Občinski svet Občine
Škocjan je na 31. redni seji dne 19. 9. 2006 potrdil uradno prečiščeno
besedilo Statuta Občine Škocjan, ki obsega: |
– Statut Občine Škocjan
(Uradni list RS, št.
37/99 z dne 15. 5. 1999), |
– Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Škocjan
(Uradni list RS, št. 51/01 z dne 21. 6. 2001), |
– Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Škocjan
(Uradni list RS, št. 44/03 z dne 12. 5. 2003), |
– Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Škocjan
(Uradni list RS, št. 54/06 z dne 25. 5. 2006. |
S T A T U T |
Občine Škocjan |
(uradno prečiščeno
besedilo) |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Občina Škocjan je
samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju
naslednjih naselij: Bučka, Čučja Mlaka, Dobrava pri Škocjanu, Dobruška
vas, Dolenje Dole, Dolenje Radulje, Dolnja Stara vas, Dule, Gabrnik,
Gorenje Dole, Gorenje Radulje, Goriška Gora, Goriška vas pri Škocjanu,
Gornja Stara vas, Grmovlje, Hrastulje, Hudenje, Jarčji Vrh, Jelendol,
Jerman Vrh, Klenovik, Mačkovec pri Škocjanu, Male Poljane, Močvirje,
Osrečje, Ruhna vas, Segonje, Stara Bučka, Stopno, Stranje pri Škocjanu,
Škocjan, Štrit, Tomažja vas, Velike Poljane, Zaboršt, Zagrad, Zalog pri
Škocjanu, Zavinek, Zloganje. |
Sedež občine je v
Škocjanu. |
Občina je pravna
oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z
vsemi vrstami premoženja. |
Občino predstavlja in
zastopa župan. |
Območje, ime in sedež
občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.
Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z
občinskim odlokom. |
1.a člen |
Na območju Občine
Škocjan so ustanovljeni ožji deli občine. Naloge, organizacija in
delovanje ter pravni status ožjih delov Občine Škocjan so določeni s tem
statutom in odlokom občine. |
Imena in območja
ožjih delov občine so: |
1. Krajevna skupnost
Bučka, ki vključuje naslednja naselja: Bučka, Dolenje Radulje, Dule,
Gorenje Radulje, Jarčji Vrh, Jerman Vrh, Močvirje, Štrit, Zaboršt;
|
2. Vaška skupnost
Dobrava - Tomažja vas, ki vključuje naselja: Čučja Mlaka, Dobrava pri
Škocjanu, Ruhna vas, Stranje, Tomažja vas; |
3. Vaška skupnost
Dole, ki vključuje naselja: Dolenje Dole, Gorenje Dole, Jelendol in
Mačkovec pri Škocjanu; |
4. Vaška skupnost
Grmovlje, ki vključuje naselja: Dobruška vas, Dolenja Stara vas,
Grmovlje in Hudenje; |
5. Krajevna skupnost
Škocjan, ki vključuje naselja: Hrastulje, Osrečje, Segonje, Stara Bučka,
Stopno, Škocjan, Zalog, Zavinek in Zloganje; |
6. Vaška skupnost
Zagrad, ki vključuje naselja: Gabrnik, Goriška Gora, Goriška vas, Gornja
Stara vas, Klenovik, Male Poljane, Velike Poljane, Zagrad. |
2. člen |
Občina Škocjan (v
nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakona samostojno ureja
in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine
in naloge iz državne pristojnosti, ki so po njenem predhodnem soglasju
nanjo prenesene z zakonom. |
3. člen |
Osebe, ki imajo na
območju občine stalno prebivališče, so občani. |
Občani odločajo o
lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
Občani sodelujejo pri
upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom
in ljudsko iniciativo. |
Na podlagi odločitve
organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi
osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki
zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
4. člen |
Občina pri
uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami,
širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
Občina samostojno
odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti na način in
po postopku, predpisanem v zakonu. |
Občina lahko sodeluje
tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi
organizacijami lokalnih skupnosti. |
Občina sodeluje z
drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v
ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in
organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev. |
5. člen |
Občina Škocjan ima
svoj grb in zastavo, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z
odlokom. |
Občina Škocjan ima
svoj občinski praznik – Knobleharjev dan (6. julij – rojstni dan dr.
Ignacija Knobleharja). |
Občina ima pečat, ki
je okrogle oblike. Pečat ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis:
Občina Škocjan, v notranjem krogu pa naziv organa občine: Občinski svet;
Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava; Volilna komisija. |
V sredini pečata je
grb občine. Velikost, uporabo in hrambo pečata občine določi župan s
svojim aktom. |
Za prispevek k
razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in
drugim občinska priznanja in nagrade v skladu s posebnim odlokom. |
6. člen |
Občina samostojno
opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem
statutom in zakonom, zlasti pa: |
1. Normativno ureja
lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
– sprejema statut in
druge splošne akte občine, |
– sprejema proračun
in zaključni račun občine, |
– načrtuje prostorski
razvoj ter sprejema prostorske akte, |
– predpisuje davke in
prispevke iz svoje pristojnosti. |
2. Upravlja občinsko
premoženje tako, da: |
– ureja način in
pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
– pridobiva in
razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
– sklepa pogodbe o
pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
– sestavlja
premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
|
3. Omogoča pogoje za
gospodarski razvoj občine tako, da: |
– spremlja in
analizira gospodarske rezultate v občini, |
– spremlja prostorske
akte, ki omogočajo in pospešujejo gospodarski razvoj v občini,
|
– oblikuje davčno
politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj, |
– sodeluje z
gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga
gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
|
– z javnimi sredstvi,
v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma
gospodarskih subjektov. |
4. Ustvarja pogoje za
gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada
stanovanj tako, da: |
– v prostorskih aktih
predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
– sprejema dolgoročni
in kratkoročni stanovanjski program občine, |
– spremlja in
analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
– spremlja ponudbo in
povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
|
– gradi stanovanja za
socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo
stanovanj, |
– v skladu s predpisi
omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo
stanovanj, |
– sodeluje z
gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju
stanovanjske problematike občanov. |
5. Skrbi za lokalne
javne službe tako, da: |
– ustanavlja lokalne
javne službe in javna podjetja, |
– sprejme splošne
akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,
|
– zagotavlja sredstva
za delovanje lokalnih javnih služb, |
– nadzira delovanje
lokalnih javnih služb, |
– gradi in vzdržuje
vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave,
|
– zagotavlja javno
službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, |
– organizira
opravljanje pokopališke in pogrebne službe. |
6. Zagotavlja in
pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
|
– ustanovi
vzgojno-izobraževalni, zdravstveni zavod, lekarno in zagotavlja pogoje
za njihovo delovanje, |
– v skladu z zakoni,
ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti
in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih
programov, |
– sodeluje z vzgojno
izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
– z različnimi ukrepi
pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo
občanov, |
– ustvarja pogoje za
izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto
življenja njenih prebivalcev. |
7. Pospešuje službe
socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in
družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
|
– spremlja stanje na
tem področju, |
– pristojnim organom
in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju, |
– sodeluje s centrom
za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in
institucijami. |
8. Pospešuje
raziskovalno, kulturno umetniško, informacijsko in društveno dejavnost
ter razvoj športa in rekreacije tako, da: |
– omogoča dostopnost
kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
|
– zagotavlja splošno
izobraževalno knjižnično dejavnost, |
– z dotacijami
spodbuja te dejavnosti, |
– sodeluje z društvi
in jih vključuje v programe aktivnosti občine, |
– določa občinski
program športa. |
9. Skrbi za varstvo
zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in
odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
|
– izvaja naloge, ki
jih določa zakon, uredbe in druge predpise s področja varstva okolja,
|
– spremlja stanje na
tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi
zagotavlja varstvo okolja, |
– sprejema splošne
akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, |
– sodeluje s
pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih
nepravilnostih, |
– z drugimi ukrepi
pospešuje varstvo okolja v občini. |
10. Upravlja, gradi
in vzdržuje: |
– lokalne javne ceste
in druge javne poti, |
– gradi in vzdržuje
pokopališča in mrliške vežice, |
– površine za pešce
in kolesarje, |
– igrišča za šport in
rekreacijo ter otroška igrišča, |
– javne parkirne
prostore, pare, trge in druge javne površine, |
– zagotavlja varnost
v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini.
|
11. Skrbi za požarno
varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako,
da v skladu z merili in normativi: |
– organizira
