Na podlagi
62. člena
Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 –
UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 –
ZSPDSLS-1, 30/18), 149. člena
Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni
list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 –
odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 –
ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18
– ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE, 158/20), 3. in 7. člena
Zakona o
gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98,
127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/11 – ORZGJS40), 3. člena
Zakona o
prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, 21/13, 111/13, 74/14
– Odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US),
Uredbe o obvezni
občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni
list RS, št. 33/17, 60/18),
Uredbe o odpadkih (Uradni list RS,
št. 37/15, 69/15, 129/20),
Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi
kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list RS,
št. 39/10),
Uredbe o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/14,
54/15, 36/16, 37/18, 13/21), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih
službah na območju Občine Tržič (Uradni list RS, št. 34/09, 26/10,
90/12, 92/13) in
Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 19/13, 74/15)
je Občinski svet Občine Tržič na 20. seji dne 20. 5. 2021 sprejel |
|
O D L O K |
o ravnanju z
odpadki v Občini Tržič |
|
1 Splošne določbe |
|
1. člen |
|
(definicija in obseg javnih služb) |
|
(1) Ta odlok določa
način opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja
določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih
odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih
odpadkov (v nadaljevanju: javne službe) na območju Občine Tržič (v
nadaljevanju: območje občine). |
(2) Javne službe po
tem odloku obsegajo: |
– storitve zbiranja
določenih vrst komunalnih odpadkov in njihovo oddajanje v nadaljnje
ravnanje z njimi (v nadaljevanju: javna služba zbiranja), |
– storitve obdelave
določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javna služba
obdelave), |
– storitve
predhodnega skladiščenja komunalnih odpadkov zaradi oddaje odpadkov v
nadaljnjo obdelavo ali odlaganje, vključno s prevozom preostankov
odpadkov po obdelavi iz prejšnje alineje na odlagališče za nenevarne
odpadke (v nadaljevanju: javna služba odlaganja). |
|
2. člen |
|
(vsebina odloka) |
|
(1) S tem odlokom
se določa način opravljanja javnih služb, ki obsega: |
– organizacijsko in
prostorsko zasnovo opravljanja javnih služb, |
– vrsto in obseg
storitev javnih služb ter njihovo prostorsko razporeditev, |
– pogoje za
zagotavljanje in uporabo storitev javnih služb, |
– pravice in
obveznosti uporabnikov, |
– vire financiranja
javnih služb in način njihovega oblikovanja, |
– vrsto objektov in
naprav, potrebnih za izvajanje javnih služb, ki so lastnina občine, |
– cene storitev
javnih služb, |
– javna pooblastila
izvajalcev javnih služb, |
– nadzor nad
izvajanjem javnih služb, |
– kazenske določbe, |
– druge elemente,
pomembne za opravljanje in razvoj javnih služb. |
(2) Ta odlok ureja
tudi način in obseg izvajanja posebnih storitev. |
|
3. člen |
|
(cilji ravnanja s komunalnimi odpadki) |
|
Cilji ravnanja s
komunalnimi odpadki po tem odloku so: |
– omogočiti
povzročiteljem komunalnih odpadkov dostop do storitev javnih služb; |
– zagotoviti
učinkovito izločanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov; |
– zagotoviti
obdelavo mešanih komunalnih odpadkov predno se jih odstrani z odlaganjem
na odlagališču nenevarnih odpadkov ali preda v sežig; |
– zagotoviti v
največji meri predelavo in ponovno uporabo ločenih frakcij komunalnih
odpadkov, predvsem pa odpadne komunalne embalaže; |
– uveljavitev
načela 'stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov'; |
– zagotoviti
izdelavo in sprejem letnih in dolgoročnih programov ukrepov na področju
ravnanja s komunalnimi odpadki. |
|
4. člen |
|
(uporaba predpisov) |
|
Za vprašanja v
zvezi z izvajanjem javnih služb iz prvega člena tega odloka, ki niso
posebej urejena s tem odlokom, se uporablja veljavna zakonodaja s
področja ravnanja s komunalnimi odpadki. |
|
5. člen |
|
(izrazi) |
|
(1) Posamezni
izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
1. Gospodinjstvo je
ena ali več oseb, ki imajo ne glede na pravni temelj pravico do uporabe
stavbe ali dela stavbe, v kateri stalno ali začasno prebiva(jo). |
2. Hišni kompostnik
(v nadaljevanju: kompostnik) je zabojnik na vrtu za kompostiranje
odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov in kuhinjskih odpadkov, ki pripada
posameznemu gospodinjstvu. |
3. Izvajalci javne
službe zbiranja, obdelave in odlaganja so s strani občine izbrani
izvajalci teh javnih služb v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske
javne službe ter tem odlokom. |
4. Izvirni
povzročitelj komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: povzročitelj odpadkov)
je pravna ali fizična oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča
nastajanje komunalnih odpadkov ali pravna ali fizična oseba, ki ima
odpadke v posesti. |
5. Komunalni
odpadki so odpadki, ki nastajajo na območju občine, kot odpadki iz
gospodinjstev in kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podobni
odpadki v industriji, obrti ter storitvenih dejavnostih ter odpadki, ki
nastajajo na površinah in v objektih v javni rabi. Odpadek je uvrščen v
skupino odpadkov s številko 20 s klasifikacijskega seznama odpadkov
Uredbe o odpadkih ali podskupino odpadkov s številko 15 01 s
klasifikacijskega seznama odpadkov. |
6. Ločeno zbrane
frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: ločene frakcije) so
nenevarni in nevarni odpadki, ki se zbirajo ločeno od mešanih komunalnih
odpadkov. |
7. Ločeno zbrana
frakcija bioloških oziroma biorazgradljivih odpadkov (v nadaljevanju:
biološki odpadki) so odpadki, ki lahko postanejo uporabni, če se
razgradijo z izpostavljenostjo anaerobnim ali aerobnim procesom; v to
frakcijo odpadkov sodijo kuhinjski odpadki (predvsem ostanki hrane) ter
zeleni odpad z vrtov, zelenic in parkov, odpadni les, žaganje in drugi
odpadki biološkega izvora. Biološki odpadki so odpadki, ki so v
klasifikacijskem seznamu odpadkov razvrščeni v podskupino
»biorazgradljivi kuhinjski odpadki« pod št. 20 01 08 ter pod podskupino
»biorazgradljivi odpadki« pod št. 20 02 01. |
8. Ločeno zbrana
frakcija kosovnih odpadkov (v nadaljevanju: kosovni odpadki) so večji
odpadni predmeti iz gospodinjstev, ki jih predstavljajo večji kosi
embalaže, pohištvo, neuporabni gospodinjski aparati in drugi nerabni
kosi gospodinjske in podobne opreme, ki zaradi svoje velikosti, oblike
ali teže niso primerni za puščanje v zabojnikih ali vrečah za odpadke. |
9. Ločeno zbrana
frakcija nevarnih odpadkov iz gospodinjstev (v nadaljevanju: nevarni
odpadki) so tisti nevarni odpadki, ki v majhnih količinah redno ali
občasno nastajajo v gospodinjstvih; njihovo zbiranje in nadaljnje
ravnanje mora biti v skladu s predpisi urejeno preko izvajalca zbiranja.
