Na podlagi
13. člena
Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS,
št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 –
ZNOrg) in 17. člena
Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 29/14 in
65/14 – popr.) je Občinski svet Občine Trebnje na 15. redni seji dne
10. 3. 2021 sprejel |
|
O D L O K |
o razglasitvi
Cerkve sv. Florijana za kulturni spomenik lokalnega pomena |
|
1. člen |
|
Ta odlok ureja
razglasitev Cerkve sv. Florijana za kulturni spomenik lokalnega pomena. |
|
2. člen |
|
Za kulturni
spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Račje selo –
Cerkev sv. Florijana, EŠD 2598 (v nadaljevanju: spomenik). |
|
3. člen |
|
(1) Vrednote, ki
utemeljujejo razglasitev za spomenik, so: |
– cerkev stoji na
razgledni vzpetini severozahodno od vasi Račje selo in predstavlja eno
ključnih prepoznavnih točk v pokrajini; |
– v jedru domnevno
še srednjeveška stavba je dobila sedanji baročni videz v začetku 17.
stoletja. Zaradi kvalitetne in enotne izvedbe predstavlja pomembnejši
primer cerkvene arhitekture 17. stoletja na Dolenjskem ter sodi med
najpomembnejše kulturne spomenike trebanjske občine; |
– arhitektura se
odlikuje zlasti po kvalitetnih iz kamna klesanih detajlih, kot so
profilirani venci, obočni slopi in portali. Posebnost je tudi klesana
kamnita prižnica, ki je lahko po nastanku še srednjeveška; |
– motiv v zahodno
steno ladje vgrajenega zvonika z lopo med zvonikom in ladjo na vsaki
strani je podoben kot ga poznamo iz arhitekturne rešitve zahodne fasade
cerkve na Trški gori iz dvajsetih let 17. stoletja; |
– sestavni del
likovnega izraza notranjščine predstavlja notranja oprema, od katere
izstopajo zlasti trije oltarji iz druge polovice 17. stoletja, delo
delavnice kiparja Jerneja Plumbergerja (oltar na Muljavi) po
posredovanju stiškega samostana; |
– zaradi naštetih
lastnosti je stavba z opremo pomemben vir podatkov z znanstvenim
potencialom tako s tehničnega kot likovnega vidika. |
(2) Spomenik se
razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in
celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine: |
– na zunanjščini
vsi originalni stavbni členi: portali, talni zidec, členitev sten z
vsemi ometi, okna, zvonik, kamnoseški detajli, razmerja med posameznimi
stavbnimi enotami; |
– v notranjščini:
tlaki, oboki z vsemi elementi obočnega sistema, slavolok, členitev sten,
osnovna tlorisna razdelitev notranjščine, vsi oltarji in oltarne
obhajilne mize, oprema, kropilniki, slike, ohranjeno izvirno stavbno
pohištvo, klopi, morebitne poslikave oziroma freske. |
|
4. člen |
|
(1) Spomenik obsega
nepremičnino: parc. št.: 726/3, k. o. Ševnica, stavbo št. 275, k. o.
Ševnica. |
(2) Zaradi
zagotavljanja prostorske celovitosti se spomeniku določi vplivno
območje, ki obsega nepremičnine: |
– parcela
št. 721/7, k. o. Ševnica – del (na vzhodu do meje med kmetijskim in
stavbnim zemljiščem); |
– parcela
št. 721/8, k. o. Ševnica; |
– parcela
št. 721/11, k. o. Ševnica – del (del ceste v dolžini 102 m); |
– parcela
št. 726/3, k. o. Ševnica; |
– parcela
št. 726/4, k. o. Ševnica; |
– parcela
št. 726/6, k. o. Ševnica; |
– parcela št. 728,
k. o. Ševnica; |
– parcela št. 729,
k. o. Ševnica; |
– parcela
št. 732/1, k. o. Ševnica – del (južni del parcele); |
– parcela
št. 744/1, k. o. Ševnica in |
– parcela št. 746,
k. o. Ševnica. |
(3) Določitev
vplivnega območja je potrebna, saj se cerkev nahaja na razgledni
vzpetini in predstavlja pomemben element v pokrajini. Z določitvijo
vplivnega območja se bo varovalo pogled na spomenik, njegovo pojavnost
in pričevalnost. |
|
5. člen |
|
(1) Meje spomenika
so izrisane v grafični prilogi Predloga za razglasitev enote kulturne
dediščine Račje selo – Cerkev sv. Florijana za kulturni spomenik
lokalnega pomena, na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:2000
(februar 2021). |
(2) Izvirnike
načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Občina Trebnje in Zavod za
varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju: Zavod). |
|
6. člen |
|
(1) Za spomenik
velja splošni varstveni režim, ki določa: |
– spodbujanje
trajnostne uporabe spomenika, to je uporabe spomenika na način in v
obsegu, ki dolgoročno ne povzroča izgube njenih kulturnih lastnosti; |
– spodbujanje