reševalno pomoč v požarih, |
– organizira
obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in
drugih nesreč, |
– zagotavlja sredstva
za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva
pred naravnimi nesrečami, |
– zagotavlja sredstva
za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč, |
– sodeluje z
občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter
spremlja njihovo delo, |
– opravlja druge
naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred
elementarnimi in drugimi nesrečami. |
12. Ureja javni red v
občini tako, da: |
– sprejema ustrezne
splošne akte, |
– določa prekrške in
denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
|
– ureja lokalni
promet in določa prometno ureditev, |
– organizira občinsko
redarstvo, |
– izvaja nadzorstvo
nad javnimi prireditvami, |
– opravlja
inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom
drugače določeno, |
– opravlja druge
naloge v okviru teh pristojnosti. |
7. člen |
V okviru lokalnih
zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
|
– inšpekcijsko
nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s
katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, |
– ugotavljanje
javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z
zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine,
|
– določanje
namembnosti prostora, |
– gospodarjenje s
stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
|
– evidenco občinskih
zemljišč in drugega premoženja, |
– zagotavljanje
varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi
institucijami, |
– mrliško ogledno
službo, |
– ureja druge lokalne
zadeve javnega pomena. |
8. člen |
Občina lahko obdeluje
podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in
jih pridobi v skladu z zakonom. |
III. ORGANI OBČINE |
1. Skupne določbe |
9. člen |
Organi občine so:
|
– občinski svet,
|
– župan in
|
– nadzorni odbor.
|
Občina ima volilno
komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih
volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine, skrbi za izvedbo
volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
|
Občina ima tudi druge
organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. |
Volitve oziroma
imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v
skladu z zakonom in tem statutom. |
Člani občinskega
sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
10. člen |
1. Občina ima
občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti
občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter
naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
|
2. Občinska uprava
odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter
opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma
drugih služb nadzora. |
3. Občinska uprava
opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za
občinske organe in organe ožjih delov občin. |
4. Občinska uprava je
enovit organ. |
5. Občinsko upravo
vodi direktor, usmerja in nadzoruje pa jo župan. |
11. člen |
Če ni v zakonu ali
tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah,
sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine.
Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih članov. |
12. člen |
Delo organov občine
je javno. |
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa
z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih
organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za
odločanje občinskih organov. |
Splošni akti občine
se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije, na uradni oglasni deski
občine ter internetu. |
Način zagotavljanja
javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve
javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebnopravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik
občinskega sveta. |
Občani in njihovi
pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za
odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih
koristih, če izkažejo svoj pravni interes. |
2. Občinski svet |
13. člen |
Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
Občinski svet šteje
dvanajst članov. |
Člani občinskega
sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s
potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje
novoizvoljenega občinskega sveta. |
Občinski svet se
konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče
župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta; če je
za izvolitev župana potreben drugi krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh
po drugem krogu volitev. |
Ko članom občinskega
sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih
in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih
ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki
občinskega sveta. |
14. člen |
Volitve občinskega
sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice v skladu z
zakonom. |
Občinski svet se voli
po proporcionalnem sistemu, oziroma v skladu z zakonom. |
O oblikovanju
volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom odloči
občinski svet z odlokom. |
15. člen |
Občinski svet
sprejema statut občine, odloke in druge akte ter poslovnik občinskega
sveta. |
V okviru svojih
pristojnosti občinski svet predvsem: |
– sprejema prostorske
plane in druge plane razvoja občine, |
– sprejema občinski
proračun in zaključni račun, |
– v sodelovanju z
občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave
ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih
zavodih in javnih podjetjih, |
– daje soglasje k
prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino
prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah
ne odloča drug občinski organ, |
– nadzoruje delo
župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev
občinskega sveta, |
– potrjuje mandate
članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata
občinskega funkcionarja, |
– imenuje člane
nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora, |
– imenuje in
razrešuje člane ter predsednike komisij in odborov občinskega sveta,
|
– določi, kateri
izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če
temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno
opravljal njegovo funkcijo ali če je razrešen, |
– odloča o pridobitvi
in odtujitvi občinskega premoženja, če z zakonom, statutom občine ali z
odlokom ni določeno drugače, |
– odloča o najemu
posojila in dajanju poroštev, |
– razpisuje
referendum, |
– s svojim aktom, v
skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta in
plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih
teles, ki jih imenuje, merila za določitev plače direktorjev javnih
podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih ter v
soglasju z ministri, pristojnimi za posamezna področja, določa plačne
razrede za določitev plač ravnateljev ali direktorjev javnih zavodov,
agencij in javnih skladov, |
– določa vrste
lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
|
– ustanavlja javne
zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z
zakonom, |
– imenuje in
razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, člane
sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov
občine, ustanovljenih na podlagi zakona, |
– določi organizacijo
in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za
obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred
požari, |
– sprejme program in
letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, katerega
sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari, |
– določi organizacijo
občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni, |
– sprejme odlok o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred
požari, ki se opravlja kot javna služba, |
– odloča o drugih
zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
16. člen |
Člani občinskega
sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
Funkcija člana
občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega
odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter drugimi funkcijami, za
katere tako določa zakon. |
Član občinskega
sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega
sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega
prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne more
opravljati funkcije člana občinskega sveta. |
Funkcija člana
občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote
in vodje notranje organizacijske enote v upravne enoti, na območju
katere je občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih
mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad
zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občine. |
17. člen |
Občinski svet
predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje župan. Župan lahko za vodenje
sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega
sveta. |
Če nastopijo razlogi,
zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta
ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni
mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta. |
Župan sklicuje seje
občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika
občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu
praviloma enkrat mesečno, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
|
Podžupan lahko opravi
sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana. |
Župan, pooblaščeni
podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega
sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta; seja pa
mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za
sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno
gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva.
