprave ter način njihovega
delovanja v vojni,
– imenuje člane odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega
sklada.
Občinski svet lahko z odlokom ali drugim ustreznim aktom posamezne
pristojnosti prenese na župana, občinski odbor, komisijo ali občinsko
upravo.
Občinski svet daje mnenje k imenovanju načelnikov upravnih enot.
Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih pristojnosti iz državne
pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski
organ. |
|
V. SEJE SVETA |
|
1. Program dela, sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
27. člen |
|
Seje sveta sklicuje
predsednik sveta.
Predsednik sveta sklicuje redne seje sveta v skladu s programom dela
sveta, po sklepu sveta, na predlog župana ali na predlog drugih
predlagateljev določenih s statutom občine. |
|
28. člen |
|
Okvirni program
dela za posamezno leto pripravi predsednik sveta po posvetovanju s
podpredsednikom, županom, podžupanom, predsedniki delovnih teles,
tajnikom občine in sekretarjem občinskega sveta. V okvirnem programu
dela se upošteva program dela župana in občinske uprave, predloge
delovnih teles ter druge predloge za razpravo in odločanje v svet.
Okvirni program dela mora biti sprejet najkasneje do konca januarja za
tekoče leto.
Okvirni program dela predlaga v sprejem svetu predsednik sveta.
Predsednik sveta uvršča posamezna vprašanja na dnevni red sej sveta na
podlagi programa dela in po posvetu z županom. |
|
29. člen |
|
Izredno sejo sveta
skliče predsednik sveta na svojo pobudo, na zahtevo župana, delovnega
telesa sveta ali na zahtevo 1/4 članov sveta. V zahtevi za sklic izredne
seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti
priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča.
Če predsednik sveta na pisno zahtevo upravičenega predlagatelja (župana,
nadzornega odbora...) ne skliče seje sveta v roku 10 dni od prejema
zahteve za sklic, lahko skliče sejo tisti, ki je sklic zahteval, vabilu
pa hkrati predloži tudi ustrezno gradivo. |
|
30. člen |
|
Vabilo za sklic
sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje svetnikom najmanj 7 dni pred
dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se svetnikom pošlje tudi
gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Izredno
sejo lahko skliče predsednik sveta tudi v krajšem roku.
Vabilo za sklic sveta skupaj z gradivom se pošlje tudi županu, podžupanu
in tajniku občine. |
|
31. člen |
|
Na seje sveta se
vabijo tudi poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi
župan oziroma predsednik sveta.
Glede na dnevni red se pošlje vabilo tudi drugim, katerih navzočnost je
zaradi nemotenega dela na seji potrebna.
Po odločitvi predsednika sveta so lahko na sejo povabljene tudi druge
osebe. |
|
32. člen |
|
Predlog dnevnega
reda seje sveta pripravi predsednik sveta, ki se pred tem posvetuje z
županom. Predlog dnevnega reda lahko predsedniku sveta predlagajo tudi
vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta.
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za ketere
obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo
obravnavo.
Dnevni red izredne seje se lahko predlaga tudi na sami seji, na sami
seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo za sejo. |
|
33. člen |
|
Svet ne more
odločati o zadevah, glede katerih svetnikom ni bilo poslano oziroma
izročeno gradivo in h katerim ni dal svojega mnenja oziroma ni zavzel
stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj. |
|
34. člen |
|
Seji sveta
predseduje predsednik. Kadar je predsednik sveta zadržan predseduje seji
sveta podpredsednik. Po pooblastilu predsednika lahko vodi posamezno
sejo sveta podpredsednik, čeprav je predsednik sveta na seji navzoč.
Kadar nastopijo razlogi, da se že sklicane seje ne moreta udeležiti niti
predsednik niti podpredsednik, vodi sejo član stranke, ki ima največ
članov sveta. |
|
35. člen |
|
Župan, podžupan,
tajnik občine in vodje oddelkov občinske uprave imajo pravico
udeleževati se sej sveta in na njih razpravljati o vseh vprašanjih, ki
so na dnevnem redu.