Nevarni odpadki iz gospodinjstev so zlasti ostanki in nerabljena odpadna
mineralna olja, barve, laki, škropiva, zdravila, baterijski vložki in
akumulatorji, snovi, ki vsebujejo živo srebro, ter drugi odpadki z
značajem nevarnih odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih. Nevarni
odpadki so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih
lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki, in so določene v
predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne
službe zbiranja. |
10. Mešani
komunalni odpadki so neopredeljivi in nerazgradljivi trdni odpadki,
torej tisti ostanek odpadkov, ki ga ni mogoče razvrstiti med biološke
odpadke, ločeno zbrane odpadke ali nevarne odpadke iz gospodinjstev, po
svoji naravi pa tudi ne sodijo med kosovne odpadke, ter nastajajo v
gospodinjstvih in vzporedno z dejavnostmi drugih subjektov, ki
ustvarjajo odpadke; med ostanek odpadkov sodijo tudi ostanki iz
prebiranja in predelave ostalih frakcij odpadkov in jih ni mogoče
razvrstiti v nobeno drugo podskupino komunalnih odpadkov v
klasifikacijski skupini št. 20 iz klasifikacijskega seznama odpadkov. |
11. Namenska
tipizirana vreča (v nadaljevanju: tipizirana vreča) je posebna plastična
vreča označena z logotipom izvajalca zbiranja, ki je namenjena za
zbiranje bodisi mešanih komunalnih odpadkov, bodisi ločenih frakcij. |
12. Namenski
tipiziran zabojnik (v nadaljevanju: zabojnik) za zbiranje odpadkov so
posode za zbiranje odpadkov, in sicer namenski kontejnerji in zabojniki. |
13. Obdelava
mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem na odlagališču je obdelava v
skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov. |
14. Odjemno mesto
je z naslovom objekta uporabnika(ov) definirano zbirno mesto zabojnikov
ali tipiziranih vreč, za potrebe obračuna. |
15. Odlagališče
komunalnih odpadkov je odlagališče nenevarnih odpadkov, ki je objekt
gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena v skladu z zakonom, ki
ureja graditev objektov, ki je urejen in opremljen za odlaganje ostankov
predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. |
16. Odpadna
komunalna embalaža (v nadaljevanju: odpadna embalaža) je odpadna
prodajna in sekundarna embalaža, ki je komunalni odpadek, ki nastaja kot
odpadek v gospodinjstvu ali kot po naravi in sestavi gospodinjskim
odpadkom podoben odpadek v industriji, obrti, storitveni ali drugi
dejavnosti in je uvrščena v podskupino s številko 15 01 s
klasifikacijskega seznama odpadkov. |
17. Odpadna mešana
embalaža (v nadaljevanju: mešana embalaža) je odpadna embalaža, ki je
komunalni odpadek, s številko odpadka 15 01 06 klasifikacijskega seznama
odpadkov. |
18. Odpadna
steklena embalaža (v nadaljevanju: steklena embalaža) je odpadna
embalaža, ki je komunalni odpadek, s številko odpadka 15 01 07
klasifikacijskega seznama odpadkov. |
19. Odpadni papir,
karton ter odpadna papirna in kartonska embalaža (v nadaljevanju: papir
in papirna embalaža) je odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, s
številko odpadka 15 01 01 in 20 01 01 klasifikacijskega seznama
odpadkov. |
20. Posebne
storitve so tiste storitve, ki jih izvajalec zbiranja dodatno izvaja za
uporabnike, proti plačilu in niso del javne službe. |
21. Pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost (v nadaljevanju: poslovni uporabnik), je uporabnik, ki ima ne
glede na pravni temelj pravico do uporabe objekta ali dela objekta v ali
na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost ali pravico
do upravljanja objekta v javni rabi, v katerem se povzroča nastajanje
komunalnih odpadkov. |
22. Prepuščanje
odpadkov je postopek oddaje odpadka v nadaljnje ravnanje v skladu s
predpisom, ki ureja odpadke. |
23. Prevzemno mesto
zabojnikov ali tipiziranih vreč (v nadaljevanju: prevzemno mesto) je
mesto, kjer povzročitelji odpadkov, po vnaprej določenem urniku,
prepuščajo izvajalcu zbiranja komunalne odpadke v zabojnikih ali
tipiziranih vrečah. |
24. Ravnanje z
odpadki zajema zbiranje, obdelavo in odlaganje odpadkov, vključno z
nadzorom nad postopki in dejavnostmi po prenehanju obratovanja naprav za
odstranjevanje odpadkov. |
25. Uporabnik
storitev javnih služb (v nadaljevanju: uporabnik) je vsak povzročitelj
odpadkov. |
26. Zbiralnica
ločenih frakcij ali ekološki otok (v nadaljevanju: ekološki otok) je
pokrit ali nepokrit prostor, podzemni ali nadzemni, urejen in opremljen
za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločeno zbranih
odpadkov, kjer povzročitelji odpadkov te frakcije prepuščajo izvajalcu
zbiranja. |
27. Zbiralnica
nevarnih odpadkov je prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno
skladiščenje nevarnih odpadkov, kjer povzročitelji odpadkov te odpadke
oddajajo izvajalcu zbiranja. |
28. Zbiranje
odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo
izvajalcu zbiranja, njihovo predhodno razvrščanje in predhodno
skladiščenje, za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov. |
29. Zbirni center
je lahko hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih odpadkov. |
30. Zbirno mesto
zabojnikov ali tipiziranih vreč (v nadaljevanju: zbirno mesto) je stalno
mesto, praviloma na zasebni površini ali v zasebnih prostorih pri
uporabnikih, namenjeno zbiranju komunalnih odpadkov in hranjenju zbranih
odpadkov med prevzemi. |
(2) Drugi izrazi,
uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določen v predpisih s
področja ravnanja s komunalnimi odpadki. |
|
6. člen |
|
(strokovnotehnične, organizacijske in razvojne naloge) |
|
(1) Strokovnotehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju
opravljanja dejavnosti javnih služb so naloge, ki se nanašajo zlasti na: |
– razvoj,
načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javnih služb, |
– investicijsko
načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami potrebnimi za
izvajanje dejavnosti javnih služb, |
– strokovni nadzor
nad izvajalci javnih služb, |
– financiranje
dejavnosti javnih služb, |
– opravljanje
drugih nalog določenih z zakonom. |
(2) Naloge iz
prvega odstavka tega člena opravlja pristojni organ občinske uprave. |
(3) Naloge iz prve
in druge alineje prvega odstavka tega člena se lahko poveri izvajalcem
javnih služb. |
|
7. člen |
|
(subsidiarno ukrepanje) |
|
(1) Občina skrbi za
odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s
komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni
mogoče naprtiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne
podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic
ni mogoče drugače odpraviti. |
(2) Izvajalec
zbiranja je v primeru iz prejšnjega odstavka dolžan na račun občine
zagotoviti zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, ki povzročajo
čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh odpadkov v obdelavo. |
(3) Če se v primeru
iz prvega odstavka tega člena povzročitelj ugotovi kasneje, ima občina
pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov iz prejšnjih odstavkov. |
|
2 Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javnih služb |
|
8. člen |
|
(oblika opravljanja javnih služb) |
|
Javne službe iz
druge točke 1. člena tega odloka se opravljajo s podelitvijo koncesij,
na celotnem območju občine, v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem
odlokom. |
|
3 Obseg storitev javnih služb ter njihova prostorska razporeditev |
|
3.1 Splošno |
|
9. člen |
|
(splošno) |
|
Storitve javnih
služb so v okviru opravljanja javnih služb kot javne dobrine
zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. |
|
10. člen |
|
(uporabniki storitev javnih služb) |
|
(1) Uporaba
storitev iz prvega člena tega odloka je obvezna za vse uporabnike.
Uporabniki se delijo na uporabnike iz gospodinjstev in poslovne
uporabnike. |
(2) Vse osebe iz
enega gospodinjstva ali vse osebe, ki delujejo pri enem poslovnem
uporabniku, imajo nerazdelno pravico in obveznost enega uporabnika. |
(3) V razmerju do
izvajalca zbiranja gospodinjstvo zastopa ena od polnoletnih oseb
gospodinjstva, poslovnega uporabnika pa zastopnik. |
(4) Kot dokazilo,
da ima uporabnik pravico do uporabe stavbe ali objekta, se šteje zlasti
dokazilo o lastništvu, najemna in podjemna pogodba ali pisno soglasje
lastnika oziroma upravljavca stavbe ali objekta. |
(5) Če glede na
definicijo ni mogoče določiti uporabnika, je uporabnik lastnik
nepremičnine, stavbe ali dela stavbe oziroma objekta ali dela objekta, v
kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb oziroma v ali na
katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost ali objekta v
javni rabi, ki povzroča nastajanje odpadkov. Če je lastnikov
nepremičnine več, imajo skupaj nerazdelno pravico in obveznosti
uporabnika, razen, če se ne dogovorijo drugače. |
(6) Povzročitelji
odpadkov, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa uporabnika za več
nepremičnin na območju občine, so za vsako nepremičnino posebej dolžni