Župan mora dati na dnevni red seje predlagane točke. Predlagani dnevni
red pa lahko dopolni še z novimi točkami. |
Če seja občinskega
sveta ni bila sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo
lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in
občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje. |
18. člen |
Strokovno in
administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi
in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov
zagotavlja občinska uprava. |
19. člen |
Občinski svet dela in
odloča na sejah. |
Dnevni red seje
občinskega sveta predlaga župan. |
Vsak član občinskega
sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih
sprejme občinski svet na predlog župana. |
Župan mora predloge
komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta
iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot
je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
O sprejemu dnevnega
reda odloča občinski svet na začetku seje. |
Na vsaki seji
občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na
vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
Za vsako sejo
občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega
sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju občinske
uprave. O sklicu občinskega sveta se obvesti javna občila. |
Predsednik nadzornega
odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter
direktor občinske uprave občine so se dolžni udeležiti seje občinskega
sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se
obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega
področja. |
20. člen |
Občinski svet
veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski
svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen če zakon
določa drugačno večino. |
Občinski svet
sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko
je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
|
Način dela in
odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja
delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme
občinski svet z devettretjinsko večino navzočih članov. |
Odločitve občinskega
sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
Župan in direktor
občinske uprave poročata o izvrševanju odločitev občinskega sveta
občinskemu svetu tekoče na sejah sveta, najmanj pa enkrat letno. |
21. člen |
Predčasno prenehanje
mandata člana sveta ureja zakon. |
Razlogi za prenehanje
mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne
odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi člana občinskega sveta.
|
Članu občinskega
sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so
nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata. |
Občinski svet sprejme
ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka
tega člena. |
Izvolitev oziroma
potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta določa zakon. |
22. člen |
Občinski svet ima
Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Občinski svet lahko
ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna
delovna telesa. Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles
občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta. |
S sklepom o
ustanovitvi občasnega delovnega telesa in imenovanju članov določi
občinski svet tudi njegove naloge. |
23. člen |
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja ima pet članov, ki jih občinski svet
imenuje izmed svojih članov. |
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
|
– občinskemu svetu
predlaga kandidate za člane in predsednike delovnih teles občinskega
sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet; |
– občinskemu svetu
ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji
v občini; |
– pripravlja predloge
odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki
občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone
in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev;
|
– obravnava druga
vprašanja, ki mu jih določi občinski svet. |
24. člen |
Občinski svet ima
stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
|
Stalna delovna telesa
občinskega sveta so: |
– odbor za otroško
varstvo, šolstvo in šport, |
– odbor za kulturo,
varstvo naravne in kulturne dediščine in informiranje, |
– odbor za zdravstvo
in socialne zadeve, |
– odbor za
kmetijstvo, |
– odbor za drobno
gospodarstvo, |
– odbor za turizem,
|
– odbor za komunalne
zadeve in promet, |
– odbor za finance,
|
– odbor za varstvo
okolja in urejanje prostora, |
– statutarno pravna
komisija. |
Odbori štejejo tri
ali pet članov, komisije pa pet članov. Število članov odborov in
delovno področje delovnega telesa se določi s poslovnikom občinskega
sveta. |
Občasna delovna
telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
25. člen |
Člane odborov in
komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico
članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane in predsednike
pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
|
Delo delovnega telesa
občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik. |
Prvo sejo delovnega
telesa skliče župan. |
Članstvo v komisiji
ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
26. člen |
Komisije in odbori
občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s
poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti
občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
|
Komisije in odbori
občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
27. člen |
Občinski svet lahko
razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta
ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega
sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta
pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve
naslednje seje občinskega sveta. |
27.a člen |
Občinski svet lahko
kot svoja posvetovalna telesa z odlokom ustanovi tudi krajevne in vaške
odbore. Člane teh odborov imenuje in razrešuje občinski svet na predlog
zborov občanov posameznih, z odlokom določenih območij občine.
|
Krajevni ali vaški
odbor je izključno posvetovalni organ. Občinski svet mora pred vsako
odločitvijo, ki se nanaša na določeno območje občine, pridobiti in
obravnavati mnenje krajevnega ali vaškega odbora. |
Če zemljepisne,
zgodovinske, gospodarske, kulturne in druge značilnosti tako narekujejo,
se na določenem območju občine lahko na zboru občanov in v skladu s 30.
