Na podlagi 4. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur. list RS 18/74 in 34/88 in102/02), Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Ur. l. RS, št. 14/2007), Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Ur. l. RS, št. 84/2007, 94/2007), 29. člena Statuta Občine Trbovlje (UVZ št. 28/07-PB) ter 66. člena Poslovnika občinskega sveta (UVZ št. 28/07-PB) je Občinski svet Občine Trbovlje na 12. redni seji, dne 12.5.2008 sprejel

P R A V I L N I K

O ODDAJANJU POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov (v nadaljevanju pravilnik) se določa način, pogoje in postopek oddaje ter način in merila za določanje najemnin za poslovne prostore, skladišča in garaže, ki so v lasti Občine Trbovlje (v nadaljnjem besedilu: poslovni prostori). Upravičenci do najema poslovnih prostorov so pravne in fizične osebe, ki opravljajo poslovno ali drugo dovoljeno dejavnost.

2. člen

Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za oddajo v najem drugih objektov (kioski, stojnice) in površin za opravljanje poslovnih dejavnosti, katerih lastnik je občina Trbovlje, če to ni urejeno v kakšnem drugem občinskem predpisu.

3. člen

Za poslovno stavbo se šteje stavba, ki je namenjena za poslovne dejavnosti in se v ta namen pretežno tudi uporablja.

Za poslovni prostor se šteje eden ali več prostorov, namenjenih za poslovno dejavnost, ki so praviloma gradbena celota in imajo poseben vhod.

Za poslovni objekt se šteje tudi montažni objekt.

Če nastane dvom ali se šteje stavba oz. prostor za poslovni prostor, odloči o tem Komisija za vodenje in nadzor postopkov pridobivanja, razpolaganja in upravljanja s stvarnim premoženjem.

4. člen

Poslovni prostor se odda v najem za opravljanje dejavnosti v skladu z zazidalnimi načrti, ureditvenimi načrti in prostorsko ureditvenimi pogoji ter s tem pravilnikom.

II. ODDAJANJE POSLOVNIH PROSTOROV

5. člen

Upravljanje s poslovnimi prostori je v pristojnosti Komisije za vodenje in nadzor postopkov pridobivanja,  razpolaganja in upravljanja s stvarnim premoženjem, ki jo imenuje župan.

6. člen

Poslovne prostore oddaja v najem župan na predlog komisije.

Komisija lahko za svoje delo sprejme poseben poslovnik.

7. člen

Naloge Komisije so:

a) s področja oddajanja poslovnih prostorov komisija:

• vodi vse postopke za oddajanje poslovnih prostorov v lasti občine v najem v skladu s tem pravilnikom,

• predlaga merila in kriterije za oblikovanje najemnin, predlaga spremembo pravilnikov oz. drugih splošnih aktov,

• obravnava podatke o poslovnih prostorih,

• predlaga županu spremembo namembnosti stanovanjskega prostora v poslovni prostor ali obratno in daje pobude županu za spremembo namembnosti obstoječih poslovnih prostorov,

• predlaga županu oddajo poslovnega prostora z neposredno pogodbo,

• obravnava pritožbo zoper sklep o oddaji poslovnega prostora in pripravi mnenje za župana,

• odloča o preureditvi poslovnega prostora, ki pomeni povečanje vrednosti poslovnega prostora,

• eventuelna pobotanja vloženih sredstev z najemnino, • obravnava druga vprašanja v zvezi s poslovnimi prostori in vodi evidenco o poslovnih prostorih, s katerimi razpolaga Občina Trbovlje.

b) splošno:

• skrbi za namensko rabo sredstev, ki so z vsakoletnim proračunom občine določena za izvajanje dejavnosti, za katero je zadolžena komisija,

• zaradi namena, da se doseže čim višji nivo strokovnega dela komisije, se le-ta povezuje in sodeluje z drugimi sorodnimi organi in organizacijami, ki opravljajo podobne naloge.