uporabljati storitve javne službe po tem odloku. |
|
3.2 Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov |
|
11. člen |
|
(dejavnost javne službe zbiranja) |
|
(1) Dejavnost javne
službe zbiranja je zbiranje komunalnih odpadkov in njihovo oddajanje v
nadaljnje ravnanje z njimi v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in
predpisi, ki urejajo odpadke. |
(2) Izvajalec
zbiranja zagotavlja, da se v okviru javne službe zbiranja zagotavlja
zbiranje: |
– ločenih frakcij
iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov, |
– kosovnih
odpadkov, |
– odpadkov z vrtov,
parkov in pokopališč, |
– odpadkov s
tržnic, |
– odpadkov iz
čiščenja cest, |
– mešanih
komunalnih odpadkov in |
– izrabljenih gum v
skladu s predpisi, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami. |
(3) Vrste odpadkov,
ki niso predmet javne službe zbiranja, so: |
– blato iz greznic, |
– nevarni odpadki,
ki nastajajo izven gospodinjstev, v industriji in obrti, |
– živalski odpadki,
ki se predelujejo v kafileriji, |
– gradbeni odpadki
in ruševine objektov, vključno z odpadnimi materiali pri gradnji cest, |
– embalaža, ki v
skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo,
nastaja kot odpadna embalaža, ki ni komunalni odpadek, |
– biološko
razgradljivi odpadki, ki nastajajo v obratih za pripravo hrane, |
– ostali odpadki,
ki v klasifikacijskem seznamu odpadkov niso opredeljeni kot komunalni
odpadki (skupina 20 iz klasifikacijskega seznama odpadkov) ali kot
odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek (podskupina 15 01 iz
klasifikacijskega seznama odpadkov, in nevarni odpadki, ki so po
predpisu, ki ureja odpadke, opredeljeni kot nekomunalni odpadki. |
|
12. člen |
|
(javne prireditve) |
|
(1) Organizatorji
so dolžni obvestiti izvajalca zbiranja o nameravani prireditvi najmanj
petnajst dni pred datumom izvedbe prireditve. Pri prijavljanju
prireditve morajo predložiti načrt prireditvenega prostora, v katerem je
razvidno, kje bo zagotovil zbirno mesto z ustreznimi zabojniki za ločeno
zbiranje odpadkov. |
(2) Za čas trajanja
javne prireditve na prostem, na kateri se pričakuje več kot 1.000
udeležencev, mora izvajalec zbiranja zagotoviti zabojnike v skladu z
uredbo, ki ureja zbiranje komunalnih odpadkov. |
(3) Če se na
prireditvi pričakuje manj kot 1.000 udeležencev, mora organizator
zagotoviti zabojnike za mešane komunalne odpadke in mešano embalažo. |
(4) Vrsto in obseg
storitve javne službe zbiranja v času trajanja javne prireditve na
prostem podrobneje dogovorita organizator prireditve in izvajalec
zbiranja s pogodbo ali naročilnico. |
(5) Velikost in
število ustrezno označenih zabojnikov določi in zagotovi izvajalec
zbiranja izkustveno glede na vrsto prireditve in na pričakovano število
udeležencev. Minimalna prostornina zabojnikov, za katere izvajalec
zbiranja zagotavlja storitev, je 240 litrov za posamezno frakcijo, ki jo
je obvezno zbirati ločeno na izvoru nastanka. |
(6) Za prireditve s
strežbo hrane in pijače je organizator dolžan poskrbeti za ustrezno
ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki iz dejavnosti gostinstva,
skladno s predpisi, ki urejajo to frakcijo odpadkov. |
(7) Organizatorji
čistilnih akcij morajo najmanj petnajst dni pred načrtovano akcijo z
izvajalcem zbiranja s pogodbo ali naročilnico skleniti dogovor o poteku
akcije, načinu obdelave in odstranjevanja odpadkov, predvidenih stroških
ter plačniku stroškov. |
|
3.3 Obdelava komunalnih odpadkov |
|
13. člen |
|
(obdelava komunalnih odpadkov) |
|
V okviru javne
službe obdelave po tem odloku se zagotavljajo storitve obdelave
komunalnih odpadkov v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja ravnanje s
komunalnimi odpadki. |
|
3.4 Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov |
|
14. člen |
|
(odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje odpadkov) |
|
(1) Odpadke je
dovoljeno odlagati samo na odlagališčih v skladu z določili predpisa, ki
ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih. |
(2) Odlagati je
dovoljeno samo obdelane odpadke. |
(3) Ne glede na
določbo prejšnjega odstavka je brez predhodne obdelave dovoljeno
odlagati inertne odpadke, kadar njihova obdelava tehnično ni izvedljiva,
ali druge odpadke, če njihova obdelava, s katero se zmanjša količina ali
nevarnosti za človekovo zdravje ali okolje, ne prispeva k namenu, da se
v celotnem obdobju trajanja odlagališča zmanjšajo učinki škodljivih
vplivov na okolje, zlasti zaradi vplivov onesnaževanja z emisijami snovi
v površinske vode, podzemne vode, tla in zrak, in v zvezi z globalnim
onesnaženjem okolja zmanjšajo emisije toplogrednih plinov in preprečijo
tveganja za zdravje ljudi. |
(4) Za obdelane
komunalne odpadke se štejejo mešani komunalni odpadki, ki so obdelani v
centru za ravnanje s komunalnimi odpadki. |
|
4 Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javnih služb |
|
15. člen |
|
(obveznosti izvajalcev javnih služb) |
|
(1) Izvajalci
javnih služb morajo pri opravljanju javnih služb zagotoviti: |
– nabavo in
vzdrževanje opreme iz 25. člena tega odloka, |
– redno higiensko
vzdrževanje opreme iz prejšnje alineje, vključno z rednim razkuževanjem
in pranjem, |
– čiščenje
zabojnikov za biološke odpadke najmanj 1x letno, |
– urejanje in
vzdrževanje prostorov, na katerih je nameščena oprema ekoloških otokov
in zbirnih centrov, |
– zagotavljanje
podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih komunalnih odpadkih skladno s
predpisi, ki urejajo ravnanja z odpadki, |
– evidentiranje
števila prevzemov iz zabojnikov za vsako posamezno prevzemno mesto, |
– druge pogoje
obratovanja v skladu s tem odlokom in predpisi, ki urejajo ravnanje s
komunalnimi odpadki. |
(2) Izvajalec
zbiranja mora zagotavljati: |
– zbiranje
komunalnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat, |
– zbiranje kosovnih
odpadkov na poziv uporabnika, |
– zbiranje
komunalnih odpadkov na ekoloških otokih, |
– zbiranje nevarnih
odpadkov v premičnih zbiralnicah v času zbiranja nevarnih odpadkov, |
– zbiranje odpadkov
v zbirnem centru, |
– predhodno
razvrščanje in predhodno skladiščenje zbranih odpadkov v zbirnem centru, |
– izvajanje
sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov, |
– oddajanje zbranih
odpadkov v nadaljnje ravnanje, |
– ozaveščanje in
obveščanje uporabnikov. |
(3) Izvajalci
javnih služb morajo z odpadki ravnati tako, da ni ogroženo človekovo
zdravje in da ravnanje ne povzroča škodljivih vplivov na okolje, zlasti: |
– čezmernega
obremenjevanja voda, zraka in tal, |
– čezmernega
obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami, |
– škodljivih
vplivov na območje, na katerih je predpisan poseben pravni režim v
skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, |
– škodljivih
vplivov na krajino ali območja, zavarovana v skladu s predpisi, ki
urejajo kulturno dediščino. |
|
16. člen |
|
(kataster zbirnega centra in ekoloških otokov) |
|
(1) Izvajalec
zbiranja vodi kataster, ki obsega: |
– kataster zbirnega
centra, |
– kataster
ekoloških otokov. |
(2) Kataster z
vsemi zbirkami podatkov je last občine in se vodi skladno s predpisi, ki
urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture. |
|
17. člen |
|
(evidenca zabojnikov) |
|
Izvajalec zbiranja
vodi evidenco s podatki o vrsti in prostornini zabojnikov za odpadke. |
|
18. člen |
|
(vizualna kontrola odpadkov) |
|
(1) Vizualno
kontrolo odpadkov izvaja izvajalec zbiranja na prevzemnih mestih, na
ekoloških otokih in v zbirnem centru. |
(2) V primeru
ugotovljenih neskladnosti na prevzemnih mestih o tem opozori
povzročitelja, v primeru ponavljajočih neskladnosti pri istem
povzročitelju pa o tem obvesti za to področje pristojno osebo na občini
in pristojni občinski inšpekcijski organ. |
|
19. člen |
|
(javna obvestila) |
|
(1) Izvajalec
zbiranja mora uporabnike obveščati o pravilnem ločevanju odpadkov in
nujnosti ločevanja odpadkov na način, kot je to določeno s predpisom, ki
ureja zbiranje komunalnih odpadkov. Pristop obveščanja mora temeljiti na
povečanju osveščenosti uporabnikov in dvigovanju standardov ločevanja
komunalnih odpadkov. |
(2) Minimalni
standard obveščanja in osveščanja uporabnikov je naslednji: |
– na krajevno
običajen način ter na svoji spletni strani najmanj enkrat letno
obvestiti uporabnike o načinih in urnikih prevzemanja vseh frakcij
odpadkov, |
– obveščati
uporabnike o akcijah zbiranja kosovnih odpadkov najmanj enkrat letno z
letnim koledarjem in na svoji spletni strani najmanj 10 dni pred
začetkom načrtovane akcije, |
– obveščati
uporabnike o akcijah zbiranja nevarnih odpadkov najmanj 10 dni pred
začetkom načrtovane akcije, |
– na spletni strani
izvajalca zbiranja izvajati stalno osveščanje uporabnikov in javnosti o
pravilnih načinih in hierarhiji ravnanja z odpadki ter prepuščanju
frakcij odpadkov, |
– nuditi možnost
izobraževanja zaposlenih pri uporabniku iz dejavnosti po dogovoru, |