Župan lahko predlaga razpravo tudi o drugih vprašanjih, ki niso na
dnevnem redu. O uvrstitvi takšne točke na dnevni red odloči svet z
glasovanjem. Župan mora za obravnavo vprašanja predložiti svetu ustrezno
gradivo. |
|
36. člen |
|
Kadar svet sklene,
da bo kako vprašanje obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči kdo je
lahko poleg svetnikov navzoč na seji sveta. |
|
2. Potek seje |
|
37. člen |
|
Ko predsednik začne
sejo, obvesti svet, kateri izmed svetnikov so ga obvestili, da so
zadržani in se seje ne morejo udeležiti .
Predsednik nato ugotovi, ali je svet sklepčen.
Predsednik obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na
seji in drugimi vprašanji. |
|
38. člen |
|
Preden svet preide
k določitvi dnevnega reda, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.
Svetnik lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se
zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih
sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane
pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s
sprejetimi pripombami. |
|
39. člen |
|
Svet na začetku
seje določi dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se
posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se
dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za hitri postopek
sprejemanja odlokov.
Zadeve, za katere župan tako predlaga se brez razprave in glasovanja
umaknejo z dnevnega reda in uvrstijo na dnevni red naslednje seje.
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so
razlogi zanj nastali po sklicu in če je bilo svetnikom izročeno gradivo,
ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red.
O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razšitirev
dnevnega reda, da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v
celoti. |
|
40. člen |
|
Posamezne točke
dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu.
Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk
dnevnega reda. |
|
41. člen |
|
Na začetku
obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo
določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno
obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ 15 minut.
Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno
obrazložitev.
Po podani dopolnilni obrazložitvi dobijo besedo svetniki po vrstnem
redu, kakor so se pri predsedniku sveta priglasili k razpravi. Razprava
posameznega svetnika ne sme biti daljša kot 10 minut. Svet lahko sklene,
da posamezen svetnik iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa. |
|
42. člen |
|
Svetnik sme
govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu.
Svetnik sme o isti točki dnevnega reda razpravljati le dvakrat. Svet mu
lahko na osnovi glasovanja dovoli, da lahko izjemoma razpravlja še
tretjič.
Če se svetnik ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga
predsednik opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda
oziroma nadaljuje z govorom oziroma razpravo, mu predsednik lahko vzame
besedo.
Določbe o vodenju in poteku seje, dolžine razprave, vzdrževanju reda
idr. veljajo oziroma se smiselno uporabljajo tudi za vse druge (župana,
podžupana, tajnika občine idr.), ki sodelujejo na seji sveta. |
|
43. člen |
|
Svetniku, ki želi
govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da
predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
Nato poda predsednik pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega
reda. Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju
brez razprave.
Če svetnik zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil
navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali
potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo
zahteva. Pri tem se mora svetnik omejiti na pojasnilo in njegov govor ne
sme trajati več kot 5 minut. |
|
44. člen |
|
Ko predsednik
ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi pri posamezni točki dnevnega
reda, sklene razpravo. Če je na podlagi razprave treba pripraviti
predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega
reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
Predsednik lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno
zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po
posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj ipd. V primeru
prekinitve predsednik določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če
so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako
sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
|
45. člen |
|
Če svet o zadevi,
ki jo je obravnaval ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje,
ali če svet o zadevi ne želi odločati na isti seji, se razprava oziroma
odločanje o zadevi predloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko
svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda. |
|
46. člen |
|
Predsednik sveta
konča sejo, ko so obravnavane vse točke dnevnega reda. |
|
3. Vzdrževanje reda na seji |
|
47. člen |
|
Za red na seji
skrbi predsednik sveta. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsednik ne da besede.
Predsednik skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika
lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsednik. |
|
48. člen |
|
Za kršitev reda na
seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
– opomin
– odvzem besede
– odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
49. člen |
|
Opomin se lahko
izreče svetniku, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v
besedo, ali če na kak drug način krši red na seji.