8. člen

Postopek oddaje poslovnega prostora se prične na podlagi sklepa župana, celoten postopek izvede komisija za vodenje in nadzor postopkov pridobivanja, razpolaganja in upravljanja s stvarnim premoženjem.

1. Oddaja poslovnega prostora v najem na podlagi javnega razpisa

9. člen

Javni razpis mora vsebovati:

• lokacijo, velikost in namembnost poslovnega prostora,

• urejenost in opremljenost poslovnega prostora,

• čas, za katerega se poslovni prostor daje v najem (določen, nedoločen),

• izhodiščno vrednost najemnine,

• rok za zbiranje ponudb, ki ne sme biti krajši od 8 dni in navedbo naslova, kamor se pošlje podpisana pisna ponudba s priloženimi zahtevanimi dokazili,

• morebitne druge pogoje v zvezi s stanjem in ureditvijo poslovnega prostora,

• navedbo, da mora ponudba vsebovati opis in program dejavnosti ter višino ponujene najemnine, ki ne sme biti nižja od začetne najemnine, višino jamstva za resnost ponudbe, ki znaša tri mesečne izhodiščne vrednosti najemnine, ki jo morajo interesenti plačati v navedenemu roku, navedbo žiro računa, kamor se jamstvo za resnost ponudbe plača in navedbo, da je potrebno potrdilo o plačanem jamstvu za resnost ponudbe priložiti k ponudbi,

• navedbo, da se plačano jamstvo za resnost ponudbe interesentom, ki na javnem natečaju ne bodo uspeli, povrne v roku 15 dni od dneva izbire najemnika,

• navedbo, da se kandidatu, ki na javnem razpisu uspe, jamstvo ponudbe prekvalificira v varščino in se poravna z zadnjo oziroma zadnjimi najemnino/ami ob prenehanju najemnega razmerja oziroma se porabi za poplačilo morebitne škode, ki jo je najemnik povzročil v poslovnem prostoru,

• navedbo, kje se lahko interesenti predhodno seznanijo s podrobnejšimi pogoji javnega razpisa,

• navedbo, da mora izbrani najemnik skleniti najemno pogodbo najkasneje v roku 15 dni od dneva sprejema sklepa o izbiri in da se v primeru, da se pogodbe ne sklene v navedenem roku, jamstvo za resnost ponudbe ne vrne, ter se razpiše nov postopek za oddajo,

• zahtevo o predložitvi dokazil ponudnika: odločbo

o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti oziroma izpisek iz sodnega registra ali iz drugega registra, ki ne sme biti starejši od 30 dni; program dejavnosti, ki bo potekal v poslovnem prostoru; dokazilo o finančnem stanju; potrdilo o državljanstvu, če gre za fizične osebe,

• način obveščanja o sklepih komisije,

• kadar gre za oddajo ateljeja ali prostora za opravljanje druge kulturne dejavnosti, se lahko v javnem razpisu poleg dokazil iz prvega odstavka tega člena zahtevajo tudi dokazila:

• o mnenju ustrezne strokovne organizacije oziroma društva,

• o priznanjih, nagradah in uspehih.

Javni razpis se objavi v Uradnem vestniku Zasavja ali na Radiu Kum. Javni razpis za oddajo garaž se lahko objavi na občinski oglasni deski in na oglasnih deskah objektov v neposredni bližini garaž.

10. člen

Ponudbe interesentov morajo biti poslane priporočeno po pošti na naslov, ki je naveden v razpisu z oznako »za javni razpis«.

Po poteku roka za prijavo na javni razpis Komisija odpre prispele ponudbe in ugotovi, če izpolnjujejo vse pogoje javnega razpisa.

Nepopolnih in nepravočasnih vlog Komisija pri odločanju o oddaji poslovnega prostora v najem ne upošteva in jih vrne interesentom.

Po proučitvi in primerjavi popolnih vlog Komisija določi najugodnejšega interesenta.

Če izbrani interesent ne podpiše najemne pogodbe v 15 dneh po pisnem sklepu, se šteje, da najemnik odstopa od svoje ponudbe, razen iz opravičenih razlogov.