– stalno osebno
informirati uporabnike na terenu, v zbirnem centru, po elektronskih
medijih in |
– pisno
komunicirati s posameznimi uporabniki. |
(4) Izvajalec
zbiranja praviloma sodeluje tudi pri izvedbi skupnih akcij osveščanja v
povezavi z vzgojnimi ustanovami, krajevnimi skupnostmi, občino in
ministrstvom (predstavitve, ogledi zbirnega centra, razlage, članki …). |
|
5 Pravice in obveznosti uporabnikov |
|
20. člen |
|
(pravice uporabnikov) |
|
Uporabniki imajo
pravico: |
– do trajnega,
nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javnih služb, ki je
enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine po posameznih
kategorijah uporabnikov, |
– da so obveščeni o
storitvah javnih služb, |
– da naročijo
izredni odvoz odpadkov, po ceniku izvajalca zbiranja. |
|
21. člen |
|
(obveznosti uporabnikov) |
|
Uporabniki imajo
obveznost: |
– obvestiti
izvajalca zbiranja o spremembah, ki vplivajo na status uporabnika in na
obračun storitev javnih služb, |
– redno prepuščati
komunalne odpadke in jih ločevati skladno z zagotovljenimi storitvami
javne službe zbiranja, |
– uporabljati
storitve izvajalcev javnih služb v skladu z določili tega odloka, in
drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki, |
– rednega
plačevanja storitev javnih služb. |
|
22. člen |
|
(prepovedi) |
|
(1) Uporabnikom je
prepovedano: |
– prepuščati
odpadke v zabojnikih za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem
odpadkom; |
– mešati nevarne
frakcije z ločenimi frakcijami ali s preostalimi mešanimi komunalnimi
odpadki ali mešati posamezne nevarne frakcije med seboj, |
– prepuščati
odpadne prenosne baterije in akumulatorje kot mešani komunalni odpadek, |
– prepuščati
odpadno električno in elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek, |
– odlagati odpadke
v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje
komunalnih odpadkov, |
– nameščati
zabojnike za odpadke zunaj predvidenega prevzemnega mesta, |
– odlagati odpadke
ob zabojnikih, |
– prepuščati
odpadke v vrečah, ki niso namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov, |
– brskanje po
zabojnikih ter razmetavanje odpadkov, |
– pisati na
zabojnike ter lepiti plakate nanje, |
– opustiti uporabo
storitev javnih služb, |
– ravnati s
komunalnimi odpadki v nasprotju z določili tega odloka in drugih
predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki. |
(2) Sežiganje vseh
vrst komunalnih odpadkov je prepovedano. |
(3) V zabojnike za
mešane komunalne odpadke je tako prepovedano odlagati: |
– odpadno embalažo
ter biološko razgradljive odpadke, |
– gradbeni
material, kamenje, zemljo in vejevje, |
– odpadke v večjih
kosih (pohištvo, gospodinjski aparati, kolesa, vozila, stanovanjska
oprema), |
– usedline iz
kanalizacije in cestnih požiralnikov, |
– odpadke v tekočem
stanju, |
– kužen material iz
zdravstvenih in veterinarskih ustanov, |
– tleče, lahko
vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene
in radioaktivne odpadke, ostanke naftnih derivatov in druge posebne in
nevarne odpadke, ki so po Uredbi o ravnanju z nevarnimi odpadki
klasificirani kot ne komunalni ali nevarni komunalni odpadki, |
– poginule živali,
klavnične odpadke, |
– ravno steklo, |
– odpadno
električno in elektronsko opremo. |
(4) V zabojnike za
biološke odpadke je prepovedano odlagati: |
– odpadno embalažo, |
– sanitarne
izdelke, |
– plenice, |
– olja in maščobe, |
– meso in mesne
izdelke, |
– mleko, jogurte in
sire, |
– iztrebke malih
živali, |
– kamenje in
zemljo, |
– kosti, |
– zdravila, |
– ostanke tekstila, |
– vsebino vrečk za
sesalce. |
(5) V zabojnike za
mešano embalažo je prepovedano odlagati: |
– papir, papirno in
stekleno embalažo, |
– embalažo nevarnih
snovi (olja, laki, pesticidi, redčila), |
– velike kosovne
predmete (otroške igrače, plastični stoli ipd.), |
– male kosovne
predmete (obešalnike za oblačila, zobne ščetke ipd). |
|
6 Financiranje javnih služb |
|
23. člen |
|
(viri financiranja storitev javnih služb) |
|
Viri financiranja
storitev javnih služb so lahko: |
– plačila
uporabnikov za storitve javnih služb, |
– sredstva od
prodaje ločenih frakcij, |
– drugi viri,
določeni s predpisom lokalne skupnosti ali zakonom oziroma na njegovi
podlagi sprejetem predpisu, |
– proračun občine. |
|
7 Vrsta in obseg objektov in opreme, potrebnih za izvajanje javnih služb |
|
24. člen |
|
(infrastruktura lokalnega pomena v lasti občine) |
|
(1) Infrastrukturo
lokalnega pomena, potrebno za izvajanje javnih služb, ki je lastnina
občine, sestavljajo: |
– zemljišča in
objekti ekoloških otokov, |
– zemljišča in
objekti zbirnega centra. |
(2) Objekte iz
prvega odstavka tega člena lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in
drugimi občinskimi predpisi določenimi pogoji, uporablja vsakdo. |
(3) Občina in
izvajalci javnih služb vsa vprašanja glede najema javne infrastrukture
in plačevanja stroškov javne infrastrukture urejajo s pogodbo o najemu
javne infrastrukture za izvajanje gospodarskih javnih služb s področja
ravnanja s komunalnimi odpadki. |
(4) Občina kot
lastnik infrastrukture za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja
komunalnih odpadkov daje soglasje izvajalcu zbiranja za uporabo te
infrastrukture tudi za izvajanje posebnih storitev. |
|
25. člen |
|
(oprema izvajalcev javnih služb) |
|
Opremo, ki je
potrebna za izvajanje javnih služb, v lasti izvajalcev javnih služb,
sestavljajo: |
– vozila za prevoz
vseh vrst komunalnih odpadkov, |
– delovni stroji, |
– premične
zbiralnice nevarnih frakcij, |
– zabojniki za
prepuščanje ločenih frakcij na ekoloških otokih, |
– zabojniki za
zbiranje odpadkov pri uporabnikih, |
– vozila in naprave
za pranje in vzdrževanje zabojnikov, |
– druge premične in
nepremične stvari, namenjene izvajanju storitev javnih služb. |
|
8 Podrobnejša pravila izvajanja javne službe zbiranja |
|
8.1 Prepuščanje odpadkov, zbirna in prevzemna mesta |
|
26. člen |
|
(prepuščanje komunalnih odpadkov) |
|
(1) Uporabniki
morajo mešane komunalne odpadke, biološke odpadke in mešano embalažo
prepuščati izvajalcu javne službe zbiranja v zabojnikih, s katerimi
izvajalec zbiranja opremi vsako zbirno mesto. |
(2) Uporabniki
morajo zagotoviti, da je zabojnike mogoče sprazniti brez uporabe sile
ali poškodovanja zabojnikov (vsebina ne sme biti npr. prilepljena ali
primrznjena na zabojnik). |
|
27. člen |
|
(zbirna mesta) |
|
(1) V času do
predvidenega prevzema komunalnih odpadkov, ki se prevzemajo od vrat do
vrat, se odpadki zbirajo na zbirnih mestih. |
(2) Uporabnik mora
pred predvidenim časom prevzemanja komunalnih odpadkov (pred 6. uro na
dan odvoza) zagotoviti, da se zabojnik prestavi z zbirnega na prevzemno
mesto, po prevzemu odpadkov pa prazen zabojnik isti dan vrne na zbirno
mesto. |
(3) Uporabniki v
večstanovanjskih objektih morajo zagotoviti, da zbirna mesta ne
povzročajo emisij vonjav in onesnaževanja okolice ter omogočajo
odlaganje odpadkov samo lastnikom posameznega večstanovanjskega objekta. |
|
28. člen |
|
(prevzemna mesta) |
|
(1) Prevzemna mesta
morajo biti določena tako, da izvajalcu zbiranja omogočajo prevzem in
odvoz komunalnih odpadkov. |
(2) Prevzemna mesta
se praviloma določijo v postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor.
Če v postopku iz prejšnjega stavka prevzemno mesto komunalnih odpadkov
ni bilo določeno, se ga določi ob začetku izvajanja storitev javne
službe zbiranja v soglasju med uporabnikom in izvajalcem zbiranja. Če
prevzemnega mesta ni mogoče določiti na javni površini, se prevzemno
mesto lahko določi tudi na zasebnem zemljišču uporabnika. |
(3) Kadar zaradi
prostorskih ali tehničnih razlogov ni mogoče zagotoviti zadostnega
števila prevzemnih mest za namestitev zabojnikov za vse uporabnike, se
določijo skupni zabojniki na enem prevzemnem mestu, katerih število in
velikost določi izvajalec zbiranja skladno z merili, določenimi v 35. in
37. členu. |
(4) V posebnih
primerih, ko dogovora med izvajalcem zbiranja in uporabnikom ni mogoče
skleniti, prevzemno mesto določi pristojni občinski inšpekcijski organ v
sodelovanju z izvajalcem zbiranja in pristojno osebo na občini. O
odločitvi pristojni inšpekcijski organ obvesti uporabnika. |
(5) Zbirno in
prevzemno mesto sta izjemoma lahko na isti lokaciji. V tem primeru je
prevzemno mesto tudi zbirno mesto. Pri njegovi določitvi je potrebno
pridobiti soglasje upravljalca javne površine in je treba upoštevati
funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno-varstvene
predpise. Tako določeno prevzemno mesto ne sme ovirati ali ogrožati
prometa na javnih površinah. |
(6) Za uporabnike
na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila,
izvajalec zbiranja v dogovoru z uporabniki določi skupna prevzemna
mesta. Če so skupna prevzemna mesta začasnega značaja, se opustijo in
sanirajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena.