Odvzem besede se lahko izreče svetniku, če s svojim govorom na seji krši
red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat
opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče svetniku, če kljub
opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako, da onemogoča delo
sveta. |
|
50. člen |
|
Svetnik, ki mu je
izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti
prostor, v katerem je seja. |
|
51. člen |
|
Predsednik lahko
odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak
drug udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji oziroma s svojim
ravnanjem onemogoča nemoten potek seje.
Če je red hudo kršen, lahko predsednik odredi, da se odstranijo vsi
poslušalci. |
|
52. člen |
|
Če predsednik z
rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, sejo sveta prekine. |
|
4. Odločanje |
|
53. člen |
|
Svet veljavno
odloča (je sklepčen), če je na seji navzoča večina vseh članov sveta.
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvetretjinska večina vseh
svetnikov, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj
dvetretjini vseh svetnikov.
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost svetnikov v sejni sobi. |
|
54. člen |
|
Navzočnost
svetnikov na seji se ugotavlja na začetku seje, pred glasovanjem in na
začetku nadaljevanja prekinjene seje. |
|
55. člen |
|
Svet praviloma
odloča z javnim glasovanjem.
Svet sprejme odločitev (odločba) s tajnim glasovanjem, ča tako sklene
pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. |
|
56. člen |
|
Glasovanje se
opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
Predsednik po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid
glasovanja. |
|
57. člen |
|
Pri javnem
odločanju (glasovanju, izrekanju) lahko posamezen svetnik glasuje “za”
sprejem predlagane odločitve “proti” sprejemu predlagane odločitve, ali
pa glasuje “vzdržan”. |
|
58. člen |
|
Javno glasovanje se
opravi z dvigom rok ali s poimenskim izrekanjem. S poimenskim izrekanjem
se glasuje, če tako odloči svet na predlog predsednika ali 1/4 članov
sveta.
Če se glasuje s poimenskim izrekanjem, predsedujoči sveta kliče po
seznamu svetnike, vsak pa se izreče z besedo “za”, “proti” ali
“vzdržan”. |
|
59. člen |
|
Tajno se glasuje z
glasovnicami. Za glasovanje se natisne toliko glasovnic, kot je članov
sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom sveta.
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča in opredelitev “ZA” in
“PROTI”. Svetnik glasuje tako, da obkroži besedo “ZA” ali besedo
“PROTI”. |
|
60. člen |
|
Tajno glasovanje
vodi predsednik s pomočjo dveh svetnikov, ki ju izvoli svet na predlog
predsednika. Posamezna administrativno-tehnična opravila opravlja
sekretar občinskega sveta.
Svetnikom se vročijo glasovnice pri mizi predsednika, glasujejo pa na
prostoru, določenem za glasovanje. V seznamu članov sveta se sproti
označi, kateri svetniki so dvignili glasovnico.
Ko svetnik izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
61. člen |
|
Ko je glasovanje
končano, predsednik in izvoljena svetnika ugotovijo izid glasovanja. Pri
tem se lahko umaknejo v poseben prostor.
Ugotovitev izida glasovanja obsega:
– število razdeljenih glasovnic,
– število oddanih glasovnic,
– število neveljavnih glasovnic,
– število veljavnih glasovnic,
– število glasov “ZA” in število glasov “PROTI”, oziroma pri glasovanju
o kandidatih, število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da
predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat
je izvoljen.
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo
vsi, ki so vodili glasovanje.
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na
seji sveta. |
|
62. člen |
|
Svet sprejema
odločitve z večino glasov navzočih članov sveta, razen če ni v zakonu
ali statutu drugače določeno.
Predlagana odločitev je sprejeta, če se je večina navzočih članov
izrekla “za” njen sprejem. |
|
63. člen |
|
Če svetniki
ugovarjajo poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko
glasovanje ponovi.
O obnovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog svetnika, ki
ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja ali na predlog
predsednika. |
|
5. Zapisnik seje sveta |
|
64. člen |
|
O delu na seji
sveta se piše zapisnik.
Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na
seji, zlasti o predlogih, o katerih se je razpravljalo z imeni
razpravljalcev, o sklepih, ki so bili na seji sprejeti in o izidih
glasovanja o posameznih zadevah. Zapisniku je treba predložiti original
ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
Kolikor sekretar sveta ni imenovan, skrbi za pripravo zapisnika tajnik
občine.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik sveta, ki je sejo vodil in
sekretar sveta. |
|
65. člen |
|
O delu na seji
sveta se vodijo tudi dobesedni zapisi (magnetogram seje), ki se hranijo
skupaj z zapisnikom in drugim gradivom. |
|
66. člen |
|
Izvirniki odlokov
in drugih aktov sveta ter vso gradivo, ki ga je obravnaval svet ali
njegova delovna telesa, se hrani v arhivu občinske uprave.
O arhiviranju in rokih hranjenja gradiva izda natančnejša navodila
župan, v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in
dokumentacijsko gradivo. |
|
67. člen |
|
Svetniki in župan
imajo pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki je bilo obravnavano na
seji in ki se hrani v občinski upravi.
V primeru zaupnih materialov se z njimi postopa v skladu z zakonskimi
določbami. |
|
6. Predsednik sveta |
|
68. člen |
|
Predsednik sveta
predvsem:
– sklicuje in vodi seje sveta,
– skrbi, da so pravočasno pripravljeni materiali za obravnavo in
odločanje na seji sveta ter za nemoteno delo sveta,
– podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema svet,
– skrbi za izvajanje poslovnika sveta,
– po predsednikih delovnih teles koordinira delo med posameznimi
delovnimi telesi,
– skrbi za sodelovanje in usklajevanje dela z županom in občinsko
upravo,
– opravlja druge naloge, ki jih narekuje delo sveta in naloge, ki mu jih
določi svet. |
|
69. člen |
|
Podpredsednik sveta
pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v
primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve
z njegovega delovnega področja. |
|
70. člen |
|
Če nastopijo
razlogi zaradi katerih predsednik sveta ne more opravljati svoje
funkcije, opravlja naloge predsednika podpredsednik sveta. Če tudi
podpredsednik sveta ne more opravljati nalog predsednika, prevzame
naloge predsednika član stranke, ki ima največ članov sveta. |
|
7. Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet |
|
71. člen |
|
Občinski svet
imenuje – za opravljanje strokovnih in administrativnih opravil za
potrebe sveta – sekretarja sveta.
Sekretar sveta pomaga predsedniku pri pripravi in vodenju sej sveta.
Sekretar je za svoje delo odgovoren predsedniku sveta in svetu.
Če sekretar opravlja funkcijo profesionalno, sklene delovno razmerje v
občinski upravi. Sekretarju preneha funkcija s konstituiranjem novega
sveta. |
|
8. Delovna telesa sveta |
|
72. člen |
|
Svet ima delovna
telesa, ki jih ustanovi v skladu z določili statuta in tega poslovnika.
Svet lahko ustanovi stalna in občasna delovna telesa.
Delovna telesa občinskega sveta so odbori in komisije. |
|
73. člen |
|
Svet ustanovi
delovna telesa za proučevanje posameznih področij, za pripravo odločitev
na teh področjih, za pripravo strokovnih podlag, za odločanje na
občinskem svetu in za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za
pripravo, proučevanje in obravnavo predlogov odlokov in drugih aktov
sveta.
Poleg delovnih teles ustanovljenih z odlokom, ustanavlja svet delovna
telesa tudi s sklepi, s katerimi določi tudi njihovo sestavo in opredeli
njihovo delovno področje. |
|
74. člen |
|
Svet in župan lahko
ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega
delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
|
75. člen |
|
Seje delovnih teles
sklicuje predsednik delovnega telesa na lastno pobudo, v skladu s
programom dela sveta in na zahtevo sveta ali župana.
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega
telesa najmanj 3 dni pred sejo delovnega telesa.
Glasovanje v delovnem telesu je javno. Delovno telo sprejema odločitve z
večino glasov navzočih članov.