členom Zakona o lokalni samoupravi, ustanovi krajevna skupnost, katero
zastopa krajevni odbor. Tako ustanovljena KS je nepravna oseba s
popolnoma istimi pristojnostmi kot krajevni odbor. Odlok o ustanovitvi
sprejme občinski svet. |
3. Župan |
28. člen |
Župana volijo
volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče na neposrednih in tajnih
volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom. |
Mandatna doba župana
traja štiri leta. |
Novoizvoljeni župan
nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov
občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o
izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali
predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni
bilo. |
Župan opravlja
funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal
poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na
prvi naslednji seji. |
29. člen |
Župan predstavlja in
zastopa občino. |
Poleg tega župan
predvsem: |
– predlaga občinskemu
svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in
druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
– izvršuje občinski
proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog
izvrševanja občinskega proračuna, |
– skrbi za izvajanje
splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, |
– odloča o pridobitvi
in odtujitvi premičnega premoženja občine, če zakon ali predpis občine
ne določa drugače, |
– skrbi za objavo in
izvajanje statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
– predlaga
ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega
področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v
občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive, o
sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča
direktorja občinske uprave za te naloge, |
– imenuje in
razrešuje direktorja občinske uprave, predstojnike organov občinske
uprave in organov skupne občinske uprave, |
– usmerja in
nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
|
– opravlja druge
zadeve, ki jih določa zakon in ta statut. |
Župan v skladu z
zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne
pristojnosti. |
30. člen |
Župan lahko zadrži
objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in
predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji
seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
Če občinski svet
vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži
pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in
zakonom. |
Župan zadrži
izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali v
nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga
občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri
čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
O zadržanju izvajanja
odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na
nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako
odločitev, lahko župan prične postopek pri upravnem sodišču.
|
Če se odločitev
občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
31. člen |
Župan opravlja z
zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
|
– skrbi za izvajanje
priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje
zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih
nesreč, |
– imenuje poveljnike
in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
|
– sprejme načrt
zaščite in reševanja, |
– vodi zaščito,
reševanje in pomoč, |
– določi
organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja, |
– ugotavlja in
razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na področju
občine, |
– sprejema akte in
ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
|
– v primeru nastale
nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
|
– predlaga
pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost,
dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
32. člen |
V primeru razmer, v
katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje
občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan
sprejme začasne, nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu
svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
33. člen |
Za pomoč pri
opravljanju nalog župana ima občina enega podžupana. Podžupana izmed
članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan. |
Podžupan pomaga
županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti
župana, za katere ga župan pooblasti. |
Podžupan nadomešča
župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja
opravlja podžupan tekoče naloge, za katere ga župan pooblasti.
|
V soglasju z županom
se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O
poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet na predlog
župana. |
Podžupan v primeru
predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana.
Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za
odločitve občinskega sveta. |
34. člen |
Kadar nastopijo
razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije,
nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan; če ga ne
določi, pa najstarejši član občinskega sveta. |
V času nadomeščanja
opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana. |
35. člen |
Če je tako določeno v
zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge
strokovne organe občine. |
Župan lahko ustanovi
komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za
proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. |
36. člen |
Predčasno prenehanje
mandata župana je določeno z zakonom. |
Županu preneha mandat
z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so
nastali razlogi za prenehanje mandata. |
Občinski svet sprejme
ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali
najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega
člena. |
Ugotovitveni sklep
posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu
preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše
občinska volilna komisija nadomestne volitve. |
Podžupanu preneha
mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta. |
Podžupanu preneha
mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če
je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana
zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat
člana občinskega sveta. |
4. Nadzorni odbor |
37. člen |
Nadzorni odbor občine
je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
Nadzorni organ ima v
skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
– opravlja nadzor nad
razpolaganjem s premoženjem občine, |
– nadzoruje
namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
|
– nadzoruje finančno
poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
Nadzorni odbor v
okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja
občinskih organov, občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in
občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in
pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem
ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih
sredstev. |
38. člen |
Nadzorni odbor ima
pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov
najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo
imeti najmanj VI. stopnjo izobrazbe in izkušnje praviloma iz finančno
računovodske, pravne ali tehnične smeri, oziroma najmanj V. stopnjo
izobrazbe navedenih smeri in najmanj 5 (pet) let delovnih izkušenj.
|
Kandidate za člane
nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
Člani nadzornega
odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, direktor
občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih
zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki
so uporabniki proračunskih sredstev. |
Članstvo v nadzornem
odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom
občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev
člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno
prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski
svet na predlog nadzornega odbora. |
39. člen |
Prvo sejo nadzornega
odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira,
če je na prvi seji navzočih večina članov. |
Člani nadzornega
odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. |
Predsednik
predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
Nadzorni odbor
sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je
navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih
članov. |
Sedež nadzornega
odbora je na sedežu Občine Škocjan. Nadzorni odbor za seje uporablja
prostore občine. |
Nadzorni odbor za
svoja pisanja uporablja pečat občine. |
40. člen |
Nadzorni odbor
samostojno določa program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in
predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru koledarskega leta
predloži županu. |
Nadzorni odbor mora
vsako proračunsko leto izvesti nadzor: |
proračuna in
zaključnega računa proračuna občine, –
|
finančnih načrtov in
zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev –
(javnih zavodov, javnih podjetij in drugih). |
Nadzorni odbor lahko
začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem
programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v
nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev
nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za
spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega
programa mora biti obrazložena. |
Nadzorni odbor mora
posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do
konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto. |
Nadzorni odbor mora
sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi organi občine in
njenih ožjih delov, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev
in drugimi osebami. |
Predsednik ali od
njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje
občinskega sveta, ko obravnava predlog proračuna in druge zadeve, za
katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo. |
41. člen |
Na občini in pri
občinskih organih nadzorni odbor lahko opravlja neposredni nadzor.
|
Nadzorni odbor
preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev, javnih
podjetij, zavodov in drugih, na podlagi preverjanj poslovnih poročil in
zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom
proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene dokumentacije.