11. člen

Pri ugotavljanju in pri izbiri najugodnejšega interesenta se upoštevajo naslednji kriteriji:

• izpolnjevanje vseh razpisnih kriterijev,

• ponudbena dejavnost, ki se bo v poslovnem prostoru opravljala,

• ponujena višina najemnine za poslovni prostor, ki ne more biti nižja od tiste, ki je navedena v javnem razpisu.

V primeru, ko pogoje javnega razpisa v enaki meri izpolnjujeta dva ali več interesentov, imajo prednost interesenti, ki v čim večji meri izpolnjujejo naslednje prednostne pogoje:

• nova in edina dejavnost v kraju,

• število novo odprtih delovnih mest,

• deficitarnost dejavnosti; mnenje o tem daje pristojni organ občinske uprave,

• dejavnost, ki jo občina vzpodbuja v skladu z razvojnim programom,

• prva zaposlitev ali brezposelni, prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje,

• občani občine Trbovlje.

12. člen

Sklep o oddaji poslovnega prostora v najem izda predsednik Komisije.

13. člen

S sklepom o oddaji poslovnega prostora mora predsednik Komisije v roku 8 dni od opravljene izbire obvestiti vse tiste interesente, ki so predložili popolne ponudbe.

Na sklep o oddaji poslovnega prostora v najem lahko vsak interesent, ki je predložil popolno ponudbo, vloži pritožbo. Pritožba se vloži pri županu občine in sicer v roku 8 dni od prejema sklepa o izbiri interesenta za najem poslovnega prostora.

Župan občine mora o pritožbi odločiti najkasneje v roku 15 dni od dneva, ko je bila pritožba sprejeta.

Odločitev župana občine o pritožbi je dokončna.

Če izbrani interesent ne podpiše najemne pogodbe v 15 dneh po dokončnosti sklepa o izbiri, se šteje, da najemnik odstopa od svoje ponudbe, razen v primerih, če za to izkaže opravičene razloge.

2. Oddaja poslovnega prostora na podlagi javne licitacije

14. člen

V primeru, da se na javni razpis javi več interesentov, ki vsi izpolnjujejo pogoje javnega razpisa in opravljajo isto dejavnost, Komisija odloči, da se izvede postopek javne licitacije.

V primeru oddaje v najem z javno licitacijo je najemnina, izračunana po tem pravilniku, izklicna cena javne licitacije.

15. člen

Postopek javne licitacije se začne z javnim razpisom.

Za postopek se smiselno uporabljajo določila tega pravilnika za izvedbo postopka javnega razpisa.

16. člen

Predsednik Komisije prične z javno licitacijo ob napovedanem času.

Prisotne seznani z naslednjimi pogoji:

• zastopniki oz. pooblaščenci interesenta morajo predložiti pooblastilo za zastopanje na javni licitaciji,

• določiti izklicno najemnino,

• določiti najnižji znesek, s katerim lahko interesent povečuje izklicno najemnino,

• na javni licitaciji uspe interesent, ki ponudi najvišjo najemnino za razpisani poslovni prostor,

• javne licitacije se lahko udeleži tisti interesent, ki je pravočasno vplačal varščino, ki znaša 10% izklicne najemnine,

• interesentom, ki na javni licitaciji ne uspejo, se varščina vrne, uspelemu interesentu pa se všteje v najemnino.

17. člen

Predsednik Komisije najprej ugotovi, ali so interesenti plačali varščino in izpolnjujejo druge razpisane pogoje ter potem začne z javno licitacijo.

V primeru, da je navzoč samo en interesent, ki nedvoumno izjavi na zapisnik, da z izklicno ceno soglaša, mora izklicatelj glasno ponoviti izklicno najemnino, nato pa razglasiti interesenta, ki je na javni licitaciji uspel in doseženo višino najemnine za poslovni prostor.

V primeru, da je navzočih več interesentov, začne predsednik javno licitacijo tako, da izkliče začetno najemnino in vpraša priglašene interesente, kdo izklicno najemnino sprejema.