vzdržnega razvoja spomenika, s katerim se omogoča zadovoljevanje potreb
sedanje generacije, ne da bi bila s tem okrnjena ohranitev spomenika za
prihodnje generacije; |
– spodbujanje
dejavnosti in ravnanj, ki ohranjajo kulturne, socialne, gospodarske,
znanstvene, izobraževalne in druge pomene spomenika; |
– ohranjanje
lastnosti, posebne narave in družbenega pomena spomenika ter njihove
materialne substance; |
– dovoljeni so
posegi v spomenik, ki upoštevajo in trajno ohranjajo njegove varovane
vrednote; |
– dovoljeni so
posegi, ki omogočajo vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za
ohranitev spomenika ob spoštovanju njegove posebne narave in družbenega
pomena. |
(2) Za stavbo velja
varstveni režim, ki predpisuje ohranjanje njenih varovanih vrednot, kot
so: |
– tlorisna in
višinska zasnova (gabariti); |
– gradivo (gradbeni
material) in konstrukcijska zasnova; |
– oblikovanost
zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin,
kritina, barve fasad, fasadni detajli, portali, stenske slike); |
– funkcionalna
zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora (dostopi); |
– stavbno pohištvo
in notranja oprema (oltarji, obhajilna miza, orgle, slike križevega
pota); |
– ometi, členitve
sten, poslikave oziroma stenske slike; |
– zemeljske plasti
z morebitnimi arheološkimi ostalinami zlasti v notranjščini pod
današnjimi tlaki in okoli cerkve. |
(3) Izjemoma je ob
predhodnem soglasju pristojne službe za varstvo kulturne dediščine
možno: |
– na osnovi
predhodnih konservatorskih raziskav spremeniti dele posameznih objektov
v kvalitetnejše oziroma bolj avtentično stanje; |
– izvajati
vzdrževalna dela in konservatorsko-restavratorske posege; |
– izvajati
znanstveno raziskovalna dela in arheološke raziskave; |
– spremeniti
oziroma dopolniti konstrukcijsko zasnovo, če ni mogoče drugače
zagotoviti statične stabilnosti objekta; |
– posegati v
okolico objekta zaradi njegove boljše predstavitve; |
– omogočanje
predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov in dostopnost
javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in njegovih
spomeniških kvalitet ter ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; |
– postavitev
vodohrana ter ureditev dostopa do njega na parc. št. 726/4, k. o.
Ševnica. |
|
7. člen |
|
Za vplivno območje
spomenika velja splošni varstveni režim, ki določa: |
– ohranjanje
prostorske integritete, pričevalnosti in dominantnosti spomenika; |
– ohranjanje
tradicionalne rabe, prostorskih razmerij, značilnih vedut in pogledov; |
– prepoved vseh
posegov, ki imajo negativen vpliv na pojavnost in značaj spomenika v
prostoru ali njegovo materialno substanco vključno z zasajanjem
neavtohtonih dreves in grmovnic. |
|
8. člen |
|
Za vsako spremembo
funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v
spomenik, njegove dele ali v vplivno območje spomenika je v skladu z
28., 29., 30. in 31. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni
list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in
21/18 – ZNOrg) potrebno pridobiti predhodne kulturnovarstvene pogoje in
kulturnovarstveno soglasje Zavoda. |
|
9. člen |
|
Lastnik, posestnik
in upravljavec spomenika morajo v sorazmerju s svojimi zmožnostmi
javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni
dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot,
zlasti ne njegove osnovne namembnosti. Oglede in dostopnost je potrebno
uskladiti z lastnikom spomenika. |
|
10. člen |
|
Spomenik se označi
s predpisano oznako v skladu s Pravilnikom o označevanju nepremičnih
kulturnih spomenikov (Uradni list RS, št. 57/11). Oznaka ne sme krniti
likovne podobe ali posameznih delov kulturnega spomenika. Primerno
lokacijo oznake spomenika se določi v sodelovanju z odgovornim
konservatorjem na terenu. |
|
11. člen |
|
Nadzor nad
izvajanjem tega odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje
kulturne dediščine. |
|
12. člen |
|
Pristojno sodišče
po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega
spomenika na nepremičnini, navedeni v prvem odstavku 4. člena tega
odloka. |
|
KONČNA DOLOČBA |
|
13. člen |
|
Ta odlok začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 622-2/2019-49 |
Trebnje, dne
10. marca 2021 |
|
|
Župan |
Občine Trebnje |
Alojzij
Kastelic |