|
3. IZVEDBENI
DEL OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE ŠKOFJA LOKA |
|
41. člen |
(splošne
določbe) |
(1) Izvedbeni
del OPN Občine Škofja Loka določa: |
· enote
urejanja prostora, |
· območja
namenske rabe prostora, |
· prostorske
izvedbene pogoje, |
· območja,
za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v
nadaljevanju OPPN) in |
· usmeritve
za izdelavo OPPN. |
(2) Ta odlok je
treba upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo
objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji nezahtevnih ter
enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov in pri
drugih posegih, ki jih določajo predpisi. |
(3) Poleg določb
tega odloka je treba pri graditvi objektov, pri spremembi
namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki
jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge
akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru in na podlagi
katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba
pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih
režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku. |
|
42. člen |
(stopnja
natančnosti mej) |
(1) Meje enot
urejanja prostora so določene na podlagi katastrskih,
topografskih in digitalnih ortofoto načrtov različnih meril in
prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1 : 5.000. Kjer meje
enot urejanja prostora ne potekajo po parcelni meji, je za
določitev meje uporabljen topografski podatek. |
(2) Položajna
natančnost mej enot urejanja prostora je enaka položajni
natančnosti zemljiškega katastra, v kolikor meja urejanja
sovpada s parcelno mejo. V kolikor meje enote urejanja prostora
ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje enote
urejanja prostora odvisna od razlik med položajno natančnostjo
topografskih in digitalnih ortofoto načrtov in digitalnih
katastrskih načrtov na območju obravnavane meje. |
(3) Drugi
grafični prikazi iz 2. člena tega odloka so pripravljeni na
podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna
natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih
primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi. |
(4) V primerih,
ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti
različnih podatkov meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od
dejanskega stanja v naravi, je praviloma treba v postopku
določitve parcele objekta izvesti postopek parcelacije, s
katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem
prostorskim aktom in stanjem v prostoru. |
(5) V primerih,
ko je za določitev meje med območji namenske rabe prostora
uporabljen topografski podatek, je dopustna interpretacija
natančnosti zemljiškega katastra v odnosu na uporabljene
topografske podatke. Interpretacija se lahko poda v obliki
izvedenskega mnenja pooblaščenega inženirja geodeta. |
|
3.1. ENOTE
UREJANJA PROSTORA |
|
43. člen |
(splošna
določila o enotah urejanja prostora) |
(1) OPN občine
Škofja Loka določa prostorske izvedbene pogoje za gradnjo
objektov in namensko rabo prostora po enotah urejanja prostora. |
(2) Enote
urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) obsegajo naselje, del
naselja ali del odprtega prostora in obsegajo celotno območje
občine. |
(3) Na
posameznih območjih naselij se EUP delijo na podenote, ki
izhajajo iz različne podrobnejše namenske rabe, tipologije
obstoječe in predvidene gradnje ali drugih značilnosti. |
(4) Na karti se
pojavi naslednji zapis oznak: |
· ŠK-01/01, |
· SSs, |
· ŠK
je oznaka naselja, znotraj katerega je opredeljena EUP, |
· 01
je oznaka zaporedne številke EUP znotraj naselja, |
· /01
je zaporedna številka podenote znotraj enote urejanja prostora, |
· SSs
je oznaka podrobnejše namenske rabe. |
(5) Na območju
odprtega prostora so določene enote urejanja prostora posameznih
krajin z območji podrobnejše namenske rabe. |
(6) Enota
urejanja prostora na območju odprtega prostora se označi z
enolično oznako KE in njeno zaporedno številko. |
(7) Način
označevanja območja odprtega prostora: |
· EUP:
KE-01, |
· KE
je oznaka krajinske enote, |
· 01
je oznaka zaporedne številke KE. |
(8) Znotraj enot
urejanja odprtega prostora se pojavljajo oznake A 001, A(CDc)
001, A(CDi) 001, A(SKk) 001 in A (BT) 001. |
· A,
A(CDc), A(CDi), A(SKk) in A(BT) so oznake enot razpršene
poselitve, |
· 001
je zaporedna številka enote razpršene poselitve. |
(9) OPPN je
oznaka načina urejanja. Glede na vrsto prostorskega izvedbenega
akta, ki velja za enoto urejanja prostora, so možne tudi oznake
LN, ZN, UN, OLN. |
(10) Oznaka OPN
se ne izpisuje. |
|
3.2 OBMOČJA
NAMENSKE RABE PROSTORA |
|
44. člen |
(območja
namenske rabe prostora) |
Za celotno
območje občine so po posameznih enotah urejanja prostora
določena oziroma prikazana območja namenske rabe prostora, ki
jih določa naslednja preglednica: |
|
|
OBMOČJA
OSNOVNE NAMENSKE RABE |
OBMOČJA
PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE |
ČLENITEV
PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE |
I.
OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
|
|
|
S –
OBMOČJA STANOVANJ |
|
|
SS –
stanovanjske površine |
SSs –
čiste stanovanjske površine – enostanovanjska strnjena
gradnja |
SSa –
stanovanjske površine z dejavnostmi –enostanovanjska
gradnja |
SSv –
stanovanjske površine – večstanovanjska gradnja |
|
SB –
stanovanjske površine za posebne namene |
/ |
|
SK –
površine podeželskega naselja |
SK –
površine kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in stanovanja |
SKj –
območja historičnega jedra naselja |
SKk –
površine izključno za kmetije in nestanovanjske
kmetijske objekte |
|
SP –
površine počitniških hiš |
/ |
|
C –
OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
|
|
CU –
osrednja območja centralnih dejavnosti |
/ |
|
CD –
druga območja centralnih dejavnosti |
CDi –
območja centralnih dejavnosti za izobraževanje |
CDc –
območja centralnih dejavnosti za opravljanje verskih
obredov |
CDz –
območja centralnih dejavnosti za potrebe zdravstva |
|
I –
OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI |
|
|
IP –
površine za industrijo |
/ |
|
IG –
območja gospodarskih con |
/ |
|
IK –
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
/ |
|
B –
POSEBNA OBMOČJA |
|
|
BT –
površine za turizem |
/ |
|
BD –
površine drugih območij, namenjene zlasti nakupovalnim
centrom |
/ |
|
Z –
OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN |
|
|
ZS –
površine za rekreacijo in šport |
/ |
|
ZP –
parki |
/ |
|
ZD –
druge urejene zelene površine |
/ |
|
ZK –
pokopališča |
/ |
|
ZV –
površine za vrtičkarstvo |
/ |
|
P –
OBMOČJA PROMETNE INFRASTRUKTURE |
|
|
PC –
površine cest |
/ |
|
PŽ –
površine železnic |
/ |
|
PO –
ostale prometne površine |
/ |
|
E –
OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
/ |
|
O –
OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE |
/ |
|
A –
POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE |
A –
površine razpršene poselitve |
|
|
A (SKk)
– površine razpršene poselitve izključno za kmetije |
|
|
A (BT) –
površine razpršene poselitve za turizem |
|
|
A (CDc)
– površine razpršene poselitve za centralne dejavnosti
za opravljanje verskih obredov |
|
|
A (CDi)
– površine razpršene poselitve za centralne dejavnosti
za izobraževanje |
|
RAZPRŠENA GRADNJA |
zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč
(informacija o dejanskem stanju) |
II.
OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
|
|
|
K1 –
NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
/ |
|
K2 –
DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
/ |
III.
OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČA |
|
|
|
G –
GOZDNA ZEMLJIŠČA |
/ |
IV.
OBMOČJA VODA |
|
|
|
VC –
CELINSKE VODE |
/ |
V.
OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ |
|
|
|
L –
OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN |
|
|
|
LN –
površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
|
f –
OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE IZVEN NASELIJ |
/ |
|
|
3.3. PROSTORSKI
IZVEDBENI POGOJI |
|
45. člen |
(prostorski
izvedbeni pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora) |
Za vsako EUP
veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji: |
· Skupni
prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh EUP in
podenotah EUP. |
· Posebni
prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo skupne
prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah podrobnejše
namenske rabe. |
· Za
posamezno enoto ali podenoto urejanja prostora so lahko poleg
skupnih in posebnih prostorskih izvedbenih pogojev določeni
podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali
spreminjajo skupne in posebne prostorske izvedbene pogoje. |
· Za
enote ali podenote urejanja prostora, za katere je predvidena
izdelava OPPN, veljajo podrobni prostorski izvedbeni pogoji,
določeni za posamezno enoto ali podenoto urejanja prostora, in
dejavnost, določena za posamezno podrobnejšo namensko rabo
prostora. |
|
3.3.1. SKUPNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
|
46. člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji o dopustni izrabi prostora) |
(1) Dopustna
izraba prostora je določena z usmeritvami glede dovoljenih
gostot pozidave, števila stanovanj na hektar in z normativi in
standardi za posamezno dejavnost. |
(2) Dopustna
izraba prostora je določena s posebnimi prostorskimi izvedbenimi
pogoji po posameznih vrstah namenske rabe in s podrobnimi
prostorskimi izvedbenimi pogoji za posamezne enote ali podenote
urejanja prostora. |
(3) Odstopanje
od faktorjev FZ, FI in FZOP je dovoljeno, če gre za
rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo legalno zgrajenih
objektov. |
|
47. člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v
prostor) |
(1) Namembnost
objektov je določena skladno s podrobno namensko rabo po
posameznih območjih podrobne namenske rabe s posebnimi
prostorskimi izvedbenimi pogoji. Za posamezno podrobnejšo
namensko rabo v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih so
določene dopustne dejavnosti in določen dopusten preplet
dopustnih dejavnosti. |
(2) Spremembe
namembnosti objektov v posamezni enoti urejanja prostora so
dopustne v skladu s podrobnejšo namensko rabo in namembnostjo
objektov, ki je določena za enoto urejanja prostora. |
(3) V posebnih
prostorskih izvedbenih pogojih so za posamezno vrsto podrobnejše
namenske rabe določene: |
· vrste
objektov glede na dopustno dejavnost skladno s predpisom, ki
določa klasifikacijo vrst objektov, |
· vrste
nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen skladno s
predpisi, ki določajo vrste objektov glede na zahtevnost, |
· vrste
gradenj, kot so opredeljene s predpisi o graditvi objektov, |
· drugi
posegi in ureditve, s katerimi se spreminja prostor. |
|
48. člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji o dopustnih dejavnostih) |
Prostorski
izvedbeni pogoji glede dopustnih dejavnosti so opredeljeni v
posebnih prostorskih izvedbenih pogojih po posameznih vrstah
podrobnejše namenske rabe. |
|
49. člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji o vrstah dopustnih objektov glede na
namen) |
(1) Vrsta
dopustnih objektov glede na namen je določena v posebnih
prostorskih izvedbenih pogojih za posamezno podrobnejšo namensko
rabo. |
(2) Dopustne so
gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov po predpisih o vrstah
objektov glede na zahtevnost, ki so za posamezno podrobnejšo
namensko rabo določeni v Prilogi 1 (Preglednica z dovoljenimi
nezahtevnimi in enostavnimi objekti po posameznih vrstah
podrobnejše namenske rabe), če izpolnjujejo skupne, posebne in
podrobne prostorske izvedbene pogoje za gradnjo nezahtevnih in
enostavnih objektov. |
(3) V kolikor ta
odlok ne določa drugače, so na celotnem območju občine dopustni
tudi naslednji objekti in drugi posegi v prostor: |
· gradbeno
inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi
enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov
državnega pomena uvrščeni v skupini 22: |
· daljinski
cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in
daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi
objekti in priključki nanje in |
· lokalni
cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in
lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi
objekti in priključki nanje; |
· gradnja
cest, če so te predvidene v karti »Prikaz območij enot urejanja
prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture«, |
· rekonstrukcije
občinskih in državnih cest. Dopustni so tudi objekti, ki jih
pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita
čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in
podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje,
pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objektov gospodarske
javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi
ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste, |
· dostopi
do objektov, skladni s prostorskim aktom, če gre za objekt |
· ki
ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, |
· razpršene
gradnje, |
· ki
ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve, |
· začasne
ureditve za potrebe obrambe, in varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, |
· vodni
objekti, |
· gradnja
mostov, podhodov in predorov, |
· raziskave
podzemnih voda, raziskovanje mineralnih surovin in geotermičnega
energetskega vira, |
· –
revitalizacija kulturne dediščine, ki se ne uporablja v druge
namene. |
(4) Za vsa
ostala dela, ki niso gradnja, ampak v skladu s predpisi o
urejanju prostora pomenijo drug poseg v prostor, kot so npr.
agrooperacije, melioracije, krčitve gozda, poljske poti, velja,
da morajo biti posegi načrtovani sonaravno in skladno z
veljavnimi predpisi. Na območjih, ki so pod varstvenimi režimi,
je za posege treba pridobiti soglasje pristojnega organa. |
(5) V kolikor ta
ali katerikoli drug predpis ne določa drugače, je na vseh
območjih stavbnih zemljišč dopustna gradnja gradbeno inženirskih
objektov prometne infrastrukture, razen parkirišč za tovorna
vozila, pri čemer je potrebno za gradnjo parkirišč za osebna
vozila pridobiti soglasje občinske strokovne službe s področja
urejanja prostora. |
|
50. člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji o vrstah dopustnih gradenj in drugih
posegih v prostor) |
(1) Gradnja
novih objektov se dovoli na tistih delih stavbnih zemljišč, kjer
je to skladno s pogoji, podanimi za posamezno vrsto podrobne
namenske rabe in enoto urejanja prostora. |
(2) Če ta odlok
ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju
občine dopustne naslednje vrste gradenj: |
· gradnja
novega objekta, |
· prizidava
k obstoječemu objektu, |
· nadomestna
gradnja, |
· rekonstrukcija
objekta, |
· vzdrževanje
objekta, |
· odstranitev
objekta, |
· urejanje
javnih in drugih zelenih površin. |
(3) Prostorski
izvedbeni pogoji glede vrste dopustnih gradenj so podrobneje
opredeljeni v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih za
posamezno vrsto podrobnejše namenske rabe. |
(4) Prizidava,
rekonstrukcija, nadomestna gradnja in vzdrževanje objekta so
dopustni samo na zakonito zgrajenih objektih. |
(5) Odstranitve
objektov so dovoljene na tistih območjih stavbnih zemljišč, kjer
je to skladno s pogoji, podanimi za posamezno vrsto podrobne
namenske rabe. Odstranitve na območjih, ki so opredeljena kot
jedra ali so varovana kot območja varovanja kulturne dediščine,
niso dovoljene. Odstranitve in nadomestne gradnje na območjih,
varovanih kot območja kulturne dediščine, so dovoljene, če je za
to pridobljeno soglasje pristojnega organa za varovanje kulturne
dediščine. |
(6) Na zakonito
zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko
rabo enote urejanja prostora, so pred spremembo namembnosti
dopustna samo vzdrževalna dela in odstranitev objektov. |
(7) Na
obstoječih objektih razpršene gradnje, ki so zgrajeni na podlagi
dovoljenj s področja graditve objektov ali so zgrajeni pred
letom 1967, ki so v grafičnem delu OPN prikazani kot razpršena
gradnja (le kot stavbišče objekta skladno z evidenco stanja v
prostoru), so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije ter
prizidave za izboljšanje standarda, in sicer na zemljišču, ki je