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika,
ki se nanašajo na delo sveta. |
|
VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA |
|
1. Splošne določbe |
|
76. člen |
|
Svet sprejema
naslednje akte:
– statut občine,
– poslovnik o delu občinskega sveta,
– proračun občine in zaključni račun,
– prostorske in druge plane razvoja občine,
– odloke,
– odredbe,
– pravilnike,
– navodila,
– sklepe. |
|
77. člen |
|
Statut je temeljni
splošni akt občine, ki določa: temeljna načela za organizacijo in
delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov,
organizacijo občinske uprave in javnih služb, način sodelovanja občanov
pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v
občini, ki jih določa zakon.
Svet sprejema statut z dvetretjinsko večino glasov vseh članov
občinskega sveta. |
|
78. člen |
|
S poslovnikom, ki
ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se
uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje
pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
79. člen |
|
S proračunom občine
se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja
javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča
hkrati s proračunskim letom za državni proračun. |
|
80. člen |
|
S prostorskimi in
drugimi plani razvoja občine se v skladu z zakonom določajo pogoji rabe
prostora in določajo programi dejavnosti na posameznih področjih, ki se
financirajo iz občinskega proračuna. |
|
81. člen |
|
Z odlokom ureja
občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe
občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne
službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je
tako določeno z zakonom. |
|
82. člen |
|
Z odredbo občina
uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja
v takih razmerah. |
|
83. člen |
|
S pravilnikom se
razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega
izvrševanja. |
|
84. člen |
|
Z navodilom se
lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri
izvrševanju določb statuta ali odloka. |
|
85. člen |
|
S sklepom se
ustanavljajo odbori in komisije, določa njihovo delovno področje in voli
ter imenuje člane odborov oziroma komisij.
S sklepom svet odloča tudi o postopkovnih vprašanjih in zavzema stališča
do posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti. Ti sklepi se ne objavljajo
v uradnem glasilu občine. |
|
2. Postopek za sprejem odloka |
|
86. člen |
|
Odlok lahko
predlaga vsak član sveta, župan, ali 5% volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku sveta. |
|
87. člen |
|
Predlog odloka mora
vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela
odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem
odloka. |
|
88. člen |
|
Predlagatelj določi
svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na
sejah sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta,
tudi kadar sam ni predlagatelj. |
|
89. člen |
|
Predsednik sveta
pošlje predlog odloka članom sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj
odloka, najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo
obravnavan predlog odloka. |
|
90. člen |
|
Občinski svet
razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo
sprejem odloka, o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga
odloka. |
|
91. člen |
|
Ob prvi obravnavi
predloga odloka lahko svet sklene:
– da se opravi razprava in glasovanje o posameznih spornih rešitvah
(členih) predloga odloka,
– da se opravi razprava in glasovanje po posameznih poglavjih predloga
odloka,
– da se opravi razprava skupaj o več ali o vseh poglavjih predloga
odloka.
Na koncu prve obravnave predloga odloka lahko svet:
– odloči, da se opravi druga obravnava predloga odloka v predloženem
besedilu,
– sprejme stališča in sklepe, ki naj jih predlagatelj upošteva pri
pripravi za drugo obravnavo,
– odloči, da se odlok ne sprejme. |
|
92. člen |
|
Če svet odloči, da
se obravnava predloga odloka nadaljuje, določi rok za začetek druge
obravnave.
Če svet odloči, da se odlok ne sprejme, je postopek končan. |
|
93. člen |
|
V drugi obravnavi
predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani
sveta in predlagatelj z amandmaji.
Amandma mora biti predložen svetu najmanj 3 dni pred dnem, določenim za
sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je
predlagan amandma. Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam
predlagatelj odloka.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj četrtina članov sveta ali
predlagatelj.
Amandma mora biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen.
Predlagatelj amandmaja lahko amandma na seji tudi ustno obrazloži.
Župan in predlagatelj odloka imata pravico podati mnenje k vsakemu
amandmaju.