|
Nadzorni odbor pred
nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika
proračuna. |
V postopku nadzora so
odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso
potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na
ugotovitve in dajati pojasnila. |
42. člen |
Nadzorni odbor izloči
člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so
podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
|
Šteje se, da so
podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če: |
– je odgovorna oseba,
zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom
nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti
do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali izvenzakonski
skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska
zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala, |
– ko je član
nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne
osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane
osebe, |
– če je član
nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet
nadzora. |
Izločitev člana
nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član
nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem
odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo
zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov
vseh članov. |
43. člen |
Za posamezen nadzor
je pristojen član nadzornega odbora, ki je določen v nadzornem program
(v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o
nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila
o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru.
|
Predsednik nadzornega
odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na osnutek poročila o
nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik nadzornega odbora
pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim članom
nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v roku 8 dni od
posredovanega osnutka poročila o nadzoru. |
Osnutek poročila
obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila
izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po
podanih izjavah nadzorni odbor sprejme predlog poročila o nadzoru.
|
Če predlog poročila o
nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za
njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in
osnutek poročila o nadzoru dopolniti. |
Predlog poročila o
nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora. |
43.a člen |
Nadzorni odbor pošlje
nadzorovani osebi predlog poročila o nadzoru najkasneje v roku osmih dni
po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajst dni, od
prejema predloga poročila o nadzoru, vložiti ugovor. Nadzorni odbor mora
o ugovoru odločiti v petnajstih dneh od prejema ugovora. |
Po preteku rokov iz
prejšnjega odstavka oziroma po odločitvi o ugovoru nadzorovane osebe
sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani
osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču
in pristojnemu ministrstvu. |
43.b člen |
Poročilo o nadzoru
mora vsebovati obvezne sestavine, ki jih določi minister, pristojen za
finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za lokalno samoupravo.
|
V ugotovitvah se
navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v
nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma
predlogi. |
Z ocenami nadzorni
odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in
ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na uporabljena
sodila v nadzoru. |
V mnenju se izrazi,
ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in smotrno.
|
Nepravilno poslovanje
je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi,
proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi
splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem
poslovanju. |
Nesmotrno poslovanje
je negospodarno, neučinkovito, neuspešno. |
Negospodarno
poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke
lahko dosegla pri manjših stroških. |
Neučinkovito
poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba
dosegla večje učinke. |
Neuspešno poslovanje
je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe.
|
Priporočila vsebujejo
predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za
gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih
financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma
svetuje, kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le
poti za izboljšanje. |
43.c člen |
Če je nadzorni odbor
ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju
občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh
kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila, obvestiti pristojno
ministrstvo in računsko sodišče. |
V primeru, da
nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana
oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je
dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
|
Nadzorovane osebe so
dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih
sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s
svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega
odbora. |
Župan je dolžan
nadzorni odbor tekoče seznanjati s pomembnimi zakoni in drugimi predpisi
ter akti občine, ki se nanašajo na javne finance in lokalno samoupravo
(proračun občine, odlok, statut, akt o sistemizaciji delovnih mest in
akt, ki določa plačilni sistem, akti o ustanovitvi pravnih oseb javnega
prava, katerih ustanoviteljica je občina, in drugi) ter z za poslovanje
občine pomembnimi odločitvami, in sicer z: |
– zadolževanjem
občine nad 5% sprejetega proračuna, |
– načrtovanjem
oziroma izvajanjem investicij nad 4% sprejetega proračuna, |
– pridobitvijo,
odtujitvijo ali zamenjavo stvarnega premoženja nad 1% sprejetega
proračuna, |
– naložbo denarnih
sredstev, nakupom in prodajo vrednostnih papirjev in deležev nad 1%
sprejetega proračuna, |
– odpisi terjatev nad
100.000,00.SIT, |
– ustanovitvijo
javnega podjetja, javnega zavoda in drugega uporabnika občinskih
proračunskih sredstev. |
Župan je dolžan
vabiti predsednika nadzornega odbora na seje občinskega sveta ter ga
obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega sveta,
ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali finančno
poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina.
|
Nadzorni odbor mora
županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in
porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju
seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s področja svojega dela in
predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja. |
43.d člen |
Delo nadzornega
odbora je javno. |
Nadzorni odbor lahko
z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali
izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov
in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim
predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebne
pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
|
Nadzorni odbor lahko
z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o
njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi,
izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do
informacij javnega značaja, določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče
zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja. |
Način zagotavljanja
javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa
poslovnik. |
Za obveščanje
javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega
odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
44. člen |
Strokovno in
administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in
občinska uprava. |
Župan določi javnega
uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter
pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora,
arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje
drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela
nadzornega odbora. |
Strokovno pomoč lahko
nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci, zaposleni v občinski upravi,
ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne
posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec,
ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Nadzorni odbor
je odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na mnenje ali izvid izvedenca
ali mnenje zunanjega strokovnjaka, ne pa, ko se opira na poročilo
notranje revizijske službe. |
44.a člen |
Sredstva za delo
nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu v posebni
proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega
načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika. |
44.b člen |
Predsednik in člani
nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljena dela v skladu s
Pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev. |
Izvedencu in drugim
strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi v pogodbi o delu ali
avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo
določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence. |
45. člen |
Podrobnejšo
organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom. |
5. Občinska uprava |
46. člen |
Notranjo organizacijo
in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog
župana z odlokom. |
Sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi, na predlog direktorja, določi župan. |
47. člen |
Občinski svet lahko
na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami
ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave. |
Organizacija in delo
organa skupne občinske uprave se določi s splošnim aktom o ustanovitvi
(z odlokom), ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti
občin. |
48. člen |
Organi občine
odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o
njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
|
Občina odloča s
posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz
prenesene državne pristojnosti. |
O upravnih stvareh iz
občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi
stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
|
O pritožbah zoper
odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere
krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. |
49. člen |
Posamične akte iz
pristojnosti občinske uprave podpisuje direktor občinske uprave po
pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje drugih
uradnih oseb, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih
stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje
celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh. |
Osebe iz prejšnjega
odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne
pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
50. člen |
Direktor občinske
uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem
upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja
upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade. |
51. člen |
O upravnih stvareh iz
občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je
pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno
izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v
upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na
prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki
ima srednjo strokovno izobrazbo. |
52. člen |
O pritožbah zoper
posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan.
Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji
izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom. |
53. člen |
O izločitvi
predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi
odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve predstojnika
občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za
odločanje v upravnih stvareh. |
O izločitvi
direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru
izločitve o stvari tudi odloči. |
53.a člen |
Zastopanje občine
pred sodiščem in drugimi državnimi organi: |
– občina lahko skupaj
s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega
pravobranilstva. |
Za zastopanje občine
in občinskih organov pred sodišči in drugimi državnimi organi, lahko
pooblasti odvetnika. |
6. Drugi organi
občine |
54. člen |
Organizacijo, delovno
področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s
posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne
uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o
ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. |
55. člen |
Občina ima poveljnika
in štab civilne zaščite, ki izvajata operativno strokovno vodenje
civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s
sprejetimi načrti. |
Poveljnik in
poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu. |
IV. OŽJI DELI OBČINE |
55.a člen |
Zaradi zadovoljevanja
skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot
ožji deli občine ustanovljene krajevne in vaške skupnosti kot nepravne
osebe: |
1. Krajevna skupnost
Bučka, |
2. Vaška skupnost
Dobrava - Tomažja vas, |
3. Vaška skupnost
Dole, |
4. Vaška skupnost
Grmovlje, |
5. Krajevna skupnost
Škocjan, |
6. Vaška skupnost
Zagrad. |
55.b člen |
Krajevne in vaške
skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet z
odlokom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju
skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče
župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost kot
posvetovalni organ. |
55.c člen |
Krajevne in vaške
skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
|
– dajejo predloge in
sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne
infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih
investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in
sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli; |
– sodelujejo pri
pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode;
|
– sodelujejo pri
pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih
javnih služb; |
– dajejo predloge za
sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi
sanaciji; |
– dajejo predloge za
ureditev krajev in pri tem sodelujejo; |
– dajejo pobude za
dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in
izvozov, omejevanje hitrosti ipd.); |
– predlagajo programe
javnih del; |
– sodelujejo in
dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih
aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti; |
– oblikujejo pobude
za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih
posredujejo pristojnemu organu občine; |
– dajejo mnenja glede
spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih
gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v
kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo
do spremembe režima vodnih virov; |
– seznanjajo
pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na
področju urejanja prostora in varstva okolja; |
– sodelujejo pri
organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev; |
– spremljajo
nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito
ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja
zaščite in reševanja; |
– dajejo soglasja k
odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je
skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog. |
55.d člen |
Zaradi zagotovitve
sodelovanja krajevnih in vaških skupnosti pri opravljanju javnih zadev v
občini ustanovi občinski svet z odlokom odbore kot svoja posvetovalna
telesa. Z odlokom se določi organizacija in način dela krajevnih in
vaških odborov. |
Predsednik odbora
krajevne oziroma vaške skupnosti, v okviru nalog skupnosti in s
proračunom občine določenih sredstev za izvajanje teh nalog pri
izvajanju odločitev zastopa občino. Pred sklenitvijo pravnih poslov mora
predsednik odbora pridobiti soglasje župana, razen, če je z veljavnim
odlokom o proračunu drugače določeno. |
55.e člen |
Zaradi obravnave
določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske
pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov krajevnih oziroma
vaških skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
55.f člen |
Občinski svet lahko
ukine krajevno ali vaško skupnost, če ugotovi, da odbor ne opravlja
svojih nalog, da ni kandidatov za člane odbora oziroma da občani na
njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog skupnosti v skladu s
tem statutom. |
V. NEPOSREDNO
SODELOVANJE OBČANOV |
PRI ODLOČANJU V
OBČINI |
56. člen |
Oblike neposrednega
sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum
in ljudska iniciativa. |
1. Zbor občanov |
57. člen |
Občani na zboru
občanov: |
– obravnavajo pobude
in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter
dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
– obravnavajo
predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v
širše samoupravne lokalne skupnosti, |
– predlagajo,
obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen
naselij ter imen ulic, |
– opravljajo naloge
zborov volivcev v skladu z zakonom, |
– predlagajo
imenovanje ali odpoklic članov vaških odborov, |
– dajejo predloge
občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
|
– oblikujejo stališča
v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih
objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih snovi, |
– obravnavajo in
oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako
določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za
katere tako sklene občinski svet ali župan, |
– obravnavajo pobude
in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za
spremembo njihovih območij. |
Odločitve, predloge,
pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih
pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju
svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov,
pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati,
je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje
predstaviti in utemeljiti. |
58. člen |
Zbor občanov se lahko
skliče za vso občino, del občine ali za posamezno naselje ali zaselek.
|
Zbor občanov skliče
župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta. |
Župan mora sklicati
zbor občanov za vso občino, za del občine, naselje ali zaselek na
zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, delu občine, naselju ali
zaselku. |
Zahteva volivcev za
sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki
naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so
zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum
rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise.