v izdanih dovoljenih s področja graditve opredeljeno kot
gradbena parcela. Za izvedbo dopustnih gradenj se smiselno
uporabljajo posebni prostorski izvedbeni pogoji glede na namen
objekta določen z upravnim dovoljenjem oziroma glede na namen,
ki mu je določen v uradnih evidencah. Na gradbenih parcelah
obstoječih objektov razpršene gradnje je dovoljena gradnja
tistih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so dopustni na
površini podrobnejše namenske rabe z enakim namenom, kot je
ugotovljen namen obstoječih objektov na gradbeni parceli
razpršene gradnje. |
(8)
Rekonstrukcija obstoječih objektov se dovoli na tistih območjih
stavbnih zemljišč, kjer je namen obstoječega objekta skladen s
pogoji, podanimi za posamezno vrsto podrobne namenske rabe, in
podrobnimi izvedbenimi pogoji za podenoto ali enoto urejanja
prostora. |
(9)
Rekonstruiranje ter nadomestna gradnja objektov, za katere
veljajo pogoji varovanja kulturne dediščine, se načrtuje in
izvaja pod pogoji in s soglasjem pristojnega organa za varstvo
kulturne dediščine. |
(10) Vzdrževalna
dela so dopustna na vseh objektih, zgrajenih na podlagi
ustreznih dovoljenj s področja predpisov o graditvi objektov. Za
objekte, ki so nedovoljena gradnja, pa so redna vzdrževalna dela
dovoljena z namenom preprečitve nevarnosti za ljudi in okolje. |
(11) Objekte je
treba vzdrževati v takem stanju, da ne bodo nastale takšne
pomanjkljivosti, da bi ti objekti zaradi izrabljenosti,
zastarelosti, vremenskih vplivov ali učinkovanja tretjih
dejavnikov zelo slabo vplivali na zunanjo podobo naselja in
krajine. |
(12) Pri
izvajanju vzdrževalnih del je treba upoštevati naslednja
določila: |
· Namestitev
sončnega zbiralnika ali sončnih celic (fotovoltaika) je dopustna
na strehah (v ravnini strehe) in na fasadah objektov, pri čemer
višina elementov fotovoltaike ne preseže dopustne višine
objekta; v EUP s podrobno rabo IP ali IG način postavitve
elementov fotovoltaike ni omejen. |
· Klimatske
naprave, toplotne črpalke in podobne naprave morajo biti
praviloma izvedene brez zunanje enote ali tako, da zunanja enota
na ulični fasadi objekta ni vidna. Njihova namestitev je
dopustna v objektu, sicer pa na balkonih stavb in na dvoriščni
fasadi. Navedene naprave ne smejo imeti motečih vplivov (hrup,
vroči zrak, odtok vode) na okoliška stanovanja in prostore, v
katerih se zadržujejo ljudje. |
· Požarna
varnost objektov se ne sme zmanjšati. |
· Na
objektih, ki so namenjeni bivanju večjega števila ljudi ali v
katerih je hkrati več kot 100 ljudi, je treba izvesti dela za
ustrezno protipotresno sanacijo objekta. |
· Namestitev
vetrnic za proizvodnjo električne energije ni dopustna. |
· Na
spomenikih in v njihovih območjih izvedba fotovoltaike ni
dovoljena; na drugih objektih in območjih varovanja kulturne
dediščine pa le po predhodnih preveritvah o možnosti njihove
umestitve. |
(13) Gradnje,
rekonstrukcije in spremembe namembnosti obstoječih stavb so
dovoljene v skladu s posebnimi določbami za posamezno
podrobnejšo namensko rabo območja, če so izpolnjene zahteve
osvetlitve in osončenja objektov, če velikost zemljišča ustreza
normativnim pogojem za novo dejavnost, če so zagotovljena
parkirna mesta in če gradnja nima negativnih vplivov na okolje. |
(14) Pri
nadomestni gradnji se povzemajo tlorisni in višinski gabariti,
ostale značilnosti objekta (razmerja odprtin, barve, uporaba
materialov) pa pri kvalitetnih objektih na območjih,
opredeljenih kot jedra. |
|
51. člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov) |
(1) Pri
umeščanju objektov v prostor se upoštevajo regulacijske linije,
ki določajo urbanistične razmejitve ali razmejitve površin
javnega in zasebnega interesa. |
(2) Regulacijske
linije so: gradbena meja, gradbena linija in regulacijska linija
drevoreda. Kjer regulacijske linije niso določene v grafičnem
delu OPN, se te povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb
na območju naselja, dela naselja ali ulice. |
(3) Nove stavbe
(etaže nad terenom in pod terenom) morajo biti od meje sosednjih
zemljišč oddaljene najmanj 4,00 m, enostavni in nezahtevni
objekti pa najmanj 1,50 m, razen če odlok v nadaljevanju ne
določa drugače. Odmik se meri od najbolj izpostavljenih delov
stavbe (balkoni, terase, napušči, nadstreški itd.). |
(4) Objekti
gospodarske javne infrastrukture se lahko gradijo do meje
sosednjih zemljiških parcel. |
(5) Na območjih
namenske rabe: IG, IP, IK, BD morajo biti nove stavbe vključno z
napušči in nadstreški od meja sosednjih zemljišč oddaljene
najmanj 5,00 m, enostavni in nezahtevni objekti pa najmanj 1,50
m, razen če odlok v nadaljevanju ne določa drugače. |
(6) Kadar gre za
gradnjo objektov v nizu, vrstnih hiš in dvojčkov, so odmiki od
parcelne meje lahko manjši od 4,00 m, objekti so lahko z eno ali
več stranicami postavljeni do parcelne meje. |
(7) Odmiki od
parcelne meje so lahko manjši od 4,00 m, objekti so lahko z eno
ali več stranicami postavljeni do parcelne meje, kadar morajo
stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali
dela naselja oziroma v naseljih, za katera veljajo pogoji
varstva kulturne dediščine. |
(8) Odmiki od
parcelne meje so lahko manjši od 4,00 m, objekti so lahko z eno
ali več stranicami postavljeni do parcelne meje ob pridobitvi
overjenega pisnega soglasja lastnikov sosednjih parcel, od
katerih bo odmik manjši od 4,00 m. |
(9) Za
rekonstrukcijo legalno zgrajenega objekta, ki ohranja enake
tlorisne in višinske gabarite, ni potrebno pridobiti soglasja
sosedov, čeprav je njegov odmik od parcelne meje manjši od 4 m. |
(10) Odmiki od
parcelne meje so lahko manjši od predpisanih v primeru
nadomestne gradnje. V tem primeru soglasje soseda ni potrebno. |
(11) Načrtovana
gradnja ne sme poslabšati bivalnih in funkcionalnih pogojev v
okolici, omogočiti mora vzdrževanje in rabo objekta v okviru
gradbene parcele ter zagotavljati svetlobnotehnične,
požarnovarstvene in sanitarne pogoje. |
(12) Na območju
kmetijskega gospodarstva naj bodo gospodarska poslopja
medsebojno oddaljena tako, da je zagotovljen manipulativni
prostor mehanizacije in da se s postavitvijo objektov upošteva
obstoječa tipika zazidave. Postavitev stavb mora biti
prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica stavb,
lociranih na pobočjih, mora biti praviloma vzporedna s
plastnicami. |
(13) Novi
objekti se praviloma načrtujejo v odmiku ene drevesne višine
odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba. Pri tem se odmik
določi v odvisnosti od posameznih lokacij in sestojev, ki so ali
se bodo v času razvili na posamezni lokaciji. |
(14) Odmiki od
javnih zemljišč: |
· Med
javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med
javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do
parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5,00 m
prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen
dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje. |
· Pri
vseh odmikih je treba upoštevati cestnoprometne predpise glede
na kategorizacijo posamezne ceste. Odstopanje je možno v
soglasju z upravljavci cest ter takrat, kadar morajo stavbe
slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela
naselja oziroma v naseljih, za katera veljajo pogoji varstva
kulturne dediščine. |
|
52. člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji o velikosti objektov) |
(1) Dopustna
velikost objektov je določena s posebnimi prostorskimi
izvedbenimi pogoji po posameznih vrstah namenske rabe. |
(2) Merila za
določanje velikosti objektov so opredeljena s: |
· faktorjem
izrabe parcele objekta (FI), |
· faktorjem
zazidanosti parcele objekta (FZ), |
· faktorjem
odprtih zelenih površin (FZOP) na parceli objekta oziroma |
· z
višino objektov (etažnost ali višina v metrih). |
(3) Kadar za
gradnjo objektov višina s tem odlokom ni natančno določena,
velja: |
· dopustna
višina novega objekta je višina slemen objektov na območju EUP v
oddaljenosti do 50,00 m od parcele objekta, namenjene gradnji
načrtovanega objekta, |
· višina
objektov v uličnem nizu enote urejanja prostora se lahko poveča
do višine kapi najvišjega obstoječega objekta tako, da imajo vsi
objekti enako višino kapi. |
(4) Kadar je
obstoječa zazidanost (FZ) ali izraba parcele objekta (FI) večja
od dovoljene zazidanosti ali izrabe parcele, določene s tem
odlokom, so na obstoječih objektih dopustni le rekonstrukcije,
vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe
namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest.
Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena. |
(5) Merila za
določanje velikosti objektov ne veljajo v primeru nadomestne
gradnje. |
(6) Površine,
kot so ozelenjena parkirišča, pri izračunu FZOP niso del zelenih
površin. |
|
53. člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji o oblikovanju) |
(1) Objekti se
glede na tip zazidave na območjih podrobne namenske rabe delijo
na: |
|
– a –
prostostoječi objekti manjšega merila, ki se z nobeno
stranico ne stikajo z drugimi objekti višine do 3 etaže
do P + 1 + M
– b –
objekti manjšega merila v nizu, vrstne hiše, dvojčki
višine do 3 etaže do P + 1 + M
– ac –
prostostoječi objekti srednjega merila podolgovatega
tlorisa – ne stanovanjski kmetijski objekti, manjši
proizvodno-obrtni objekti do 2 etaži (P + M, P + 1) |
– j –
objekti v ohranjenih območjih jeder – prostostoječi
objekti manjšega ali srednjega merila podolgovatega
tlorisa |
– av –
visoki prostostoječi objekti večjega merila, višine nad
3 etaže (bloki, poslovni objekti)
– bv –
visoki objekti večjega merila v nizu, višine nad 3 etaže
(bloki, poslovni objekti v nizu) |
– c –
objekti svojstvenega oblikovanja, objekti centralnih
dejavnosti (cerkve, šole, poslovilni objekti, objekti
zdravstvene dejavnosti itd.) |
– e –
objekti velikega merila (pritlični ali nadstropni
objekti velikih razponov, namenjeni proizvodni
dejavnosti, športu, posebnim dejavnostim, kot so
nakupovalna središča, sejmišča in zabaviščni parki itd.) |
– f –
tehnološki objekti (silosi, cisterne, infrastrukturni
objekti s svojstvenim oblikovanjem, čistilna naprava,
transformatorska postaja, betonarna itd.) |
|
(2) Izvedba
kleti je dopustna pri vseh objektih, razen pri tistih, kjer
gradnja ne bi bila skladna z drugimi določili tega odloka. |
(3) Oblikovanje
novih objektov je pogojeno s tipologijo posameznega območja
vrste podrobnejše namenske rabe, namembnostjo objektov, višino
obstoječih objektov, določenim faktorjem pozidanosti in
faktorjem izrabe gradbene parcele in regulacijskimi linijami. |
(4) V
prostorskih enotah s še izraženim prepoznavnim kvalitetnim
oblikovanjem je treba naklon strehe, material in barvo kritine
in smeri slemen prilagoditi kakovostni podobi v prostorski
enoti. |
(5) Novogradnje
vključno s prizidavami objektov morajo po velikosti in
oblikovanosti tlorisnih gabaritov, volumnu objekta, višini
objektov, oblikovanosti in barvi streh, obliki odprtin za
osvetljevanje podstrešij in mansard slediti obstoječim objektom
v enoti ali podenoti urejanja prostora. |
(6) Oblikovanje
prizidavin rekonstrukcij mora biti prilagojeno kvalitetam
oblikovanja osnovnega objekta oziroma mora oblikovati gabaritno
in oblikovno enoten objekt, podrejen določilom za oblikovanje za
vrsto podrobnejše namenske rabe, kjer se nahaja. |
(7) Pri
rekonstrukcijah, vzdrževalnih delih in drugih posegih pri
objektih tipologije a, b, av, bv je treba pri barvah fasad
upoštevati barve, določene v gradbenem dovoljenju, oziroma barve
fasad, predpisane za posamezno podrobnejšo namensko rabo
prostora, pri objektih in v območjih naselbinske kulturne
dediščine pa po barvni študiji, ki jo izdela pristojna služba za
varstvo kulturne dediščine. |
(8) Obliko frčad
je treba prilagoditi že obstoječim frčadam pri sosednjih
objektih ob upoštevanju določila, da morajo imeti frčade enak
naklon kot obstoječa strešina ali pa so oblikovane s strešino
blagega naklona. Kritina mora biti enaka kot na osnovni strešini
ali pa bakrena. Površina frčad ne sme presegati 30 % površine
posamezne strešine in ne sme segati do slemena obstoječe
strešine. |
(9) Pri
vzdrževalnih delih, rekonstrukcijah objektov tipa b, av, bv, j
so zasteklitve balkonov, postavitve senčil, klimatskih naprav in
menjava barve ograj dopustne samo na podlagi enotnega projekta
za celo stavbo. |
(10) Ob javnih
površinah, kot so pomembnejše ceste in ulice ter parki, trgi in
igrišča, je prepovedano načrtovati servisne in manipulacijske
površine objekta, razen v območjih, opredeljenih kot jedra. |
(11) Odstopanja
od skupnih in posebnih prostorskih izvedbenih pogojev so
dopustna: |
· za
kompleksne prostorske ureditve, katerih oblikovanje se določi v
OPPN ob upoštevanju drugih določil tega odloka, |
· za
objekte svojstvenega oblikovanja. |
|
54. člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji in merila za določanje gradbenih
parcel) |
(1) Pri
določanju gradbenih parcel se upoštevajo: |
· določila
za oblikovanje gradbenih parcel za posamezno vrsto podrobnejše
namenske rabe v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih, |
· položaj,
namembnost, velikost novih gradbenih parcel v razmerju do
obstoječih gradbenih parcel, |
· namembnost
in velikost javnih površin, prometnih površin, koridorjev
komunalnih vodov in vzdrževanje le-teh, |
· sanitarno-tehnične
zahteve (osončenje, prezračevanje, interventne poti), |
· določen
faktor pozidanosti in izrabe gradbene parcele, minimalni odmiki
od posestnih mej in omejitve z regulacijskimi črtami. |
(2) Najmanjša
velikost gradbene parcele se določi skladno s pogoji: |
· za
prostostoječo stanovanjsko stavbo najmanj 400 m2, |
· za
dvojčke najmanj 250 m2 za vsako enoto, |
· za
strnjeno stanovanjsko gradnjo (vrstne in atrijske hiše v nizu)
najmanj 250 m2 za en objekt v nizu. |
(3) Določbe o
minimalni velikosti gradbene parcele ne veljajo za območja s
tipološko oznako j, za nadomestno gradnjo in rekonstrukcijo ter
na območjih, kjer ta ali drugi akt velikost gradbene parcele
opredeljuje drugače. |
(4) Za območja z
večstanovanjsko gradnjo se gradbena parcela določi ob
upoštevanju dovoljenega faktorja pozidanosti in izrabe zemljišča
in drugih določil tega odloka. |
(5) Za območja
svojevrstno oblikovanih objektov centralnih dejavnosti se
velikost gradbene parcele določi skladno z normativi in
programom dejavnosti, oblikovanostjo območja in drugih pogojev,
ki jih določa ta odlok. |
(6) Za kmetije
in nestanovanjske kmetijske objekte se velikost gradbene parcele
določi z upoštevanjem velikosti, lege objektov, površin za
modernizacijo ter manipulacijske površine (parkirišča za osebna
in tovorna vozila ter kmetijsko mehanizacijo, dostopne poti in
deponije) v sklopu kmetije. |
(7) Delitev
zemljiških parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel je
dovoljeno pod pogojem, da se nove parcele določijo na podlagi
tega odloka, da imajo vse novonastale parcele zagotovljen dostop
in dovoz do javne ceste. Pri določanju gradbene parcele ni možno
oddeliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po svoji velikosti ne
ustrezajo kriterijem samostojne gradbene parcele. To določilo ne
velja, če se nezazidani deli združijo v parcelo za GJI in
dostopno cesto do zalednih zemljišč. |
(8) Delitev
parcel za potrebe gradnje javne infrastrukture je možna skladno
z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega omrežja. |
(9) Širina
gradbene parcele ob ulici mora biti prilagojena tipični širini
gradbenih parcel ob posamezni ulici v naselju. |
(10) Gradbena
parcela mora biti v celoti vključena v območje enote urejanja
prostora, v kateri se gradi objekt. |
(11) Parcelo
objekta, razen parcel gospodarske javne infrastrukture in
grajenega javnega dobra lokalnega pomena, je potrebno pred
izdajo gradbenega dovoljenja praviloma vzpostaviti kot eno
zemljiško parcelo ali več zemljiških parcel, ki skupaj ustrezajo
velikosti in obliki gradbene parcele. |
(12) Gradbena
parcela, na kateri stoji objekt, je lahko predmet parcelacije le
tedaj, če s parcelacijo povzročena sprememba meje ali površine
parcele ne bo povzročila kršitve s tem odlokom predpisanih
prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo za objekt (FZ, FZOP,
FI, odmike od parcelnih mej, regulacijske linije, normativi za
parkirne površine ipd). |
(13) Isto
zemljišče je lahko gradbena parcela hkrati samo enemu manj
zahtevnemu ali zahtevnemu objektu oz. sklopu objektov, ki
funkcionirajo kot zaključena funkcionalna celota (npr. kmetija,
sklop industrijskih objektov). |
(14) Stavbam,
zgrajenim na podlagi veljavnega dovoljenja za graditev objekta,
in stavbam, zgrajenim pred letom 1967, ki pridobivajo upravno
dovoljenje, se določi gradbena parcela, ki poleg stavbišča
obsega zemljišča, nujna za uporabo stavbe iz prve, tretje in
četrte alineje prvega odstavka tega člena. |
(15) Največja
velikost parcele objekta na območju razpršene gradnje znaša 500
m2 ali površina stavbišča vseh legalno zgrajenih manj zahtevnih,
nezahtevnih in enostavnih stavb pred sprejemom tega odloka,
pomnoženo s faktorjem 4 (velja večja določena vrednost). |
|
55. člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede gradnje, postavitve in
oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov ter skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede postavitve in oblikovanja
proizvodov, naprav in ostalih ureditev) |
(1) Gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena, kadar objekti
izpolnjujejo pogoje iz Uredbe o vrstah objektov glede na