Nato predsednik izklicno najemnino prvič ponudi in vpraša interesente, kdo da več. Izklicna najemnina se povečuje najmanj z zneskom, ki je kot najnižji določen v 3. alinei 16. člena. Postopek se ponavlja do tedaj, dokler noben interesent ne povišuje najemnine. Če noben interesent ne ponudi višje najemnine in ko predsednik tretjič izkliče najvišjo najemnino, le-ta razglasi uspelega interesenta.

18. člen

O postopku javne licitacije se vodi zapisnik, v katerem se vpišejo vsi dogodki, pomembni za izvedbo javne licitacije, podpišejo pa ga člani Komisije in vsi interesenti. O izidu javne licitacije se obvestijo vsi interesenti s posebnim pisnim sklepom.

19. člen

Vsak interesent, ki na javni licitaciji ni uspel, lahko v 8 dneh od prejema pisnega sklepa vloži na župana pritožbo.

Župan občine mora o pritožbi odločiti najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je bila pritožba sprejeta. Odločitev župana občine o pritožbi je dokončna.

Pogodba mora biti podpisana v 15 dneh po dokončanosti sklepa, če ne, se smatra, da je izbran interesent od svoje ponudbe odstopil.

20. člen

Vsi, ki na licitaciji niso uspeli, morajo dobiti vrnjeno varščino.

Tistemu, ki je na licitaciji uspel, se vplačana varščina vračuna v polog ob začetku najemnega razmerja.

Najemno razmerje se tako začne s 3 varščinami, ki se zadržijo do konca razmerja in se poračunajo ali s povzročeno škodo najemnika in sanacijo te škode ali poračunom najemnin.

3. Oddaja poslovnega prostora brez javnega razpisa z neposredno pogodbo

21. člen

Občina lahko odda poslovni prostor v najem brez javnega razpisa neposredno z najemno pogodbo v naslednjih primerih:

• ob elementarnih nesrečah ali drugi višji sili, vendar le za določen čas, največ za eno leto,

• če se mora dosedanji najemnik izseliti iz poslovnega prostora zaradi rušenja ali zaradi prilagoditve zgradbe veljavnemu prostorsko izvedbenemu aktu, brez finančnih obveznosti najemodajalca,

• če bo nadaljeval z dejavnostjo dosedanjega najemnika njegov družinski član (zakonec, otrok, snaha, zet) ali delavec, ki je bil pri dosedanjem najemniku zaposlen brez prekinitve najmanj 3 leta, če ta nadaljuje z isto dejavnostjo v primeru, če se dosedanji najemnik upokoji ali če dosedanji najemnik umre; pogoj pa je, da sta družinski član ali delavec usposobljena opravljati isto dejavnost, kot jo je opravljal dosedanji najemnik,

• če gre za začasno preselitev najemnika zaradi prenove ali rekonstrukcije stavbe, brez finančnih obveznosti za najemodajalca,

• če gre za razširitev poslovnega prostora v prostor, ki ga je mogoče z obstoječim prostorom neposredno povezati za opravljanje iste dejavnosti,

• če gre za zamenjavo poslovnega prostora s soglasjem občine in obeh dosedanjih najemnikov,

• če poslovnega prostora ni bilo mogoče oddati v najem niti po ponovljenem javnem razpisu oziroma javni licitaciji,

• če je sedanji najemnik v stečaju ali redki likvidaciji, novi najemnik pa prevzame delavce v redno delovno razmerje, oziroma če je opravljena združitev dejavnosti,

• če gre za opravljanje dejavnosti, ki se financira tudi iz proračuna občine (kultura, športna društva, politične stranke ipd.),

• če bo poslovni prostor uporabljal javni zavod ali javno podjetje, katerega ustanovitelj je občina,

• če se poslovni prostor odda osebi javnega prava in gre za oddajo za določen čas, ki ne sme biti daljši od 10 let, ali če se poslovni prostor odda osebi, ki ji je podeljena koncesija in gre za oddajo za določen čas, ki ne sme biti daljši od trajanja koncesije, hkrati pa ne sme biti daljši od 20 let.