Svoje mnenje o amandmaju lahko poda tudi delovno telo sveta. |
|
94. člen |
|
Po končani razpravi
o amandmajih se glasuje o vsakem amandmaju posebej, ali o skupini med
seboj povezanih amandmajev.
Predlagatelj amandmaja lahko amandma umakne do začetka glasovanja o
amandmaju.
Po končanem glasovanju o amandmajih predsednik ugotovi, kateri amandmaji
so bili spejeti, nato pa da na glasovanje predlog odloka v celoti.
Svet lahko sklene, da se o predlogu odloka v celoti glasuje na podlagi
celovitega besedila predloga odloka z vnešenimi in sprejetimi amandmaji.
Celovito besedilo pripravi statutarno pravna komisija ali drug organ, ki
ga določi svet.
Če statutarno pravna komisija ali drug organ ugotovi, da so v odloku
očitna neskladja med posameznimi členi odloka, lahko predlaga amandmaje
za uskladitev. Če ni mogoče pripraviti celovitega besedila na isti seji,
glasuje svet o sprejemu odloka na prvi prihodnji seji. |
|
3. Hitri postopek v zvezi s sprejemanjem odloka |
|
95. člen |
|
Kadar to zahtevajo
izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manjše
spremembe odlokov, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Predlog, naj se odlok sprejme po hitrem postopku, da predlagatelj
odloka. Tak predlog mora biti posebej obrazložen.
Predlog, naj se odlok sprejme po hitrem postopku lahko predlaga tudi
župan, čeprav ni predlagatelj odloka.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava odloka na isti
seji. |
|
96. člen |
|
O predlogu naj se
odlok sprejme po hitrem postopku odloči svet ob določanju dnevnega
reda.
Če svet ne sprejme predloga, da se odlok obravnava po hitrem postopku,
se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za prvo obravnavo
odloka. |
|
97. člen |
|
Pri hitrem postopku
je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave
predloga odloka.
Na seji lahko amandma predloži posamezni svetnik ali predlagatelj
odloka. Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka. |
|
4. Sprejem drugih aktov sveta |
|
98. člen |
|
O drugih aktih,
razen o odloku o proračunu občine in o prostorskih in drugih planih
razvoja občine, odloča svet praviloma na isti seji. Na tej seji se
opravi hkrati splošna razprava, razprava in glasovanje po delih akta ter
razprava in glasovanje o aktu v celoti.
Svet lahko sklene, da bo obravnaval te akte po dvofaznem postopkku.
Za spreminjevalne in dopolnilne predloge k tem aktom se smiselno
uporabljajo določbe, ki veljajo za odločanje o amandmajih k predlogu
odloka. |
|
99. člen |
|
Po postopku kot
velja za sprejem odloka se sprejemajo tudi spremembe in dopolnitve
statuta. |
|
5. Referendum |
|
100. člen |
|
Svet lahko o svoji
odločitvi (odloku ali drugem aktu) razpiše referendum.
Svet mora razpisati referendum, če tako zahteva najmanj 10% volivcev v
občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico
voliti člane občinskega sveta. Odločitev je na referendumu sprejeta, če
zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
Svet je vezan na izid referenduma in dve leti po njegovi izvedbi ne more
sprejeti odločitev, ki bi bile v nasprotju z izidom referenduma.
Za vložitev zahteve za razpis referenduma in za izvedbo referenduma se
smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zakonodajni referendum. |
|
101. člen |
|
Svet lahko na svojo
pobudo razpiše posvetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega
pomena, da se ugotovi volja občanov. Posvetovalni referendum mora svet
razpisati, če to zahteva najmanj 5% volivcev v občini.
Svet razpiše posvetovalni referendum, preden končno odloči o posameznem
vprašanju. Svet ni vezan na izid posvetovalnega referenduma.
Posvetovalni referendum se lahko razpiše za celotno območje, ali za del
območja občine. |
|
102. člen |
|
Svet razpiše
referendum z odlokom, ki ga objavi v uradnem listu - glasilu -
vestniku.
Odlok o razpisu referenduma mora določati besedilo vprašanja, ki bo dano
na refefendum in dan izvedbe referenduma.