zahtevnost (v nadaljevanju Uredba), skupne prostorsko izvedbene
pogoje tega odloka, posebne prostorske izvedbene pogoje in
pogoje iz Priloge 1 tega odloka. Postavitev proizvodov, naprav
in ostalih ureditev je dovoljena, kadar izpolnjujejo skupne
prostorsko izvedbene pogoje tega odloka, posebne prostorske
izvedbene pogoje in pogoje iz Priloge 1 tega odloka. |
(2) Objekti, ki
so po vrstah nezahtevni in enostavni, presegajo pa določila o
velikosti in drugih pogojih za enostavne in nezahtevne objekte,
se lahko gradijo kot manj zahtevni objekti na namenskih rabah v
skladu s Prilogo 1 ter v skladu z ostalimi določili za posamezno
namensko rabo. |
(3) Nezahtevni
in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na
objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko
priključeni le na obstoječe priključke. |
(4) Kadar gre za
preplet dejavnosti, je pri posameznem objektu dopustno graditi
le tisto vrsto enostavnih in nezahtevnih objektov, ki je
določena v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih za posamezno
namensko rabo. |
(5) Vse stavbe
skupaj na gradbeni parceli ne smejo presegati dovoljene
pozidanosti (FZ, FZOP) za posamezno podrobnejšo namensko rabo. |
(6) Podporne
zidove je dovoljeno graditi na vseh gradbenih parcelah na
podlagi skupnih pogojev tega odloka, in sicer do višine največ
1,50 m. Podporni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani
oziroma obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. Praviloma
naj se upoštevajo kvalitetni principi gradnje in oblikovanja, ki
so značilni za posamezno območje. |
(7) Na območjih
enot ali podenot urejanja prostora, ki so oblikovno opredeljena
kot jedra, so podporni zidovi lahko grajeni izključno iz
naravnega kamna, značilnega za območje, kjer se gradi podporni
zid. |
(8) Ograjevanje
parcel v naselju naj upošteva tip, material in višino ograj, ki
so značilni zanj. Praviloma naj se uporabljajo žive meje, žične
ali lesene ograje. Zidovi niso dovoljeni, razen če so oblikovani
kot del objekta. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo
proti gradbeni parceli in ne proti cesti. V križiščih ograje ne
smejo ovirati preglednega trikotnika, oziroma je za njihovo
postavitev treba pridobiti soglasje upravljavca ceste. Masivne
ograje, razen protihrupnih ograj in ograj, ki so določene v tej
točki, niso dovoljene. Ograjevanje zemljišč izven naselij ni
dovoljeno, razen v primeru fizičnega varovanja in ograjevanja
posameznih delov gozdov v skladu s predpisi, ki urejajo področje
gozdov. |
(9) Odmiki
nezahtevnih in enostavnih objektov |
· Nezahtevni
in enostavni objekti morajo biti od meje sosednjega zemljišča
oddaljeni najmanj 1,50 m, razen rezervoarja za utekočinjeni
naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč
oddaljen najmanj toliko, kot to določajo predpisi, ki urejajo
področje naprav za vnetljive tekočine in pline. |
· Odmiki
objektov od posestnih mej, določeni v tem členu, so lahko
manjši, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega
reda, omogoča vzdrževanje stavbe in z zmanjšanim odmikom pisno z
overjenim dokumentom soglaša lastnik sosednjega zemljišča. |
· Pri
postavitvi nezahtevnih in enostavnih objektov se upošteva
gradbene linije in gradbene meje. |
· Škarpe
in podporni zidovi, protihrupne ograje, palisade, lovilne mreže
in prostoviseče mreže morajo biti od meje sosednjega zemljišča
oddaljeni najmanj 0,50 m, ob overjenem pisnem soglasju lastnika
ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši
oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. |
· Če
lastnika sosednjih zemljišč soglašata, se ograje in žive meje
postavljajo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov. Če se
lastnika sosednjih zemljišč ne sporazumeta, se ograje lahko
postavijo do parcelne meje na način, da se z gradnjo in
vzdrževanjem ne posega na sosednja zemljišča. Če je sosednje
zemljišče javna cesta, je odmik najmanj 1,00 m, razen če
upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom. |
· Priključki
na objekte javne gospodarske infrastrukture: ni predpisanega
odmika od parcelne meje. |
· Pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti: od meje sosednjih zemljišč morajo
biti oddaljeni najmanj 1,50 m in morajo upoštevati gradbene
linije in gradbene meje v primeru, da se postavljajo ob javni
površini. Ob overjenem pisnem soglasju lastnika ali lastnikov
sosednjega zemljišča je odmik tudi manjši oziroma se objekt
lahko postavi na posestno mejo. |
· Spominska
obeležja: spominska obeležja, razen spominskih plošč, ki so
sestavni del |
· fasade,
morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 1,50
m, ob overjenem pisnem soglasju lastnika ali lastnikov
sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih
lahko postavi na posestno mejo. |
· Urbana
oprema: nadkrita čakalnica na avtobusnem ali taksi postajališču,
javna kolesarnica, objekti za oglaševanje, skulptura in druga
prostorska inštalacija, konfini in drugi elementi urbane opreme
morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 0,50
m, ob overjenem pisnem soglasju lastnika ali lastnikov
sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih
lahko postavi na posestno mejo. |
· Gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov je na območjih veljavnih
OPPN, sprejetih pred začetkom veljavnosti tega odloka, dopustna,
če ni v nasprotju z določili OPPN oziroma ni prepovedana in je v
skladu s podrobnejšo namensko rabo. |
(10) Oblikovanje
enostavnih in nezahtevnih objektov |
· Za
oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov veljajo določila
posebnih določb za oblikovanje objektov za posamezno namensko
rabo, razen za predpisana tlorisna razmerja z določili za
posamezno podrobnejšo namensko rabo. |
· Nezahtevni
in enostavni objekti morajo biti oblikovani skladno z
oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Dovoljena višina je
samo pritličje, brez kleti. Strehe nezahtevnih in enostavnih
objektov morajo biti enake kot strehe nad osnovno stavbo ali
ravne, če se s tem doseže skladnost pozidave na gradbeni
parceli. Strehe drugih oblik in nižjega naklona (enokapna,
polkrožna) se uredijo v primeru pohodne strehe (terase), v
primeru zimskih vrtov ali če je zaradi funkcionalnosti osnovnega
objekta na gradbeni parceli taka streha bolj primerna. Strešna
kritina nad nadstreški je lahko tudi brezbarvna, prosojna. Če je
nezahtevni ali enostavni objekt prostostoječ, mora biti sleme
strehe v smeri daljše stranice. Čopi in strešne frčade niso
dopustne. Postavitev nezahtevnega ali enostavnega objekta ne sme
ovirati manipulacije na dvorišču ali zmanjšati minimalno
potrebnih površin za parkiranje. |
· Nadstreški
vzdolž javnih prometnih površin morajo biti med seboj oblikovno
usklajeni in morajo upoštevati gradbeno mejo ob javni površini. |
· Strehe
vrtnih ut in zimskih vrtov se oblikujejo kot strehe stavbnih
objektov, šotoraste strehe niso dopustne. |
· Nadstreški
in markize pred vhodi v lokale v območjih s tipologijo j morajo
biti oblikovno usklajene (oblika, material, barva). |
· V
naselbinski dediščini ograja načeloma ni prisotna, izjemoma v
obliki, kot kaže morfološka analiza naselja, v ostalih območjih
dediščine naj bo iz naravnih materialov ali žična in v
posameznih območjih s tipologijo j usklajena. Žična ograja je
lahko prepletena z živo mejo. |
· Nadkrita
čakalnica na avtobusnem postajališču, javna kolesarnica, objekti
za oglaševanje, skulptura in druga prostorska inštalacija,
večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, ekološki otoki
(zbiralnice nenevarnih odpadkov), podporni zidovi, ograje,
objekti javne razsvetljave, konfini, drevoredi in druge
zasaditve se oblikujejo po načelih sodobnega oblikovanja in
usklajeno s preostalimi elementi obcestnega prostora ter
okoliške pozidave. |
· Za
oblikovanje nadkritih čakalnic na avtobusnem postajališču in
urbane opreme se za celotno občino izdela celostna podoba v
skladu s posebnim predpisom občine. |
· Nadkrita
čakalnica na železniškem postajališču, zavetiščna utica ter
zavetišče na železniških postajališčih se oblikujejo medsebojno
poenoteno ter ob upoštevanju tipologije okoliške kakovostne
oziroma prevladujoče pozidave. |
· Pred
postavitvijo skulpture in spominskega obeležja je treba izdelati
prostorsko presojo postavitve. |
· Gradnja
protihrupnih barier je dovoljena le na podlagi dokazanega
preseganja dopustnih ravnih hrupa ali na podlagi določil OPPN,
pri čemer je treba zagotoviti oblikovno skladnost s preostalimi
elementi obcestnega prostora ter okoliške pozidave. |
· Pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti, ki se gradijo na grajenih območjih
kmetij, morajo imeti enake naklone in obliko strešin kot objekt,
h kateremu se gradijo. Drugačno oblikovanje je dovoljeno, kadar
osnovni objekt odstopa od oblikovalskih določil za posamezno
enoto ali podenoto urejanja prostora. V tem primeru se pomožno
kmetijsko-gozdarski objekti (kmečka lopa, skedenj, senik itd.)