|
Župan lahko zahtevo s
sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število
volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu
podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v
tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. |
59. člen |
Sklic zbora občanov
mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in
čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
Sklic zbora volivcev
je treba objaviti na krajevno običajen način. |
60. člen |
Zbor občanov vodi
župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov
predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj vodi zbor. |
Zbor občanov veljavno
sprejema odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru
sodeluje najmanj deset odstotkov volivcev z območja občine, za katero je
zbor sklican, Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje
najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. |
Delavec občinske
uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora
občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi
zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov župan občine
seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način
objavi. |
2. Referendum o
splošnem aktu občine |
61. člen |
Občani lahko odločajo
na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih
sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine
ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo
občinski davki in druge dajatve. |
Občinski svet lahko o
splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog
župana ali člana občinskega sveta. |
Občinski svet mora
razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v
občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
62. člen |
Predlog za razpis
referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v
petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
Najkasneje v
petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet
pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma. |
Če je vložen predlog
za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o
predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. |
63. člen |
Referendum se opravi
kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo
sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. |
Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora
župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi,
dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
Odločitev volivcev na
referendumu, s katero je bil splošni akt zavrnjen ali so bile zavrnjene
njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o
katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. |
64. člen |
Pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali
njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za
razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki
naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
Pobudo volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična
stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s
podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na
seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum
rojstva, naslov stalnega prebivališča ter podpis. |
Pobudnik o pobudi
volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani
občinski svet in pobudo predloži županu. |
Če župan meni, da
pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali
je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po
prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno
neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje,
da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in
občinski svet. |
Pobudnik lahko v
osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj
odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
65. člen |
Volivci dajejo
podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
|
Župan določi obrazec
za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za
razpis referenduma in rok za zbiranje podpisov. |
Osebno podpisovanje
se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne
pravice. |
Šteje se, da je
zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo
s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
66. člen |
Občinski svet razpiše
referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali
občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od
vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim
odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva
ustavnosodno presojo take zahteve. |
Referendum se izvede
najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v
nedeljo ali drug dela prost dan. |
Z aktom o razpisu
referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o
katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo
odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo
na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan
razpisa in dan glasovanja. |
Akt o razpisu
referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo
splošnih aktov občine. |
Petnajst dni pred
dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu
referenduma v javnih občilih. |
67. člen |
Pravico glasovati na
referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega
sveta. |
Odločitev na
referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so
glasovali. |
68. člen |
Postopek za izvedbo
referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi
nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna
komisija. |
Glede glasovanja na
referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe
zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve,
če ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno
vprašanje drugače urejeno. |
Poročilo o izidu
glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu
svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo
splošnih aktov občine. |
3. Svetovalni
referendum |
69. člen |
Občinski svet lahko
pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše
svetovalni referendum. |
Svetovalni referendum
se razpiše za vso občino ali za njen del. |
Svetovalni referendum
se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o
splošnem aktu občine. |
Odločitev volivcev na
svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov. |
4. Drugi referendumi |
70. člen |
Občani lahko odločajo
na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako
določa zakon. |
Referendum iz
prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z
zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno. |
5. Ljudska iniciativa |
71. člen |
Najmanj pet odstotkov
volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta
ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih
občinskih organov. |
Glede pobude volivcem
za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se
primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je
urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu
občine. |
Če se zahteva nanaša
na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega
sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo
sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno
vložene zahteve. |
Če se zahteva nanaša
na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti
najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
72. člen |
Sredstva za
neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov
in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. |
VI. OBČINSKE JAVNE
SLUŽBE |
73. člen |
Občina zagotavlja
opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere
je tako določeno z zakonom. |
Opravljanje javnih
služb zagotavlja občina: |
– neposredno v okviru
občinske uprave, |
– z ustanavljanjem
javnih zavodov in javnih podjetij, |
– z dajanjem
koncesij, |
– z vlaganjem
lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. |
74. člen |
Na področju družbenih
dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih
dejavnosti: |
– osnovnošolsko
izobraževanje, |
– predšolska vzgoja
in varstvo otrok, |
– osnovno zdravstvo
in lekarna, |
– osebna pomoč
družini in |
– knjižničarstvo.
|
Občina lahko
zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju
glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih
dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
75. člen |
Občina lahko zaradi
gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi
javno službo skupaj z drugimi občinami. |
76. člen |
Na področju
gospodarskih javnih služb občina ustanovi javne službe za: |
– oskrbo s pitno
vodo, |
– ravnanje s
komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
|
– odvajanje in
čiščenje odpadnih in padavinskih voda, |
– javno snago in
čiščenje javnih površin, |
– urejanje javnih
poti, površin za ceste in zelenih površin, |
– pregledovanje,
nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov
zaradi varstva zraka, |
– gospodarjenje s
stavbnimi zemljišči, |
– vzdrževanje
občinskih javnih cest in |
– na drugih
področjih, če tako določa zakon. |
77. člen |
Občina lahko določi
kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za
izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj
za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine,
zlasti pa skrbi za: |
– javno razsvetljavo,
|
– plakatiranje in
okraševanje naselij, |
– urejanje pokopališč
ter pokopališko in pogrebno dejavnost, |
– urejanje lokalnih
cest, |
– deratizacijo in
dezinfikacijo, |
– vzdrževanje
stanovanjskega fonda, |
– organiziranje
tržnic, |
– druge zadeve v
skladu z zakonom in tem statutom. |
78. člen |
Pravne osebe javnega
prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob
upoštevanju pogojev, določenih z zakonom. |
79. člen |
Občina lahko zaradi
gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih
javnih služb ustanovi gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih
oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami. |
80. člen |
Za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so
ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin
ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin
ustanoviteljic. |
V aktu o ustanovitvi
skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način
sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo
skupnega organa. |
81. člen |
Občina mora
zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. |
VII. PREMOŽENJE IN
FINANCIRANJE OBČINE |
82. člen |
Premoženje občine
sestavljajo nepremičnine in premične stvari v lasti občine, denarna
sredstva in pravice. |
Občina mora s
premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
Za odločanje o
odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je pristojen občinski svet.
Občinski svet na predlog župana sprejme letni program prodaje občinskega
finančnega in stvarnega premoženja ter letni program nabav in gradenj.
Sprejeti letni program prodaje izvršuje župan. |
Odprodaja ali
zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku
in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za odprodajo ali
zamenjavo državnega premoženja. |
Za neodplačno
pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega
sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je
pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine. |
83. člen |
Občina pridobiva
prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v
skladu z zakonom. |
Občina je pod pogoji,
določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne izravnave in
drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna. |
84. člen |
Prihodki in drugi
prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu
občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku
občinskega sveta. |
Občinski svet mora
sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1.
januarjem leta, za katerega se sprejema. |
Za pripravo in
predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z
zakonom je odgovoren župan. |
Predlogi za povečanje
izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov
proračuna ali zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer
povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne
proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. |
85. člen |
Proračun občine
sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
|
Splošni del proračuna
sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih
terjatev in naložb ter račun financiranja. |
Posebni del proračuna
sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine.
|
Načrt razvojnih
programov sestavljajo letni načrt razvojnih programov neposrednih
uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega
načrtovanja. |
86. člen |
Za izvrševanje
proračuna je odgovoren župan. |
V okviru izvrševanja
proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi
na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine in drugim splošnim aktom
občine. |
Župan mora zagotoviti
izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in
predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.