Besedilo akta oziroma drugo vprašanje, o katerem se bo odločalo na
referendumu, se objavi tudi na krajevno običajen način. |
|
103. člen |
|
Izid referenduma se
objavi na enak način, kakor razpis referenduma. |
|
VII. VOLITVE IN IMENOVANJA |
|
1. Splošne določbe |
|
104. člen |
|
Volitve
funkcionarjev, ki jih po statutu občine voli oziroma imenuje svet, se
opravijo po določilih tega poslovnika.
Svet pred glasovanjem odloči ali se bo izvedlo javno ali tajno
glasovanje.
Če svet odloči, da se glasuje tajno se glasovanje izvede po določbah
tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
|
105. člen |
|
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici
obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati.
Če se glasuje za ali proti kandidatu oziroma za ali proti listi
kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda “ZA” ali
“PROTI”. |
|
106. člen |
|
Kandidat je
izvoljen, če je zanj glasovala večina svetnikov, ki so glasovali, če s
statutom ni določeno drugačne večine. |
|
107. člen |
|
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem
glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kadidatov
dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se
izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom
glasov določi z žrebom.
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na
glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu.
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem
redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. |
|
108. člen |
|
Če kandidat ne dobi
potrebne večine oziroma, če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne
dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek
glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
|
2. Volitve predsednika in podpredsednika sveta |
|
109. člen |
|
Kandidata za
predsednika in podpredsednika sveta predlaga komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. Kandidata lahko predlaga tudi 1/4
svetnikov.
Izvoljen je kandidat, za katerega je glasovala večina vseh članov sveta. |
|
3. Imenovanje članov delovnih teles sveta |
|
110. člen |
|
Delovna telesa
sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov.
Listo kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji
volijo člani posamično. Če na ta način niso izvoljeni vsi člani, se
lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično
glasovanje na naslednji seji sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh
članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta,
vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa.
Kandidat je potrjen, če zanj glasuje večina prisotnih članov sveta. |
|
4. Imenovanje podžupana |
|
111. člen |
|
Na predlog župana
lahko imenuje svet enega ali več podžupanov.
O tem ali se imenovanje podžupana izvede na podlagi javnega ali tajnega
glasovanja, odloči svet pred glasovanjem o imenovanju.
Za podžupana je izvoljen kandidat, ki dobi večino glasov vseh prisotnih
članov sveta. |
|
5. Imenovanje tajnika |
|
112. člen |
|
Tajnika občine
imenuje svet na predlog župana z javnim glasovanjem, kandidat pa mora
dobiti večino glasov navzočih svetnikov. |
|
6. Postopek za razrešitev |
|
113. člen |
|
Svet razrešuje
funkcionarje, ki jih voli oziroma imenuje po enakem postopku, kot je
določen za izvolitev ali imenovanje.
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s
statutom občine in tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za
določene funkcije, je pristojna tudi za predlaganje njihovih
razrešitev.
Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za izvolitev oziroma
imenovanje je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev.
Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določeno za
njihovo izvolitev ali imenovanje. |
|
7. Odstop svetnikov in funkcionarjev občine |
|
114. člen |
|
Svetniki in
funkcionarji občine imajo pravico odstopiti. Pravico odstopiti imajo
tudi člani delovnih teles in člani nadzornega odbora ter drugi voljeni
ali imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji.
Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki in poslana predsedniku
sveta. Predsednik sveta mora o odstopu obvestiti svet na prvi naslednji
seji sveta.
Članom občinskega sveta, funkcionarjem in drugim voljenim in imenovanim
preneha mandat z dnem, ko je svet sprejel ugotovitveni sklep o odstopu.
Za tajnika občine lahko svet sklene, da je dolžan opravljati funkcijo še
do imenovanja novega tajnika, vendar ne dalj kot 6 mesecev po dani
odstopni izjavi. |
|
VIII. RAZMERJA SVETA DO ŽUPANA |
|
115. člen |
|
Župan in svet ter
njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog
občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo
izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
|
116. člen |
|
Župan predlaga
svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna ter odloke
in druge akte iz občinske pristojnosti.