Tak način prepuščanja odpadkov ne vpliva na obračun storitve. |
(7) V času popolne
ali delne zapore ceste, ki smetarskim vozilom izvajalca zbiranja
onemogoča dostop do prevzemnih mest na območju zapore, je izvajalec del
dolžan obvestiti izvajalca zbiranja najmanj 7 dni pred predvidenim
začetkom del. Izvajalec del mora na svoje stroške zagotoviti zbiranje
odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu ter o tem na lastne
stroške obvestiti uporabnike. |
(8) V primerih
višje sile ali drugih izrednih okoliščin, ko razmere ne omogočajo odvoza
odpadkov s smetarskimi vozili, lahko izvajalec zbiranja zabojnike in/ali
tipizirane vreče odvozi po vzpostavitvi normalnih pogojev. |
|
29. člen |
|
(relacija prevzemno mesto–transportna pot) |
|
(1) Prevzemna mesta
morajo biti dostopna tako, da lahko izvajalec zbiranja komunalne odpadke
prevzame in jih s smetarskimi vozili odpelje. Praviloma so locirana ob
uvozih k objektom. |
(2) Prevzemno mesto
je lahko od roba prometne poti vozila za prevoz odpadkov oddaljeno
največ 2 m. V primeru, da je prevzemno mesto na željo uporabnika od roba
prometne poti oddaljeno več kot 2 m, ima izvajalec zbiranja pravico
zaračunati dodatne stroške, ki nastanejo iz tega naslova kot dodatni
storitvi »dostava zabojnika na prevzemno mesto« in ne predstavljajo
storitve javne službe zbiranja. |
(3) Če je cesta do
prevzemnega mesta preozka, ima večji naklon kot 15 %, nima urejenega in
dovolj velikega obračališča za smetarsko vozilo ali ima druge ovire, ki
onemogočajo dostop s smetarskimi vozili, lahko izvajalec zbiranja v
sodelovanju s pristojno osebo na občini določi prevzemno mesto na
najbližji primerni lokaciji, ki je dostopna smetarskemu vozilu. |
(4) Lastniki
zemljišč ob dostopnih poteh do prevzemnih mest morajo zagotoviti, da
veje dreves ali drugih rastlin ne ovirajo prehoda smetarskemu vozilu. V
kolikor tega na poziv izvajalca zbiranja ne storijo, na njihove stroške
obrez vej opravi izvajalec javne službe vzdrževanja občinskih cest. |
|
30. člen |
|
(vzdrževanje reda in čistoče na zbirnih in prevzemnih mestih ter skrb za
zabojnike) |
|
(1) Uporabniki so
dolžni vzdrževati zbirna in prevzemna mesta ter skrbeti za red in
čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do prevzemnih mest. |
(2) Prevzemna mesta
morajo biti izvajalcu zbiranja prosto in neovirano dostopna v vseh
letnih časih |
(3) Uporabniki so
dolžni po odložitvi ločeno zbranih odpadkov v zabojnike ali v tipizirane
vreče, ne glede na to, ali so na zbirnem ali prevzemnem mestu,
poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti, tipizirane vreče pa zavezane
s trakom. |
(4) Izvajalec
zbiranja je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma odpeljati
tipizirane vreče tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za
opravljanje dejavnosti, da ne onesnaži prevzemnega mesta in mesta
praznjenja ter ne poškoduje zabojnikov kot tudi ne okolice, kjer se
opravlja delo. V primeru, da izvajalec zbiranja onesnaži prevzemno mesto
ali mesto praznjenja, ga je dolžan očistiti. |
(5) Uporabnik je
dolžan z zabojniki ravnati kot dober gospodar ter skrbeti za njihovo
čistočo ter jih uporabljati le za namen zbiranja odpadkov. |
(6) Izvajalec
zbiranja zamenja zabojnik glede na iztrošenost. |
(7) V primeru
namernega poškodovanja, odtujitve, sežiga ali drugačnega uničenja
zabojnika, je izvajalec zbiranja dolžan zabojnik nadomestiti z novim, na
stroške uporabnika. |
|
8.2 Načini ravnanja z odpadki |
|
31. člen |
|
(načini zbiranja komunalnih odpadkov) |
|
(1) Zbiranje
komunalnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat je osnovni način zbiranja
odpadkov pri uporabnikih. Tako se zbira mešane komunalne odpadke, mešano
embalažo, biološke odpadke ter kosovne odpadke. |
(2) Zbiranje
odpadkov na ekoloških otokih je način ločenega zbiranja odpadkov po
geografsko zaključenih skupinah uporabnikov. Na tak način se zbira
mešana embalaža, steklena embalaža ter papir in papirna embalaža). |
(3) Akcija zbiranja
odpadkov je način, kjer izvajalec zbiranja s premično zbiralnico na
vnaprej določenem kraju in v vnaprej določenem terminu zbira nevarne
frakcije komunalnih odpadkov. |
|
32. člen |
|
(dinamika zbiranj po posameznih kategorijah odpadkov) |
|
(1) Zbiranje po
sistemu od vrat do vrat se opravlja skladno z letnim razporedom odvoza
komunalnih odpadkov. |
(2) Razpored
zbiranja po sistemu od vrat do vrat mora izvajalec zbiranja objaviti na
svojih spletnih straneh oziroma na krajevno običajen način. |
(3) Izvajalec
zbiranja je dolžan odpadke zbirati in odvažati na naslednji način: |
– mešani komunalni
odpadki: najmanj 1-krat na dva tedna, |
– mešana embalaža:
najmanj 1-krat na dva tedna, |
– biološki odpadki:
najmanj 1x tedensko v poletnem času (od 1. 4. do 30. 9.) in najmanj 1x
na dva tedna v zimskem času (od 1. 10. do 31. 3.), |
– nevarni odpadki:
1-krat letno, |
– vse vrste ločeno
zbranih odpadkov na ekoloških otokih: 1x tedensko oziroma po dejanskih
potrebah. |
|
8.3 Standardizacija zabojnikov ter merila za določanje izhodiščne
prostornine opreme za zbiranje odpadkov |
|
33. člen |
|
(standardizacija zabojnikov) |
|
(1) Uporabniki so
dolžni zbirati odpadke v zabojnikih, ki imajo certifikat, da so izdelani
v skladu z evropskimi normativi o zbirnih zabojnikih za odpadke
(EN-840-1 do 6). |
(2) Standardne
velikosti zabojnikov za zbiranje mešane embalaže, mešanih komunalnih
odpadkov ter zabojnikov za ostale vrste odpadkov za sistem zbiranja od
vrat do vrat so: |
– 80 litrov (samo
za mešane komunalne odpadke), |
– 120 litrov, |
– 240 litrov, |
– 660 litrov in |
– 1.100 litrov. |
(3) Standardne
velikosti zabojnikov za sistem zbiranja od vrat do vrat za zbiranje
bioloških odpadkov so: |
– 80 litrov, |
– 120 litrov, |
– 240 litrov. |
(4) Tipizirani
veliki zabojniki volumna 4–10 m3. |
|
34. člen |
|
(označevanje zabojnikov) |
|
Barve in označbe za
označevanje posameznih skupin zabojnikov, glede na ločeno frakcijo
komunalnega odpadka, ki se zbira v njem, so sledeče: |
– za mešane
komunalne odpadke: zabojnik zelene barve, pokrov zelene barve, |
– za biološke
odpadke: zabojnik rjave barve, pokrov rjave barve, |
– za mešano
embalažo: zabojnik zelene barve, pokrov rumene barve, |
– za papir in
papirno embalažo: zabojnik zelene barve, pokrov modre barve, ustrezna
nalepka in |
– za stekleno
embalažo: zabojnik zelene barve, pokrov zelene barve, ustrezna nalepka. |
|
35. člen |
|
(merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za odpadke v
gospodinjstvih) |
|
(1) Izvajalec
zbiranja, pri določanju vrste, števila in prostornine zabojnika(ov), za
posamezno zbirno mesto, upošteva predvideno količino, strukturo in vrsto
odpadkov, način zbiranja ter pogostost praznjenja. |
(2) Najmanjše
velikosti zabojnika za gospodinjstva na posameznem zbirnem mestu glede
na število oseb so: |
Zabojnik za
mešane komunalne odpadke |
Volumen
zabojnika
v litrih |
Število
oseb |
80 |
1–2 |
120 |
3–6 |
240 |
7–10 |
660 |
11–26 |
1100 |
27–44 |
Zabojnik za
biološke odpadke |
Volumen
zabojnika
v litrih |
Število
oseb |
80 |
1–10 |
120 |
11–15 |
240 |
16–30 |
Največje velikosti
zabojnika za gospodinjstva na posameznem zbirnem mestu glede na število
oseb so: |
Zabojnik za
mešano embalažo |
Volumen
zabojnika v litrih |
Število
oseb |
120 |
1–5 |
240 |
6–10 |
660 |
11–25 |
1100 |
26–40 |
(3) V primerih, ko
je potrebno zaradi večjega števila oseb določiti več zabojnikov za
posamezno zbirno mesto, se določi taka kombinacija zabojnikov, da ima
zbirno mesto najmanjše možno število posameznih zabojnikov glede na
število oseb. |
(4) Posamezen
uporabnik znotraj več-plačniškega zbirnega mesta ne more imeti svojega
zabojnika. |
|
36. člen |
|
(volumen zabojnikov in posebnosti pri obračunu za gospodinjstva) |
|
(1) Stroški se na
več-plačniškem zbirnem mestu med uporabnike delijo glede na število oseb
v gospodinjstvu. |
(2) V primeru, ko
ima 1 oseba, ki prebiva v individualni stanovanjski hiši, 80 l zabojnik
za mešane komunalne odpadke, se za obračun storitev upošteva volumen 40
l. |
(3) Za stavbo, v
kateri ni stalno prijavljenih prebivalcev, se pa občasno uporablja, se
uporablja 80 l zabojnik za mešane komunalne odpadke, obračun pa se vrši
za 40 l. |