22. člen

Pogodbo o oddaji poslovnega prostora brez javnega razpisa sklene župan na podlagi predloga Komisije.

23. člen

Poslovni prostori, za katere je vložena zahteva za denacionalizacijo, se oddajajo v najem za določen čas do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji na podlagi pisnega soglasja denacionalizacijskega upravičenca.

III. NAČIN ODDAJE V NAJEM IN DOLOČITEV VIŠINE NAJEMNINE

1. Nastanek najemnega razmerja

24. člen

Najemno razmerje nastane s sklenitvijo pisne najemne pogodbe, ki mora poleg podatkov pogodbenih strank vsebovati najmanj naslednje sestavine:

• sedež poslovnega prostora oziroma stavbe, v kateri se poslovni prostor nahaja,

• točno navedbo dejavnosti, za katero je poslovni prostor namenjen,

• navedbo funkcionalnega in pomožnega prostora poslovnega prostora,

• možnost uporabe skupnih delov in naprav v stavbi,

• čas, za katerega se poslovni prostor oddaja,

• pričetek veljavnosti pogodbe in pričetek najemnega razmerja,

• višino najemnine in sorazmernih stroškov za vzdrževanje skupnih delov in naprav in storitev v stavbi, kjer se poslovni prostor nahaja, način usklajevanja najemnine, rok za plačilo najemnine ter določilo o zamudnih obrestih v primeru nepravočasnega plačila,

• rok, v katerem je najemnik dolžan poslovni prostor prevzeti in ga začeti uporabljati,

• v primerih, ko so potrebna vlaganja, določilo, kdo bo prostor usposobil, pogoje usposobitve, način povrnitve lastnih koristnih vlaganj najemniku in rok dokončanja usposobitve poslovnega prostora,

• obveznosti najemnika glede vzdrževanja poslovnega prostora in morebitnih skupnih prostorov,

• razloge za prenehanje najemnega razmerja,

• določila o odpovedi najemnega razmerja in odpovednih rokih,

• druge medsebojne pravice in obveznosti,

• določilo, da mora najemnik po prenehanju najemnega

razmerja, ne glede na razlog, poslovni prostor vrniti, kot ga je prevzel ob vselitvi.

25. člen

Najemna pogodba mora vsebovati tudi določilo, da najemnik brez pisnega soglasja najemodajalca ne sme  spreminjati poslovnega prostora, oddati poslovnega prostora v podnajem in da ne sme dovoliti drugim, da opravljajo druge dejavnosti v njegovem poslovnem prostoru.

V primeru, da najemnik v soglasju z najemodajalcem odda poslovni prostor oziroma del poslovnega prostora v podnajem, se celotna najemnina lahko zviša do 50 %, o čemer odloča Komisija.

26. člen

Najemna pogodba se praviloma sklene za nedoločen čas.

Najemna pogodba se lahko sklene za določen čas v naslednjih primerih:

• kadar se pričakuje, da se bodo morali poslovni prostori odstraniti zaradi realizacije prostorsko izvedbenih aktov,

• če je načrtovana prenova objekta, v katerem se nahaja poslovni prostor in

• če to narekujejo posebne okoliščine, ki jih ugotovi in utemelji Komisija.

2. Prenehanje najemnega razmerja

27. člen

Najemno razmerje lahko preneha:

• s sporazumnim prenehanjem najemne pogodbe ob vsakem času. V primeru, da sporazumno prenehanje najemnega razmerja predlaga najemnik, mora o tem obvestiti najemodajalca najmanj 60 dni prej. Z dnem sporazumnega prenehanja mora najemnik tudi v celoti poravnati vse obveznosti iz naslova najemnin.

• s potekom časa, če je bila najemna pogodba sklenjena za določen čas,

• z odpovedjo najemne pogodbe katerekoli od pogodbenih strank,

• če je bila ta sklenjena za nedoločen čas, z odpovednim rokom, ki ne sme biti krajši od enega leta; odpoved je možna le po sodni poti,

• z odstopom od najemne pogodbe,

• po samem zakonu.