|
Župan je
odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine
lahko župan pooblasti podžupana in posamezne delavce občinske uprave.
|
Župan poroča
občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v mesecu juliju. Poročilo mora
vsebovati podatke in informacije, določene z zakonom. |
87. člen |
Proračun občine se
sprejme skupaj z odlokom o proračunu občine. Rebalans proračuna pa
skupaj z odlokom o spremembi proračuna. |
Odlok o proračunu
občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna,
prerazporejanje sredstev, začasno zadrževanje izvrševanja proračuna,
ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in
posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
V odloku o proračunu
se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter
drugi elementi, ki jih določa zakon. Rebalans proračuna predlaga župan,
če se med izvajanjem ne more uravnovesiti proračun občine. |
88. člen |
V celoti se črta. |
89. člen |
V celoti se črta. |
90. člen |
V celoti se črta. |
91. člen |
V celoti se črta. |
92. člen |
Proračun občine mora
biti sprejet pred pričetkom leta, na katero se nanaša. |
Če proračun ni
sprejet pred pričetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje
nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto. |
V obdobju začasnega
financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno
porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.
|
O izvajanju proračuna
občine za začasno financiranje lokalnih zadev javnega pomena obvesti
proračunske porabnike župan s sklepom. |
Župan sprejme sklep o
začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece
in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za
tri mesece. |
93. člen |
Sredstva proračuna se
smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom
določeni pogoji, le za namene in v višini, določenimi s proračunom.
|
Proračunskih sredstev
ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določenim z
zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
94. člen |
Če se po sprejemu
proračuna sprejme zakon ali odlok občine, na podlagi katerega nastanejo
nove obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov in odpre nov
konto za ta namen. |
95. člen |
Če se med letom
spremeni delovno področje oziroma pristojnost uporabnika ali
posredovanje uporabnika proračuna, se sorazmerno poveča ali zmanjša
obseg sredstev za delovanje uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju
sredstev odloča župan. |
Če se uporabnik ali
posredni uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzema drug
uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo.
|
Župan mora o
izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu v mesecu juliju. |
96. člen |
V celoti se črta. |
97. člen |
V proračunu občine se
zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo. |
Sredstva proračunske
rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic
naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz,
visok sneg, močan veter, toča žled, pozeba, suša, množični pojav
nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki
jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče. |
98. člen |
V sredstva
proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov
proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine
1,5% prejemkov proračuna. Del sredstev se izloča v rezerve začasno vsak
mesec, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto. |
99. člen |
Po preteku leta, za
katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun
proračuna za preteklo leto. |
V zaključnem računu
proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in
doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa
financiranja ter sredstva rezerv. Občinski svet sprejme hkrati z
zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31.
decembra leta, za katero se sprejme zaključni račun. |
Predlog zaključnega
računa za preteklo leto župan predloži občinskemu svetu v sprejem
najkasneje do konca marca tekočega leta. |
O sprejetju
zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za
finance, v 30 dneh po sprejemu. |
100. člen |
Občina se lahko
dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet pod
pogoji, ki jih določa zakon. |
101. člen |
Javna podjetja in
javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati s
soglasjem občine. |
O soglasju odloča
župan. O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih
zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana
občinski svet. |
102. člen |
Finančno poslovanje
občine izvršuje knjigovodska služba občine, občina pa si lahko zagotovi
izvrševanje knjigovodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi
občinami ali pri specializirani organizacijami. |
102.a člen |
Finančno poslovanje
občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave. |
Opravljanje
posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme
župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma
pogoje, predpisane z zakonom ali podzakonskimi predpisi. |
103. člen |
Nabavo blaga, nabavo
storitev, izvajanje prevozov ter oddajo gradbenih del izvaja župan
občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
VIII. SPLOŠNI IN
POSAMIČNI AKTI OBČINE |
1. Splošni akti
občine |
104. člen |
Splošni akti občine
so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in
navodila. |
Občinski svet
sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja
občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti
splošnih aktov. |
Kadar ne odloči z
drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali
posamični akt. |
Postopek za sprejem
splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. |
105. člen |
Statut je temeljni
splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino
glasov vseh članov občinskega sveta. |
Statut se sprejme po
enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. |
106. člen |
S poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se
uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje
pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
107. člen |
Z odlokom ureja
občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe
občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne
službe. |
Z odlokom ureja
občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z
zakonom. |
108. člen |
Z odredbo uredi
občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način
ravnanja v takih razmerah. |
109. člen |
S pravilnikom se
razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega
izvrševanja. |
110. člen |
Z navodilom se lahko
podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju
določb statuta ali odloka. |
111. člen |
Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike
Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih
drugače določeno. |
V Uradnem listu RS se
objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. |
2. Posamični akti
občine |
112. člen |
Posamični akti občine
so odločbe in sklepi. |
S posamičnimi akti –
sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
113. člen |
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem
postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
O pritožbah zoper
posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne
pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
O zakonitosti
dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu
pristojno sodišče. |
IX. VARSTVO OBČINE V
RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
114. člen |
Občinski svet ali
župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov
države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine,
oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja
občine posega v njene pravice. |
115. člen |
Občinski svet ali
župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če
državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po
ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če
pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
116. člen |
Župan lahko kot
stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s
katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko
sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi
akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
117. člen |
Župan lahko vstopi v
upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če
bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete
pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. |
118. člen |
Delovna telesa so
dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine.
Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje
državnemu zboru. |
X. NADZOR NAD
ZAKONITOSTJO DELA |
119. člen |
Vsako ministrstvo na
svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki
jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in
pooblaščeni delavci občinske uprave. |
Ministrstvo mora
zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin
zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno
pomoč organom občin. |
V zadevah, ki jih na
organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi
nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
|
Pri izvajanju
nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše
organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje
za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za
opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
XI.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
120. člen |
Z dnem uveljavitve
tega Statuta-UPB, prenehajo veljati Statut Občine Škocjan (Uradni list
RS, št. 37/99) ter Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Škocjan
(Uradni list RS, št. 51/01, 44/03 in 54/06). |
Ta statut prične
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. |
Št. 030-0004/2006 |
Škocjan, dne 19.
septembra 2006 |
Župan |
Občine Škocjan
|
Anton Zupet l.r. |