oblikuje skladno z oblikovalskimi določili za posamezno enoto
ali podenoto urejanja prostora. |
· Pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti, ki se gradijo na območjih kulturne
dediščine naj sledijo tradicionalnemu vzoru. Dopustna je
postavitev regionalno značilnih kozolcev: toplar, nizki toplar,
enojni kozolec, vzporedni enojni kozolec; zaželeno je predvsem
ohranjanje obstoječih kozolcev. Poljska pot je lahko peščena oz.
se utrdi le po kolesnicah (asfalt in tlakovci niso dopustni).
Dopustna je postavitev regionalno značilnih skednjev. |
· Urbana
oprema in objekti oz. predmeti, s katerimi se opremljajo javne
površine, morajo biti v naselju ali delu naselja oblikovani
enotno. V prostor morajo biti umeščeni tako, da ne ovirajo
funkcionalno oviranih oseb ter ne ovirajo vzdrževanja
infrastrukturnega omrežja. Napisi in reklame ne smejo biti
postavljeni nad slemeni hiš. Urbano opremo na posameznih
območjih kulturne dediščine je treba oblikovati celostno. |
· Montažni
začasni objekti morajo biti oblikovno prilagojeni ostali urbani
opremi, locirani stran od javnih prometnih površin oziroma izven
vidnega polja. |
(11) Na
zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja
varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave, je umeščanje
dovoljeno le s soglasjem organov, pristojnih za varstvo kulturne
dediščine in ohranjanje narave. |
(12) Gradnja
kioskov za prodajo časopisov in tobačnih izdelkov je dovoljena
na javnih površinah in drugih zelenih površinah ZD, ki so
dostopne neposredno z javnih površin. Kioske za prodajo sadja in
zelenjave je dopustno namestiti na javnih površinah, kadar v
bližini ni trgovine z enakim programom. |
(13) Gradnja
kioskov z gostinsko ponudbo ni dopustna. |
(14) Gostinski
vrt mora imeti premakljive elemente opreme, da se v primeru
intervencije lahko odstrani. Za zaščito pred soncem se
uporabljajo platneni senčniki enotne barve. |
(15) Gostinski
vrtovi na javnih površinah se postavljajo na podlagi posebnih
predpisov, ki urejajo stvarno premoženje občine in države. |
(16) Začasne
objekte sezonskega turističnega značaja je dopustno postaviti na
zemljiščih, ki so prometno dostopna in le za določen čas v
območjih strnjenih naselij. Začasni objekti za sezonsko
turistično ponudbo se v območjih kulturne dediščine lahko
načrtujejo le v okviru priprave celostnega urejanja določenega
območja. Začasni objekti za prireditve se smejo za omejen čas
postavljati tudi v območja kulturne dediščine. Začasni objekti
za skladiščenje naj se ne postavljajo v območja kulturne
dediščine. Večnamenski kioski niso dopustni – v ta namen se
lahko uporabljajo obstoječi opuščeni objekti kulturne dediščine. |
(17) Klimatskih
naprav, zunanjih enot toplotnih črpalkin podobnih naprav ni
dopustno nameščati na ulične fasade objektov. Njihova namestitev
ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore,
v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroč zrak, odtok vode). |
(18)
Elektroomarice, omarice plinskih ali telekomunikacijskih
napeljav in drugih tehničnih napeljav je treba namestiti tako,
da so javno dostopne in da praviloma niso nameščene na uličnih
fasadah objektov. |
(19) Za
umeščanje naprav brezžičnih sistemov se prednostno izrablja
možnosti umestitve na obstoječe objekte in naprave npr.
elektroenergetske infrastrukture ter tehnološke objekte. |
(20) Palisade,
lovilne mreže in prostoviseče mreže ter drugi ukrepi za
preprečevanje erozije na strminah se v prostor umestijo tako, da
ne bodo vidno moteče. |
(21) Zunanja
enota toplotne črpalke mora biti odmaknjena od meje sosednjih
zemljišč in od obstoječih objektov najmanj 4 m. Za manjši odmik
je treba pred postavitvijo pridobiti pisno soglasje lastnika
sosednjega zemljišča. |
(22)
Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami
morajo biti najmanj 2,50 m nad pohodno površino. |
|
56. člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede gradnje objektov za
oglaševanje) |
(1) Objekte in
naprave za oglaševanje je na javnih površinah dovoljeno
postavljati v skladu z določili občinskega splošnega akta, ki za
območje Občine Škofja Loka ureja merila in pogoje za
oglaševanje. |
(2) Gradnja
objektov za oglaševanje kot nezahtevnih in enostavnih objektov
je dovoljena, kadar objekti izpolnjujejo pogoje iz Uredbe o
vrstah objektov glede na zahtevnost (v nadaljevanju Uredba),
skupne prostorsko izvedbene pogoje tega odloka, posebne
prostorske izvedbene pogoje in pogoje iz Priloge 1 tega odloka.
Gradnja objektov za oglaševanje kot manj zahtevnih objektov je
dovoljena, kadar objekti izpolnjujejo skupne prostorsko
izvedbene pogoje tega odloka in posebne prostorske izvedbene
pogoje. |
(3) Na območjih,
ki niso varovana s posebnimi predpisi, so izjemoma (ne glede na
lastništvo) dovoljene postavitve objektov, namenjenih
oglaševanju, če gre za začasno postavitev, namenjeno oglaševanju
v času prireditev. Za lastne potrebe je dovoljeno oglaševanje na
poslovnih stavbah in na gradbenih parcelah poslovnih stavb. Na
teh objektih in površinah je dovoljeno oglaševati z napisom
firme, znakom firme, nalepkami, zastavami, simboli firme,
izdelka, storitve ipd. ter z oglaševalnimi vitrinami, v katerih
sta blago ali dejavnost predstavljena izven poslovnega prostora.
Objekti za oglaševanje ne smejo ogrožati prometne varnosti, kar
velja tudi v času nameščanja oglasnih sporočil. Kadar so objekti
za oglaševanje osvetljeni z lastnim virom, moč osvetlitve ne sme
presegati moči svetlobe javne razsvetljave. Barva in moč
svetlobe ne sme biti moteča za stanovanja v soseščini.
Osvetljevanje objektov za oglaševanje mora biti skladno s
predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja. |
(4) Objektov za
oglaševanje ni dopustno postavljati: |
· v
območjih zelenih površin (ZP, ZK, ZV), |
· v
območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč (K1, K2, G), |
· v
območjih površinskih voda (VC), |
· v
območjih mineralnih surovin (LN) ter |
· na
zunanji strani konstrukcij in ograj podvozov, nadvozov in
mostov. |
(5) Na objektih
in območjih kulturne dediščine so objekti za oglaševanje
dovoljeni samo s soglasjem pristojnega zavoda za varstvo
kulturne dediščine. |
(6) V območjih
centralnih dejavnosti (CU, CD), v območjih stanovanj (SS, SB,
SK, SP), v območjih prometnih površin (PC, PŽ, PO) in v območjih
zelenih površin (ZS, ZD) je dovoljeno postavljati objekte za
oglaševanje le na javnih površinah. |
(7) Objekti za
oglaševanje so, ne glede na prejšnje določbe tega člena,
dopustni takrat, kadar se začasno namestijo na gradbenih ograjah
objektov, za katere je že izdano gradbeno dovoljenje za čas
gradnje. |
(8) Lokacije za
postavitve transparentov se določi skupaj s pristojno občinsko
strokovno službo s področja urejanja prostora. Na območjih
kulturne dediščine postavljanje transparentov ni dovoljeno.