28. člen

Župan lahko na predlog komisije odstopi od najemne pogodbe in zahteva izpraznitev poslovnega prostora ob vsakem času, ne glede na pogodbene in zakonske določbe o trajanju najema:

• če najemnik odda poslovni prostor ali izvrši adaptacijo poslovnega prostora brez pisnega soglasja najemodajalca,

• če najemnik uporablja poslovni prostor tako, da kljub pisnemu opozorilu najemodajalca ovira stanovalce in druge najemnike poslovnih prostorov ali stanovanj v tej stavbi,

• če najemnik v roku enega meseca od dneva prejema opomina ne opravi del, potrebnih za redno vzdrževanje poslovnih prostorov, ki spadajo v njegove stroške,

• če najemnik v pogodbeno dogovorjenem roku ne usposobi poslovnega prostora, če najemnik ne začne, po lastni krivdi, v dogovorjenem roku z opravljanjem dejavnosti,

• če najemnik spremeni ali bistveno omeji poslovno dejavnost v poslovnem prostoru brez soglasja najemodajalca ali pa za več kot en mesec brez upravičenega razloga preneha opravljati dejavnost,

• če je najemnik v zamudi s plačilom najemnine najmanj dva meseca od dneva, ko ga je najemodajalec na to pisno opomnil,

• če najemnik uporablja poslovni prostor tako, da se dela občutna škoda,

• če najemnik izgubi status, na podlagi katerega je pridobil poslovni prostor v najem,

• če tri mesece zapored ne plačuje skupnih obratovalnih stroškov, ki bremenijo poslovni prostor,

• če občina sama potrebuje poslovni prostor na podlagi sprejetih prostorskih in razvojnih dokumentov.

V sklepu o odstopu mora biti naveden rok, v katerem se mora najemnik izseliti iz poslovnega prostora in ga izročiti najemodajalcu, oziroma rok, v katerem ga je najemodajalec dolžan prevzeti.

IV. NAČIN OBLIKOVANJA NAJEMNINE

1. Oblikovanje najemnin

29. člen

Osnova za izračun najemnine je vrednost poslovnega prostora, izračunana na osnovi Pravilnika o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 127/2004, 69/2005).

Najemnina se izračunava po obrazcu:

Nm – najemnina mesečno

Vp – vrednost poslovnega prostora

K - letna stopnja najemnine

Vrednost poslovnega prostora kot osnova za izračun najemnine, se izračuna po naslednji enačbi:

Vp = št. točk x vrednost točke x uporabna površina x vpliv kor. faktorja

Vrednost točke kot osnova za ugotovitev uporabne vrednosti poslovnih prostorov je enaka vrednosti točke za stanovanje v Republiki Sloveniji in je določena. Vrednost točke je 2,63 EUR.

30. člen

»K« - letna stopnja najemnine je odvisna od namembnosti poslovnega prostora oziroma dejavnosti, ki v poslovnem prostoru poteka in od lokacije oziroma območja, v katerem je poslovni prostor. Letno stopnjo s sklepom vsaj enkrat letno sprejme občinski svet na predlog župana.

Dejavnosti razvrščamo v tri skupine in na tri območja.

31. člen

Razvrstitev dejavnosti v skupine je sledeča:

1. skupina:

• javni zavodi in javna podjetja,

• društva,

• politične stranke,

• organi lokalnih skupnosti,

• humanitarne dejavnosti.

2. skupina:

• proizvodne dejavnosti,

• storitvene dejavnosti (servisne dejavnosti, obrtne delavnice, foto ateljeji, osebne storitve, urarstvo, frizerstvo, čevljarstvo..),

• izobraževanje privatnega značaja,

• zdravstveno varstvo privatnega značaja,

• socialno varstvo in varstvo mladine privatnega značaja,

• kulturno umetniška dejavnost privatnega značaja,

• skladišča,

• garaže.