(4) V primeru, ko
ima do 5 oseb, ki prebivajo v individualni stanovanjski hiši, 80 l
zabojnik za biološke odpadke, se za obračun storitev upošteva volumen 40
l. |
|
37. člen |
|
(merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za odpadke za poslovne
uporabnike) |
|
(1) Za določitev
najmanjše velikosti zabojnika za ločeno zbiranje odpadkov za poslovne
uporabnike, se pri dogovoru med izvajalcem zbiranja in uporabnikom
upošteva dejavnost, velikost poslovnega prostora ter število zaposlenih,
v skladu s priporočili v naslednji razpredelnici: |
Velikost
zabojnika |
Dejavnost |
Velikost
prostora |
Število
zaposlenih |
80 l |
Pisarne, manjše obrti |
do 30 m2 |
od 0 do 2 |
120 l |
Pisarne, manjše obrti |
od 31 do
60 m2 |
od 2 do 3 |
240 l |
Manjše kavarne, prodajalne kruha, lokali |
od 61 do 80
m2 |
od 2 do 3 |
660 l |
Večje obrti, šole, vrtci, manjša industrija |
od 81 do
500 m2 |
od 4 do 20 |
1100 l |
Večje obrti, manjša industrija |
od 501 do
1500 m2 |
od 21 do 30 |
(2) Za določitev
velikosti zabojnika za mešane komunalne odpadke pri dejavnostih, ki
zahtevajo pretežno skladiščne prostore, se upošteva kriterij število
zaposlenih oseb iz gornje tabele. |
(3) Poslovni
uporabniki, ki so povzročitelji kuhinjskih odpadkov iz gostinstva,
morajo oddajati kuhinjske odpadke pooblaščenemu podjetju za zbiranje
tovrstnih odpadkov. Poleg tega lahko naročijo tudi zabojnik za biološke
odpadke izvajalca zbiranja. |
(4) Poslovni
uporabniki, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, ki povzroča papirni,
kartonski in stekleni odpad, morajo naročiti zabojnik za papir in
papirno embalažo ter stekleno embalažo pri izvajalcu zbiranja. Minimalna
prostornina posameznega zabojnika je 120 litrov. |
(5) Izvajalci
dejavnosti na začasnih prodajnih mestih, kamor sodijo tudi planinske
koče in postojanke, si morajo za obdobje izvajanja dejavnosti zagotoviti
ustrezne zabojnike pri izvajalcu zbiranja. Glede na vrsto in obseg
dejavnosti, ki jo izvajajo, izvajalec zbiranja določi velikost
zabojnika, število potrebnih zabojnikov in lokacijo prevzemnega mesta. |
|
8.4 Tipizirane vreče |
|
38. člen |
|
(uporaba tipiziranih vreč namesto zabojnika(ov)) |
|
(1) Kjer odvoz
ločeno zbranih komunalnih odpadkov, zaradi tehničnih omejitev vozil za
odvoz odpadkov ni izvedljiv, uporabniki ločeno oddajajo komunalne
odpadke v tipiziranih vrečah, na prevzemnih mestih določenih s strani
izvajalca zbiranja. |
(2) V tem primeru
izvajalec zbiranja uporabniku zagotovi tipizirane vreče, uporabnik pa
poravnava strošek storitve enako, kot da bi uporabljal ustrezen
zabojnik. |
(3) Tipizirana
vreča zelene barve se uporablja za mešane komunalne odpadke, rumene
barve pa za mešano embalažo. |
|
8.5 Ustreznost opreme |
|
39. člen |
|
(spremenjene količine odpadkov in ustreznost opreme) |
|
(1) Izvajalec
zbiranja odobri zmanjšanje velikosti in/ali števila zabojnikov za
odpadke na podlagi pisne zahteve uporabnika, v kolikor se spremeni
število oseb v gospodinjstvu ali spremenijo okoliščine, ki vplivajo na
obračun pri poslovnem uporabniku. |
(2) Če količine
mešanih komunalnih odpadkov ali mešane embalaže izjemoma, največ do 2x
letno, presegajo prostornino zabojnikov za zbiranje, ki jo uporablja
uporabnik, je uporabnik manjkajoči volumen dolžan zagotoviti tako, da
pri izvajalcu zbiranja kupi tipizirane vreče ali naroči in posebej plača
izredni odvoz mešanih komunalnih odpadkov ali mešane embalaže, po ceniku
izvajalca zbiranja. |
(3) Če količine
odpadkov redno presegajo prostornino zabojnika za zbiranje odpadkov, ki
ga uporablja uporabnik, lahko izvajalec zbiranja na predlog uporabnika
ali pa sam, na podlagi lastnih ugotovitev, odredi zamenjavo obstoječega
zabojnika za večjega. |
(4) V kolikor se
poveča ali zmanjša število oseb v gospodinjstvu ali se spremenijo
okoliščine, ki vplivajo na obračun pri poslovnem uporabniku in to vpliva
na velikost zabojnikov, lahko izvajalec zbiranja po predhodnem pisnem
obvestilu uporabnika sam poveča ali zmanjša velikosti zabojnikov glede
na izhodišča iz 35. in 37. člena in izvede spremembo zabojnika. |
|
8.6 Pogoji prepuščanja odpadkov na ekoloških otokih |
|
40. člen |
|
(ekološki otoki) |
|
(1) Ločeno zbiranje
komunalnih odpadkov na ekoloških otokih se izvaja na celotnem območju
občine in je obvezno za vse uporabnike iz gospodinjstev. |
(2) Ločeno zbiranje
odpadkov na ekoloških otokih poteka po vrstah odpadkov, ki jih je možno
predelati ali vrniti v ponovno uporabo. |
(3) Zabojniki na
ekoloških otokih morajo biti opremljeni z navodili, kaj vanje sodi in
kaj ne, podrobneje pa o tem izvajalec zbiranja uporabnike obvešča v
okviru obveščanja in osveščanja na krajevno običajen način. |
(4) Praviloma so na
posamezni lokaciji ekološkega otoka postavljeni vsaj 3 zabojniki, in
sicer zabojnik za mešano embalažo, za papir in papirno embalažo ter za
stekleno embalažo, praviloma volumna 1100 l, glede na potrebe pa lahko
tudi manj ali več zabojnikov manjšega ali večjega volumna. |
(5) Zabojniki na
ekoloških otokih so: |
– zabojnik z modrim
pokrovom (papir in papirna embalaža) za zbiranje papirja in kartona,
vključno z odpadno embalažo iz papirja ali kartona. V zabojniku za papir
in papirno embalažo se tako zbirajo pisarniški papir, časopisi, revije,
prospekti, papirnate vrečke, karton, lepenka, pisemski in ovojni papir,
pisma, kuverte, zvezki, knjige, embalažni papir, zložena papirna ali
kartonska embalaža; |
– zabojnik z
zelenim pokrovom (steklena embalaža) za zbiranje odpadne embalaže iz
stekla. V zabojniku za stekleno embalažo se zbirajo vse vrste praznih,
čistih steklenic in steklenih kozarcev brez pokrovčkov; |
– zabojnik z
rumenim pokrovom (mešana embalaža) za zbiranje ostale odpadne embalaže
iz plastike in sestavljenih materialov ter embalaže iz kovin. V
zabojniku za mešano embalažo se zbirajo prazne pločevinke in konzerve,
plastična folija, plastenke, plastični kozarci, sestavljena embalaža
tetrapak, vrečke PVC. |
(6) Ekološke otoke
z okolico je dolžan vzdrževati in čistiti izvajalec zbiranja. |
(7) Izvajalec
zbiranja mora opravljati stalen nadzor nad ekološkimi otoki tako, da v
primeru potreb sistematično uredi pogostejše praznjenje zabojnikov ali
pa v skladu s predhodnim soglasjem občinskega organa na ekološki otok
namesti dodatne zabojnike oziroma poveča kapaciteto zabojnikov. |
(8) V zabojnike na
ekoloških otokih je prepovedano nepravilno odlaganje odpadkov. Prav tako
je prepovedano odlaganje odpadkov poleg zabojnikov ali v bližino
ekološkega otoka. |
(9) Poslovnim
uporabnikom in fizičnim osebam iz drugih občin je prepovedano odlagati
odpadke na ekoloških otokih. |
(10) Zaradi
varovanja premoženja in z namenom, da se prepreči škoda ali ugotovi
nastanek škode, so objekti in naprave ekoloških otokov lahko opremljeni
z video nadzornim sistemom v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo
osebnih podatkov. Z video nadzornim sistemom zbrani podatki so last
občine. Z njimi razpolaga skladno s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih
podatkov. Video nadzorni sistem, skladno z določili predpisov, ki
urejajo varstvo osebnih podatkov, upravlja izvajalec zbiranja. |
|
41. člen |
|
(umeščanje ekoloških otokov) |
|
(1) Lokacije
ekoloških otokov določi pristojni organ občinske uprave v sodelovanju z
izvajalcem zbiranja in krajevno skupnostjo, v kateri se ekološki otok
namešča. |
(2) Ekološki otok
se praviloma namešča na javnih površinah in drugih zemljiščih, ki so v
lasti občine, izjemoma pa tudi na zemljiščih v lasti pravne osebe ali
posameznika, če je pridobljeno ustrezno soglasje oziroma drugače
dovoljena uporaba zemljišča za postavitev ekološkega otoka. |
|
8.7 Pogoji prepuščanja odpadkov v zbirnem centru |
|
42. člen |
|
(zbirni center) |
|
(1) Zbirni center
je namenjen vsem uporabnikom, ki so vključeni v sistem ravnanja z
odpadki na območju občine. |
(2) Zbirni center
upravlja in vzdržuje izvajalec zbiranja. |
(3) Zbirni center
mora biti urejen v skladu s predpisi, ki urejajo zbiranje komunalnih
odpadkov. |
(4) Izvajalec
zbiranja mora zagotavljati reden odvoz in oddajo zbranih odpadkov
skladno s predpisi. |
(5) Režim zbiranja
in obratovalni čas v zbirnem centru določi izvajalec zbiranja.