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi
župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu poročevalca izmed delavcev
občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi
odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
|
117. člen |
|
Svet je dolžan
obveščati župana o vseh zadevah, ki jih obravnava na svojih sejah, tudi
če župan ni predlagatelj posamezne zadeve.
Župan ima pravico razpravljati na seji sveta o vseh vprašanjih, ki so na
dnevnem redu, tudi če sam ni predlagatelj zadeve in o njih izrazi svoje
stališče ali mnenje. |
|
118. člen |
|
Župan skrbi za
izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki seji sveta poroča župan,
ali po njegovem pooblastilu podžupan ali zaposleni v občinski upravi o
izvrševanju sklepov sveta.
V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti
tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev
sklepa.
Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi
sklep, ki ga bo možno izvršiti. |
|
119. člen |
|
Župan skrbi za
objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
|
120. člen |
|
Župan zagotavlja
materialne in tehnične pogoje za delo sveta in delovnih teles sveta. |
|
121. člen |
|
Župan je dolžan
svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev.
Če meni, da je splošni akt občinskega sveta neustaven ali nezakonit,
zadrži župna objavo takega akta in predlaga občinskemu svetu, da o njem
ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za
zadržanje. Predsednik sveta mora uvrstiti ponovno odločanje o zadržanem
splošnem aktu na prvo naslednjo sejo sveta.
Če svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa
lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z
ustavo in zakonom. |
|
122. člen |
|
Župan skrbi za
izvrševanje občinskega proračuna. Če župan ugotovi, da sredstva
proračuna za posamezen namen ne bodo zadoščala za pokritje proračunskih
izdatkov, mora o tem obvestiti svet in predlagati ustrezne ukrepe.
Če svet sklene, da je potrebno nalogo izvršiti, kot je bila načrtovana
in da je ni mogoče uresničiti s predvidenimi sredstvi, mora zagotoviti
ustrezna sredstva za izvršitev naloge. |
|
IX. JAVNOST DELA |
|
123. člen |
|
Delo občinskega
sveta in njegovih delovnih teles je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom
javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
|
124. člen |
|
Javnost s sej
organov občine izključi v primeru, kadar je zaradi obravnavanja zaupnih
dokumentov oziroma materialov ali iz drugih razlogov tako predpisano z
zakonom. |
|
125. člen |
|
Župan in predsednik
sveta obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu sveta,
delovnih teles, župana in občinske uprave. Svet lahko sklene, da se o
seji izda uradno obvestilo za javnost oziroma za javna občila.
Občina lahko izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi
sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta
in drugih organov občine. |
|
126. člen |
|
Župan skrbi za
obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občin ter za
zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.
Predstavnikom javnih občil ja na voljo informativno in dokumentacijsko
gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta,
zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov. |
|
127. člen |
|
Občani imajo
pravico vpogleda v zapisnike sej sveta in v dokumente in gradiva, ki so
podlaga za delo in odločanje organov občine.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki
so zaupne narave. |
|
128. člen |
|
Za ravnanje z
gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki
urejajo to področje. |
|
X. SPREMEMBE IN RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
129. člen |
|
Za sprejem sprememb
in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe statuta in tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov.
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvetretjinsko večino
glasov navzočih svetnikov. |
|
130. člen |
|
Če pride do dvoma o
vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik med sejo
predsednik. Če se predsednik glede razlage ne more odločiti, prekine
sejo in naloži statutarno pravni komisiji, da pripravi razlago posamezne
poslovniške določbe.
Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno pravna komisija.
Vsak svetnik lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala
statutarno pravna komisija, odloči svet. |
|
XI. KONČNA DOLOČBA |
|
131. člen |
|
Ta poslovnik začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. |
|
Št. 013-02/95 |
Rogaška Slatina,
dne 28. junija 1995. |
|
|
Predsednik
Občinskega sveta
Občine Rogaška Slatina |
Anton Krivec l. r. |
|