3. skupina:

• poslovne in storitvene dejavnosti, ki niso zajete v prvi ali drugi skupini (notarji, odvetniki, finančno posredništvo in svetovanje, davčno in revizijsko svetovanje, poslovanje z nepremičninami, zavarovalništvo, borzno posredništvo, agencijski posli, turistične in prevozniške dejavnosti, projektiranje, računalniško programiranje,.. ),

• prodajalne,

• gostinski lokali,

• tiskarna, založništvo,

• banke,

• denarni zavodi,

• obrtne zbornice,

• državna uprava.

32. člen

Razvrstitev poslovnih prostorov glede na območja (lokacije) je sledeča:

Območje A:

Ulica 1. junija, Rudarska cesta, Kešetevo, Obrtniška cesta, Ulica Sallaumines, Mestni trg, Trg Franceta Fakina, Gimnazijska cesta.

Območje B:

Bevško, Vodenska cesta, Šuštarjeva kolonija, Novi dom, Kolonija I. maja, Partizanska cesta, Savinjska cesta, Gabrsko.

Območje C:

Žabljek, Ribnik, Hohkrautova kolonija, Dobovec, Čeče, Klek, Planinska vas, Vrhe, Čebine.

33. člen

Stopnje najemnine »K« glede na posamezne dejavnosti in območja so:

2. Znižanje najemnin

34. člen

Za objekte, ki so razglašeni za objekte kulturne dediščine in za protokolarne objekte Občine Trbovlje, znaša najemnina 40% celotne najemnine za EUR/m2 poslovnega prostora za dejavnost po območjih, ki so navedena v zgornji razpredelnici.

35. člen

Podjetnikom oziroma gospodarskim družbam, ki s svojo dejavnostjo omogočajo zaposlovanje novih delavcev, občanov občine Trbovlje za nedoločen čas, se lahko stopnja najemnine iz zgornje razpredelnice zniža največ za dobo 2 let in sicer:

• za 5 do 14 zaposlenih – za 10% znižana stopnja, določena po zgornji razpredelnici,

• za 15 zaposlenih ali več – za 20% znižana stopnja, določena po zgornji razpredelnici.

36. člen

V primeru, da se najemnina za poslovni prostor zniža iz različnih virov, ki jih Pravilnik dopušča, se le ti seštevajo, vendar največ do 50%, razen v primeru oddaje poslovnega prostora iz 34. člena tega Pravilnika.

37. člen

Določeni upravni prostori, kot so dvorane, sejne sobe, itd., se lahko občasno kratkoročno oddajo v najem po dnevih oziroma po urah.

Cenik določa Komisija.

Prostori se oddajajo v najem neposredno na osnovi pisne vloge.

38. člen

Najemnik poslovnega prostora plačuje najemnino za pretekli mesec in sicer v 8 dneh po izstavitvi računa, razen v primerih, ko je to drugače opredeljeno v najemni pogodbi.

V primeru zamude plačila se zaračunavajo zakonite zamudne obresti.

Poleg najemnine je najemnik dolžan plačevati vse stroške, ki nastanejo pri obratovanju objekta, v katerem je najeti poslovni prostor.

39. člen

Župan lahko poleg dodatnih meril in kriterijev iz tega Pravilnika na predlog Komisije prosilcu na njegovo vlogo s sklepom za določen čas, vendar največ za šest mesecev zniža plačilo najemnine in do največ 50%, v primeru

• nezmožnosti opravljanja dejavnosti zaradi bolezni najemnika, ki je daljša od 60 dni, če najemnik sam, kot edini zaposleni, opravlja dejavnost v poslovnem prostoru.

Po poteku rokov iz tega člena, znižanje najemnine preneha. Čas prenehanja znižanja najemnine se ugotavlja tudi z dejanji upravnih organov, če pa o posameznih dejstvih le-ti ne odločajo, o tem odloča Komisija na predlog strokovne službe najemnika.