Uporabniki lahko odpadke v zbirnem centru odložijo le v času
obratovanja. |
(6) Uporabnik je
dolžan po navodilih izvajalca zbiranja pripeljane odpadke razvrstiti v
ustrezne zabojnike, nevarne odpadke pa prepustiti ustrezno usposobljeni
osebi v zbirnem centru. |
(7) V zbirnem
centru se zbirajo predvsem naslednje vrste odpadkov: |
– papir, karton,
lepenka, papirna in kartonska embalaža vseh oblik in velikosti, |
– mešana embalaža, |
– les, vključno z
odpadno embalažo iz lesa, |
– odpadki iz kovin,
vključno z odpadno embalažo iz kovin, |
– steklena
embalaža, |
– embalaža iz
tekstila, |
– embalaža, ki
vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnimi snovmi, |
– kovinska
embalaža, vključno s praznimi tlačnimi zabojniki, |
– izrabljene gume, |
– steklo, |
– biorazgradljivi
kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad, |
– oblačila in
tekstil, |
– odpadne nagrobne
sveče, |
– topila, |
– kisline, |
– alkalije, |
– fotokemikalije, |
– pesticide, |
– fluorescentne
cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro, |
– zavržena oprema,
ki vsebuje klorofluoroogljike, |
– jedilno olje in
maščobe, |
– barve, tiskarske
barve, črnila, lepila, kite in smole, ki ne vsebujejo nevarne snovi, |
– zdravila, |
– baterije in
akumulatorji, |
– odpadna
električna in elektronska oprema, |
– plastika, |
– kosovni odpadki, |
– zemlja, kamenje. |
(8) Posamezno
gospodinjstvo, ki je vključeno v sistem zbiranja odpadkov, lahko v
zbirnem centru brezplačno odda do 1 m3 odpadkov iz prejšnje
točke mesečno, vendar največ 4 m3 letno. V to količino ni
vključeno prevzemanje kosovnih odpadkov po sistemu na klic od vrat do
vrat. |
(9) Oseba, ki
pripelje odpadke na zbirni center, se mora izkazati z dokazilom, da je
kot uporabnik vključena v sistem ravnanja z odpadki na območju občine. V
primeru, da oseba zavrne identifikacijo, pooblaščeni delavec odpadkov ni
dolžan sprejeti. |
(10) Posamezno
gospodinjstvo lahko proti plačilu, skladno s cenikom izvajalca zbiranja,
v zbirni center oddajo tudi več kot 4 m3 odpadkov iz 7. točke
tega člena letno. |
(11) Poslovni
uporabniki lahko komunalne odpadke v zbirnem centru oddajo proti
plačilu, skladno s cenikom izvajalca zbiranja. |
|
8.8 Pogoji prevzemanja kosovnih odpadkov |
|
43. člen |
|
(zbiranje kosovnih odpadkov) |
|
(1) Zbiranje
kosovnih odpadkov iz gospodinjstev se izvaja na dva načina: |
– po sistemu na
klic od vrat do vrat, v vnaprej določenem terminu s strani izvajalca
zbiranja (2x letno) in |
– v zbirnem centru. |
(2) Posamezno
gospodinjstvo, ki je vključeno v sistem zbiranja odpadkov, lahko po
sistemu na klic od vrat do vrat, v vnaprej določenem terminu, naroči
brezplačni odvoz do 2 m3 kosovnih odpadkov letno. |
(3) Naročanje
odvoza kosovnih odpadkov od vrat do vrat, v vnaprej določenem terminu,
se izvede preko spletnega obrazca ali z izpolnitvijo tiskanega obrazca
na sedežu izvajalca zbiranja, v času uradnih ur. |
(4) V kolikor
uporabnik naroči odvoz kosovnih odpadkov izven določenega termina, se
storitev izvede proti plačilu, po ceniku izvajalca zbiranja. |
|
8.9 Pogoji prevzemanja nevarnih odpadkov |
|
44. člen |
|
(zbiranje nevarnih odpadkov) |
|
(1) Izvajalec
zbiranja najmanj enkrat letno s posebno prilagojeno in opremljeno
premično zbiralnico, organizira akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz
gospodinjstev. |
(2) Zbiranje
nevarnih odpadkov poteka na način in v skladu s terminskim planom, kot
ga določi izvajalec zbiranja. O načinu in terminih zbiranja mora
izvajalec zbiranja uporabnike z obvestilom, ki ga objavi na krajevno
običajen način, obvestiti najmanj 10 dni pred zbiranjem, skupaj s
seznamom nevarnih odpadkov, ki jih zbira. |
(3) Uporabniki iz
gospodinjstev lahko nevarne odpadke v manjših količinah oddajo tudi v
zbirnem centru. |
(4) Zbiranje
nevarnih odpadkov za poslovne uporabnike ni predmet javne službe
zbiranja. Poslovni uporabniki se morajo za zbiranje in odvoz nevarnih
odpadkov dogovoriti s pooblaščenim prevzemnikom le-teh. |
|
8.10 Ravnanje z biološkimi odpadki |
|
45. člen |
|
(ravnanje z biološkimi odpadki) |
|
(1) Uporabniki iz
gospodinjstev v individualnih stanovanjskih hišah z vrtovi lahko z
biološkimi odpadki ravnajo na dva načina: |
– jih kompostirajo
v hišnem kompostniku ali |
– se vključijo v
sistem zbiranja bioloških odpadkov, preko zabojnikov za zbiranje
bioloških odpadkov. |
(2) Uporabniki iz
1. točke tega člena svojo odločitev o vključenosti ali prenehanju
vključenosti v sistem zbiranja bioloških odpadkov, pisno sporočijo
izvajalcu zbiranja. |
(3) Uporabniki iz
gospodinjstev iz večstanovanjskih objektov so avtomatsko vključeni v
sistem zbiranja bioloških odpadkov preko zabojnikov za biološke odpadke. |
|
46. člen |
|
(hišno kompostiranje) |
|
(1) Kompostiranje
je treba izvajati skladno z minimalnimi zahtevami za pravilno hišno
kompostiranje iz veljavne zakonodaje. |
(2) Lokacija
kompostnika mora biti na primernem zračnem mestu, da ne omogoča širjenja
neprijetnih vonjav v okolje in sosednje stanovanjske objekte. |
(3) Kompostnik mora
biti: |
– kompaktne
izvedbe, da onemogoča dostop živalim do ostankov hrane, |
– z dovolj velikimi
režami, odprtinami, ki omogočajo dostop zraka do vsebine v njem, |
– opremljen s
pokrovom, ki mora biti vedno nameščen tako, da pokriva kompostnik v
celoti, |
– od parcelne meje
s sosednjim zemljiščem odmaknjen najmanj 2,5 m, s pisnim soglasjem
lastnika sosednjega zemljišča, pa je lahko tudi bližje parcelni meji. |
(4) V kompostniku
je dovoljeno kompostirati le odpadke, ki ne privabljajo živali in ne
oddajajo škodljivih emisij v okolico. |
(5) Mesa in
ostankov priprave mesne hrane ni dovoljeno kompostirati. |
(6) Uporaba
komposta ali njegova odstranitev je stvar obveza uporabnika in ni
predmet javne službe zbiranja. |
|
9 Posebne storitve |
|
47. člen |
|
(odpadki, ki vsebujejo azbest) |
|
(1) Uporabniki iz
gospodinjstev morajo z odpadki, ki vsebujejo azbest, ravnati v skladu s
predpisom o ravnanju s tovrstnimi odpadki. |
(2) Posamezno
gospodinjstvo, ki je vključeno v sistem zbiranja odpadkov, lahko
odpadke, ki vsebujejo azbest, do količine 100 kg letno, v zbirnem centru
preda v odvoz pooblaščenemu zbiralcu teh odpadkov proti plačilu, po
ceniku izvajalca zbiranja. |
(3) Izvajalec
zbiranja lahko, po predhodnem obvestilu uporabnikom iz gospodinjstev,
akcijo zbiranja tovrstnih odpadkov izvede tudi v sklopu akcije zbiranja
nevarnih odpadkov, po določenih pogojih s strani izvajalca zbiranja. |
(4) Predaja v odvoz
odpadkov, ki vsebujejo azbest, za poslovne uporabnike, v zbirnem centru
ali preko akcije zbiranja ni dovoljena. |
|
48. člen |
|
(gradbeni odpadki) |
|
(1) Posamezno
gospodinjstvo, ki je vključeno v sistem zbiranja odpadkov, lahko
gradbene odpadke, do količine 1 m3 letno, v zbirnem centru
preda v odvoz pooblaščenemu zbiralcu teh odpadkov proti plačilu, po
ceniku izvajalca zbiranja. |
(2) Predaja
gradbenih odpadkov za poslovne uporabnike v zbirnem centru ni dovoljena. |
|
10 Obračun storitev |
|
49. člen |
|
(osnove za obračun storitev) |
|
(1) Osnovna enota
za obračun storitev javnih služb je posamezno gospodinjstvo ali
posamezen poslovni uporabnik. |
(2) Cene storitev
javnih služb se oblikujejo v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo
metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih
javnih služb varstva okolja. |
(3) Cene storitev
predlagajo izvajalci javnih služb enkrat letno z elaboratom, ki ga
predložijo pristojnemu organu občinske uprave v pregled, župan pa ga
predloži občinskemu svetu v potrditev. Občinski svet določi potrjene
cene storitev in morebitne subvencije, izvajalci javnih služb pa
oblikujejo ter na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način
objavijo cenik s potrjenimi in prodajnimi cenami storitev. |
(4) Cene storitev
javnih služb se oblikujejo za enoto količine posamezne storitve tako, da
se izvajalcem javnih služb pokrijejo vsi stroški ravnanja s komunalnimi
odpadki. |
(5) Če občinski
svet potrdi cene, ki ne pokrivajo celotnih cen, mora za razliko občina
oblikovati subvencijo iz proračuna občine. Uporabnike, upravičene do
subvencije, ter višino subvencije s sklepom določi občinski svet. |
(6) Cena posamezne
storitve je sestavljena iz cene javne infrastrukture in cene opravljanja
storitev. |
|
50. člen |
|
(preračun količin odpadkov) |
|
(1) Izvajalec
zbiranja ceno storitev javnih služb, izraženo v kg, uporabnikom zaračuna
glede na prostornino zabojnika in pogostost odvoza zabojnika, in sicer
tako, da se najmanj enkrat letno razdeli masa v zadnjem obračunskem
obdobju zbranih komunalnih odpadkov v občini na uporabnike glede na
prostornino zabojnika in pogostost odvoza zabojnika. |
(2) Izračun se
naredi ločeno za biološke odpadke ter ločeno za preostale določene vrste
komunalnih odpadkov. |
(3) Izvajalec
zbiranja je dolžan izvršiti preračun količine opravljenih storitev v
posameznem letu vsaj enkrat med letom ali konec leta izvajati t. i.
količinski poračun. |
|
51. člen |
|
(novi uporabniki) |
|
(1) Novi
povzročitelj odpadkov se mora izvajalcu zbiranja pred začetkom uporabe
nepremičnine pisno prijaviti kot uporabnik. |
(2) Za vpis v
evidenco mora novi uporabnik sporočiti podatke o številu stanovalcev ali
zaposlenih oziroma drugih oseb, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi
opravljajo dela v prostorih ali na površinah uporabnika in uporabni
površini poslovnih prostorov ter o vrsti dejavnosti, ki se bo izvajala. |
|
52. člen |
|
(spremembe) |
|
(1) Uporabnik je
dolžan po nastanku spremembe pisno obvestiti izvajalca zbiranja o vsaki
spremembi podatkov, ki vplivajo na obračun storitev javnih služb. |
(2) Sprememba začne
veljati pri obračunu za tekoči mesec, v kolikor je le-ta sporočena do
14. v mesecu, sicer pa naslednji mesec. |
|
53. člen |
|
(oprostitve plačila) |
|
(1) Občasna uporaba
oziroma začasni izostanek uporabe objekta uporabnika storitev ne
odvezuje plačila stroškov izvajanja storitev. |
(2) Izjeme so edino
šolanje, zdravljenje, bivanje v domu upokojencev, prestajanje zaporne
kazni ipd., pri čemer mora biti izpolnjen pogoj neuporabe objekta
najmanj tri mesece. Odsotnost mora biti podprta s pisnimi dokazili
pristojnih organov. Oprostitev plačila se ne nanaša na ceno javne
infrastrukture. |
(3) Dijake in
študente, ki imajo stalno prebivališče v občini, začasno pa izven
območja te občine, se v tekočem šolskem letu (od septembra oziroma
oktobra do vključno junija) oprosti plačila stroškov storitev za to
obdobje, ob predložitvi potrdila o šolanju in potrdila o začasnem
prebivališču. Oprostitev plačila se začne izvajati v naslednjem mesecu
po predložitvi zahtevanih potrdil. Oprostitev plačila se ne nanaša na
ceno javne infrastrukture. |
|
54. člen |
|
(pridobivanje podatkov o uporabnikih za potrebe obračuna) |
|
(1) Uporabniki so
dolžni izvajalcu posredovati točne podatke o dejstvih, ki vplivajo na
pravilen obračun storitev javnih služb (ime in naslov, dejavnost,
število oseb) ter izvajalca sproti obveščati o vseh spremembah teh
podatkov. |
(2) Če uporabnik
nastale spremembe izvajalcu zbiranja ne sporoči, ima izvajalec zbiranja
pravico pridobiti podatke iz uradnih evidenc. Pridobitev podatkov iz
uradnih evidenc izvajalcu zbiranja omogoči občina, v okviru svojih
pristojnosti. |
(3) Izvajalec
zbiranja mora najmanj enkrat letno iz uradnih evidenc posodabljati
podatke o številu uporabnikov na posameznem odjemnem mestu. |
(4) V primeru dvoma
v prejete podatke ali v primeru večjega razhajanja z uradnimi
evidencami, ko le-teh ni možno medsebojno sporazumno uskladiti, lahko
izvajalec zbiranja za preverjanje pravilnosti podatkov pooblasti
ustrezno usposobljeno osebo. Stroški v zvezi s pridobivanjem podatkov
bremenijo uporabnika. |
|
55. člen |
|
(obvestilo povzročiteljem odpadkov) |
|
Izvajalec zbiranja
z obvestilom pozove tiste povzročitelje odpadkov, katerih delovanje ali
dejavnost povzroča nastajanje odpadkov, pa še niso ali niso ustrezno
vključeni v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki k vključitvi v
evidenco uporabnikov. |
|
11 Gradbišča |
|
56. člen |
|
(gradbišča) |
|
Investitorji
oziroma izvajalci gradbenih del na objektih so tudi uporabniki po tem
odloku, kar pomeni, da izvajalec storitev javne službe za potrebe
delovanja gradbišča preskrbi potrebno opremo za zbiranje komunalnih
odpadkov na stroške investitorja oziroma izvajalca. Investitor oziroma
izvajalec gradbenih del na objektih mora izvajalcu zbiranja pred
pričetkom izvajanja del sporočiti podatke o potrebah po opremi za
zbiranje odpadkov. Velikost in število ustreznih zabojnikov določita
izvajalec zbiranja in investitor oziroma izvajalec gradbenih del na
objektih. |
|
12 Nadzor |
|
57. člen |
|
(nadzorni organ) |
|
(1) Nadzor nad
izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski
organ. |
(2) Pri izvajanju
nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter
odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega
odloka. |
(3) V primeru, če
zavezanec ne izvrši odločbe, izdane na podlagi prejšnjega odstavka tega
člena, v roku, določenem v odločbi, pristojni občinski inšpekcijski
organ lahko odredi prisilno izvršitev odločbe na stroške zavezanca. |
(4) Pristojni
občinski inšpekcijski organ ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence,
ki jih je dolžan voditi izvajalec zbiranja, pri čemer je dolžan
spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. |
|
13 Javna pooblastila izvajalca zbiranja |
|
58. člen |
|
(postopek izdajanja projektnih pogojev in mnenj) |
|
(1) Izvajalec
zbiranja ima javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev,
smernic ter izdajanje mnenj, skladno z zakonodajo, ki ureja graditev
objektov in urejanje prostora. |
(2) Načrtovalci in
projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih
objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij
poleg splošnih normativov, standardov in usmeritev iz prostorskih aktov
občine, upoštevati obstoječi način zbiranja in odvažanja odpadkov,
vključno z opremo izvajalca zbiranja. |
|
14 Kazenske določbe |
|
59. člen |
|
(prekrški) |
|
(1) Z globo 1000
evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če: |
– ne obvesti
izvajalca zbiranja o pridobitvi statusa uporabnika (prva točka
10. člena), |
– če organizator
prireditve ali zbiralne akcije ne obvesti izvajalca javne službe
zbiranja o nameravani prireditvi ali zbiralni akciji v roku (prva in
sedma točka 12. člena), |
– ne obvesti
izvajalca zbiranja o vsaki spremembi, ki vpliva na obračun storitev
javnih služb (prva točka 21. člena), |
– če redno ne
prepušča komunalnih odpadkov in jih ločuje v skladu z zagotovljenimi
storitvami javnih služb (druga točka 21. člena), |
– ravna z odpadki v
nasprotju z 22. členom, |
– ne odstrani
praznega zabojnika iz prevzemnega mesta po prevzemu odpadkov (druga
točka 27. člena), |
– v roku ne obvesti
izvajalca zbiranja in uporabnikov o predvideni popolni ali delni zapori
ceste (sedma točka 28. člena), |
– ne zagotovi
neoviranega dostopa izvajalcu zbiranja do prevzemnega mesta (29. člen), |
– ravna v nasprotju
s prvo, drugo, tretjo, četrto ali peto točko 30. člena, |
– nepravilno odlaga
odpadke na ekoloških otokih (40. člen), |
– se po pozivu
izvajalca zbiranja ne vključi v evidenco uporabnikov (55. člen), |
– investitor
oziroma izvajalec gradbenih del na objektih ne naroči opreme za zbiranje
komunalnih odpadkov (56. člen). |
(2) Z globo 500
evrov se za prekršek iz prve točke tega člena kaznuje odgovorna oseba
pravne osebe ali samostojni podjetnik posameznik. |
(3) Z globo 400
evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika.
Z isto globo se kaznuje posameznika, če locira kompostnik preblizu
parcelne meje s sosednjim zemljiščem (četrta alineja 3. točke
46. člena). |
|
15 Prehodne in končne določbe |
|
60. člen |
|
(prehodne določbe) |
|
Do podpisa
koncesijskih pogodb iz 8. člena, opravlja javni službi obdelave in
odlaganja dosedanji izvajalec. |
|
61. člen |
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
Z dnem uveljavitve
tega odloka preneha veljati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v
Občini Tržič (Uradni list RS, št. 41/16). |
|
62. člen |
|
(začetek veljavnosti) |
|
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije,
uporablja pa se od 1. 7. 2021 dalje. |
|
|
Št. 007-8/2020 |
Tržič, dne 20. maja
2021 |
|
Župan |
Občine Tržič |
Borut Sajovic |