V. UPORABA SREDSTEV NAJEMNIN

40. člen

Sredstva, pridobljena s plačilom najemnin, so prihodek proračuna, ki se prvenstveno namenjajo za obnovo obstoječih in ureditev novih poslovnih prostorov.

Obseg sredstev za te namene se določi v vsakoletnem odloku o proračunu občine.

VI. VLAGANJE V POSLOVNI PROSTOR

41. člen

Najemnik in najemodajalec se lahko v izjemnih primerih dogovorita o obsegu in obliki potrebnih del za usposobitev poslovnega prostora. Na podlagi ocene potrebnih vlaganj pred usposobitvijo v poslovni prostor, ki jo pridobi najemodajalec, se ugotovi potrebna višina investicije za usposobitev poslovnega prostora.

V kolikor najemnik preseže znesek dogovorjenih potrebnih vlaganj ali je zainteresiran za večji vložek sredstev od zneska ocene, se navedeni presežek vloženih sredstev šteje kot nepovratni strošek v breme najemnika .

Stanje poslovnega prostora ob predaji najemniku se ugotavlja zapisniško.

Za investicijska vlaganja je najemodajalec dolžan pridobiti najmanj tri ponudbe. Merilo za izbor najugodnejšega ponudnika je najnižja cena.

42. člen

Po usposobitvi poslovnega prostora se na podlagi cenitvenega poročila, ki ga pridobi in plača najemnik, ugotovi vrednost vlaganj v poslovni prostor in nova tržna vrednost poslovnega prostora.

Dogovorjena potrebna vlaganja najemnika se upoštevajo najemniku za določen čas v obliki dogovorjene znižane najemnine ali v celoti oproščene najemnine, kar se določi v najemni pogodbi ali dodatku najemne pogodbe med pogodbenima strankama.

V namen poračunavanj vlaganj bo najemojemalec mesečno izstavljal račune, na podlagi katerih bo najemodajalec knjižil obveznost do najemnika, le-ta pa se bo poračunavala s terjatvami na podlagi izdanih računov za najemnine.

Predmet poračunavanja vlaganj ne morejo biti nadstandardne rešitve, ki jih je najemnik sam izbral, niti ne vgrajena oprema, ki se lahko demontira in odpelje.

43. člen

Poslovni prostor se oddaja za tisto dejavnost, ki je v tem prostoru predvidena. V primeru, da najemnik želi opravljati drugo dejavnost, mora pridobiti pisno soglasje lastnika in ustrezno pooblastilo in sam kriti vse stroške, ki nastanejo s spremembo namembnosti.

Če se sprememba namembnosti ali vrsta rabe poslovnega prostora načrtuje s programom Občine Trbovlje, pridobi ustrezna dovoljenja Občine Trbovlje.

44. člen

Zapisnik o izvedenih delih bo osnova za izračun nove vrednosti poslovnega prostora, ta pa bo podlaga za izračun nove mesečne najemnine.

VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

45. člen

Župan imenuje Komisijo iz 5. člena tega pravilnika v roku enega meseca po uveljavitvi pravilnika. Vse sklenjene najemne pogodbe o oddaji poslovnih prostorov v najem, se uskladijo z določili tega pravilnika v roku treh mesecev po začetku veljavnosti tega pravilnika.

V primeru, da najemnik poslovnega prostora ne sklene nove najemne pogodbe po tem pravilniku, se šteje, da je od pogodbe odstopil.

46. člen

Najemnine, izračunane po določilih tega odloka, se uskladijo v roku treh mesecev po uveljavitvi tega pravilnika. O spremembi najemnin se mora pisno obvestiti vse najemnike poslovnih prostorov.

47. člen

Za vse kar ni določeno s tem pravilnikom, se smiselno uporabljajo določila veljavne zakonodaje.

48. člen

Z dnem veljavnosti tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov v najem (UVZ, št. 3/2007).

49. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Zasavja.

Datum: 12.5.2008

Številka: 35280-1/2008-5

Župan

Občine Trbovlje

Bogdan BAROVIČ