Dovoljeni so na posameznih vnaprej dogovorjenih lokacijah v
mestu oz. naselju, kar se uskladi s pristojno službo za
varovanje kulturne dediščine. Te lokacije ne smejo biti v smeri
vedut na prostorske dominante. |
|
57. člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji o urejanju okolice objektov) |
(1) Pri urejanju
okolice objektov se upošteva obstoječa konfiguracija terena
tako, da so nasipi in vkopi visoki največ 3,00 m. |
(2) Pri
preoblikovanju terena se teren prilagodi obstoječemu reliefu na
mejah območja urejanja oziroma na mejah gradbene parcele. |
(3) Višinske
razlike na zemljišču je treba urejati s travnatimi brežinami. |
(4) Kadar
obstaja nevarnost rušenja terena ali plazenja na podlagi
geomehanske ali geološke presoje, ki je del dokumentacije za
pridobitev gradbenega dovoljenja, je dovoljena gradnja opornega
zidu maksimalne višine nad terenom 1,50 m. Če je treba zaradi
terenskih razmer zgraditi oporni zid, višji od 1,50 m nad
terenom, se višinske razlike premostijo v kaskadah.
Arhitektonsko oblikovanje in ozelenitev opornih zidov morata
biti skladna z oblikovanjem obcestnega prostora, okoliških
ureditev in pozidave. Oporni zidovi morajo biti ozelenjeni.
Oporni zidovi v območjih j in tam, kjer mejijo na javne
površine, morajo biti iz naravnega kamna. |
(5) Pri urejanju
okolice objektov in javnih površin je treba med izvajanjem
gradbenih del zavarovati vegetacijo pred poškodbami. Po končanih
delih je treba sanirati poškodbe, odstraniti odvečni gradbeni
material ter urediti okolico. |
(6) Pred
pričetkom del mora izvajalec odstraniti rodovitno prst, jo
deponirati na gradbeni parceli in po končanih delih uporabiti za
urejanje okolice objekta. |
|
58. člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji o zelenih površinah) |
(1) Pri urejanju
okolice objektov se na zunanjih površinah lahko 50 % obveznih
zelenih površin (faktor FZOP) tlakuje, 50 % površin mora biti
zelenih na raščenem terenu. Pri tlakovanju se uporablja
materiale, ki dopuščajo pronicanje padavinskih voda. |
(2) Ureditev
parkirnih površin na zelenih odprtih površinah ni dovoljena. |
(3) Za vsako
novo stanovanje v večstanovanjski stavbi je treba zagotoviti
vsaj 15,00 m2 zelenih površin. Na teh zelenih površinah je treba
urediti vsaj 50 % teh površin za otroško igrišče in za počitek
stanovalcev. |
(4) V
stanovanjskih objektih za posebne namene je treba urediti vsaj
8m2 zelenih površin na posteljo. |
(5) Območja
zelenih površin ZK, ZP, ZV in ZS je treba komunalno opremiti,
kar obsega najmanj dostop do javne ceste, javni vodovod,
odvajanje odpadnih voda ter ravnanje z odpadki. |
|
59. člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji o zasaditvah) |
(1) Na območjih
kmetijskih zemljišč se morajo ohranjati obstoječa drevesa in
živice. |
(2) Na območjih
urbanih površin se drevesna vegetacija ohranja v čim večji meri.
Če obstoječih dreves in živic ni možno ohranjati, jih je treba
nadomestiti. |
(3) Pri gradnjah
in drugih ureditvah je treba upoštevati regulacijske linije
dvoredov (RL). Zasaditve drevoredov so obvezne ob gradnjah ali
rekonstrukciji prometne gospodarske infrastrukture. |
(4) Drevoredi se
zasadijo z avtohtonimi visokodebelnimi listavci. |
(5) Žive meje se
zasadijo z avtohtonimi rastlinskimi vrstami. |
(6) Obstoječe
drevorede je treba ohranjati in obnavljati. Če to zaradi
tehničnih ali varnostnih razlogov ni možno, jih je treba
nadomestiti. |
(7) Parkirišča
na nivoju raščenega terena je treba zasaditi z najmanj enim
visokodebelnim drevesom na 5 parkirnih mest. Drevesa se
razporedi enakomerno. |
(8) Izbor
rastlin za zasaditve mora upoštevati rastiščne razmere,
varnostno-zdravstvene zahteve ter uporabo vrst, ki dobro
prenašajo mestno klimo, zmrzal, sušo in soljenje v zimskem času. |
(9) Za zasaditve
v gozdnem prostoru ni dopustno uporabiti tistih vrst drevnin, ki
so prenašalke hruševega ožiga in tujerodnih invazivnih vrst
zeli, s čimer se lahko prepreči širjenje hruševega ožiga in
neavtohtonih vrst v naravno okolje. |
(10) Urejanje
vrtičkov je predpisano v posebnem predpisu občine. |
|
59.a člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja mestnih vedut) |
(1) Varuje se
sekvence pogledov na staro mestno jedro Škofje Loke z Loškim
gradom ter poglede na cerkev Sv. Križa v Puštalu na območju, ki
ga omejujejo oz. obsegajo: |
· Ljubljansko
cesto (z južnega roba Frankovega naselja), |
· Kidričevo
cesto (od mostu čez potok Suha) vse do centra mesta, |
· Kapucinsko
predmestje in nekdanja vojašnica, |
· Dolenčeve
vrtove, |
· Novi
svet, |
· del
naselja Vincarje, |
· Krancelj, |
· južno
predmestje starega mestnega jedra (Karlovško predmestje), |
· del
naselja Puštal, |
· Poljansko
obvoznico do čistilne naprave Škofja Loka, |
· del
naselja Suha do izhodišča na Ljubljanski cesti (južno od
Frankovega naselja). |
Vedute na Loški
grad in cerkev Sv. Križa se varuje tudi z območja Kamnitnika. |
(2) Vse
prostorske ureditve v glavnih vedutnih koridorjih iz javnih
površin morajo biti zasnovane na način, da ne onemogočajo
glavnih mestnih vedut. |
(3) Objekti v
glavnih mestnih vedutah naj ohranjajo višinske gabarite oz. so
nadzidave dovoljene zgolj na način, ki ne onemogoča mestnih
vedut. |
(4) Višina
drevnine ne sme onemogočati mestnih vedut. |
(5) V mestnih
vedutah se infrastrukturni vodi izvajajo izključno podzemno,
nadzemni infrastrukturni objekti pa naj bodo mestotvorno
oblikovani in umeščeni na način, da ne onemogočajo mestnih
vedut. |
(6) Obcestni
prostor, s katerega so omogočene vedute, se ureja na način, da
ne onemogoča mestnih vedut (v smislu zasaditve drevoredov,
objektov za oglaševanje…). |
(7) Zelene in
kmetijske površine, ki so v glavnih vedutnih koridorjih, se
urejajo na način, da ureditve in zasaditve ne onemogočajo
mestnih vedut. |
(8) Objekti za
oglaševanje morajo biti umeščeni v prostor in oblikovani na
način, da ne onemogočajo mestnih vedut. |
|
60. člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro) |
(1) Gradnja
objektov (razen objektov gospodarske javne infrastrukture) je
dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih. |
(2) Ne glede na
določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dovoljena
tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se
sočasno z gradnjo objektov zagotavlja komunalno opremljanje
stavbnih zemljišč, vendar je treba območje komunalno opremiti in
infrastrukturo vpisati v zbirni kataster gospodarske javne
infrastrukture in jo predati v upravljanje izvajalcu javne
službe pred izdajo uporabnega dovoljenja za objekt oziroma pred
vselitvijo za objekte, za katere uporabnega dovoljenja ni treba
pridobiti. |
(3) Stavbna
zemljišča za gradnjo stanovanjskih objektov in ostalih objektov
so komunalno opremljena, če imajo zagotovljeno oskrbo s pitno
vodo, odvajanje komunalne odpadne vode, priključitev na
elektroenergetsko omrežje, urejeno ravnanje z odpadki ter dostop
do javne ceste. |
(4) Če
stanovanjski objekti ne potrebujejo vse v tretjem odstavku tega
člena navedene komunalne opreme, se predpisana komunalna oprema
določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na
namen objektov. |
(5) Investitor
lahko zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi na
način, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne določa, če gre
za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih
vplivov na okolje ter z njim soglaša Občinska uprava Občine
Škofja Loka. |
(6) Vsa
gospodarska javna infrastruktura se mora načrtovati, graditi,
obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in
tehničnimi normativi. |
(7) Vsi posegi
na gospodarski javni infrastrukturi ter vsi posegi, ki se
nahajajo v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture, se
lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne gospodarske
javne infrastrukture. |
(8) Vodi
gospodarske javne infrastrukture naj praviloma potekajo po
javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih
ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen. Na takih
odsekih si mora upravljavec določene javne infrastrukture
pridobiti pisno soglasje lastnika in pridobiti služnost lastnika
prizadetega zemljišča za gradnjo, obratovanje in vzdrževanje
določene javne infrastrukture na njegovem zemljišču. |
(9) Pred predajo
infrastrukturnega objekta ali naprave v last Občini in v
upravljanje izvajalcu javne službe je investitor dolžan izdelati
kataster infrastrukturnega voda ali naprave in ga posredovati
občini, geodetski službi in upravljavcu infrastrukturne naprave
in objekta. |
(10) Ob
upoštevanju zadostnih oziroma minimalnih medsebojnih odmikov
morajo vodi gospodarske javne infrastrukture praviloma potekati
v skupnih koridorjih, pri čemer je treba upoštevati osnovne
zahteve glede kota križanja in varnostih odmikov med vodi
gospodarske javne infrastrukture, kot to določajo veljavni
predpisi. |
(11) Vsi vodi in
objekti gospodarske javne infrastrukture morajo potekati oziroma
biti umeščeni v prostor tako, da je skladno s predpisi možno
priključevanje vseh objektov znotraj posameznega območja
urejanja prostora. |
(12) Vsi vodi in
objekti gospodarske javne infrastrukture morajo potekati oziroma
morajo biti umeščeni v prostor tako, da sta omogočena njihovo
nemoteno obratovanje in vzdrževanje. |
(13) Gradnja
prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture
mora potekati usklajeno. |
(14) Ob gradnji
novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov javne gospodarske
infrastrukture je treba v okviru območja predvidenega posega
predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in
naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali
drugih razlogov neustrezni. |
(15) Vode
gospodarske javne infrastrukture na urbanih območjih ter na
območjih varstva kulturne dediščine je treba izvesti podzemno. |
(16) Površine za
cestno infrastrukturo so namenjene izgradnji in urejanju
objektov in naprav za promet ter za spremljajoče objekte
(pločniki, kolesarske steze, postajališča, parkirišča,
počivališča, usmerjevalne table in drugi dopolnilni prometni
objekti). |
(17) Gradnja
parkirišč, poti za pešce in kolesarje, zasaditve in urejanje
obcestnega zelenja so dovoljene v skladu z določili tega odloka
tudi izven prometnih površin. |
(18) Komunalne
in energetske objekte, kot so transformatorske postaje,
električne omarice, kontrolni jaški ali merilna mesta ipd., se
praviloma postavlja v sklopu objekta. V kolikor to ni mogoče, se
jih postavi na vizualno neizpostavljeno mesto, v projektni
dokumentaciji pa se predpiše ustrezna zunanja ureditev. |
(19) Ob
načrtovanju lokacij in tras infrastrukture je treba zagotoviti
prilagajanje infrastrukturnih objektov krajinski zgradbi
prostora, saj ti objekti v pomembnejših turističnih in bivalnih
območjih ne smejo vidno izstopati. |
(20) Pri izvedbi
posegov v prostor zaradi izgradnje objektov in omrežij
infrastrukture je treba zagotoviti sprotno sanacijo poškodb
prostora (vegetacija, tla in relief, vode). |
(21) Po izvedbi
infrastrukturnih objektov je potrebno spremljanje stanja oz.
razvoja naravnih procesov ter po potrebi odpravljanje negativnih
vplivov, kot je npr. erozija na območjih usekov ipd. |
(22) V objektih
se znotraj gabaritov lahko uredi kotlovnica ali skupinska
kotlovnica za več objektov na obnovljiv vir energije v skladu s
tehničnimi možnostmi. V primeru uporabe obnovljivih virov
energije se v fazi projektiranja preverita tehnološka ustreznost
glede vplivov na sosednje objekte in ekonomska upravičenost. |
|
61. člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje cestnega
omrežja) |
(1) Načrtovanje,
gradnja in vzdrževanje obstoječe prometne infrastrukture morajo
biti skladni z zakonskimi določili in veljavnimi predpisi s
področja prometa. |
(2) Ceste s
pripadajočimi objekti in napravami se lahko gradijo in
prenavljajo znotraj območij prometne infrastrukture in območij,
predvidenih za urejanje z OPPN, v preostalih enotah ali
podenotah urejanja prostora pa skladno z določili tega odloka. |
(3) Dovozi in
priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da ne
ovirajo prometa. |
(4) Dovozi in
priključki na cestno mrežo se uredijo v soglasju s pristojnim
upravnim organom ali upravljavcem ceste. Na javno cesto se
praviloma priključuje več objektov s skupnim priključkom. |
(5) Nove slepo
zaključene ceste morajo imeti na zaključku obračališča, ki
omogočajo obračanje servisnim in urgentnim vozilom. |
(6) V naseljih
je treba ob cestah izvesti hodnike za pešce, kolesarske poti in
javno razsvetljavo. Kjer ni dovolj prostora, lahko kolesarski
promet poteka tudi po vozišču za motorni promet. |
(7) V varovalnih
pasovih obstoječih cest je gradnja novih objektov in naprav
dovoljena v skladu z določili tega odloka in ob pogojih in
soglasju upravljavca ceste. Na obstoječih objektih so dovoljena
redna vzdrževalna dela ter vzdrževalna dela v javno korist. |
(8) Glede na
njihovo funkcijo se ceste delijo na: državne ceste, lokalne
ceste in javne poti ter kolesarske poti. |
(9) Mešan
motorni in kolesarski promet je mogoč na lokalnih cestah in
javnih poteh, kjer gostota prometa ne preseže 10.000 vozil/dan
in je vozna hitrost omejena na 50 km/h ali kjer gostota prometa
ne preseže 15.000 vozil/dan, če vozna hitrost ne preseže 40 do
45 km/h. |
(10) Vse lokalne
ceste na območju urbanističnega načrta Škofje Loke in Reteč se
pri polnem profilu načrtujejo z vzdolžnimi zelenicami, drevoredi
ali vzdolžnim parkiranjem, ki je lahko tudi združeno z
drevoredi. |
(11) Samostojne
površine za peš in kolesarski promet morajo biti široke najmanj
2,50 m. Če sta peš in kolesarski promet močnejša, je potrebna
večja širina. |
(12) Odstopanja
od minimalnega standarda so v mejah minimalnih zahtev pravil
projektiranja javnih cest dopustna na odsekih, kjer za
vzpostavitev minimalnega standarda ni prostorskih možnosti, kjer
je vzpostavljanje standarda povezano z nesorazmerno porabo
javnih sredstev, na odsekih, kjer ožji profili zagotavljajo
večjo varnost v prometu (manjša hitrost), in na odsekih, kjer je
z ukrepi prometne politike ali spremembo prometnega režima
mogoče doseči primerljive prometne cilje. |
(13) Dostopne
ceste do posameznih objektov naj bodo minimalne širine 3,50 m.
Kadar se dostopne ceste združijo za več objektov, naj bodo
minimalne širine 2 x 2,25 m. |
(14) Za nove
predvidene cestne povezave ter njihovo navezovanje na državne
ceste je treba izdelati prometne študije z napovedjo prometa za
20 let. |
(15) Za
predvideno priključevanje na državne ceste je v projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja treba prikazati prometno
ureditev v območju državne ceste in njenem vplivnem območju. Pri
tem je treba upoštevati ugotovitve prometne študije. |
(16) V
varovalnih koridorjih ob trasah načrtovanih cest (prikazanih v
grafičnem delu OPN) gradnja (z izjemo ureditve dovozov ter
javnega komunalnega omrežja) ni dovoljena. |
(17) Avtobusna
postajališča je praviloma treba predvideti izven vozišča
kategoriziranih cest in v skladu z veljavnimi predpisi. |
(18) Meteorne in
druge odpadne vode z objektov in zunanjih ureditev izven
cestnega telesa je treba speljati tako, da ne tečejo na cesto in
na njej celo zastajajo, obenem pa ne smejo biti speljane v
naprave za odvodnjavanje cestišč. |
(19) Meteorne
vode s cestišč morajo biti preko peskolovov in/ali lovilcev olj
speljane prvenstveno v ponikovalnice ali v vodotoke. Šele v
primeru, da za to ni tehničnih možnosti, so lahko speljane v
javen kanalizacijski sistem in na čiščenje na komunalno čistilno
napravo. |
|
62. člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje parkirnih
mest in garaž) |
(1) Pri
novogradnjah, prizidavah in rekonstrukcijah ali pri spremembi
namembnosti je treba na gradbeni parceli zagotoviti zadostne
parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah
tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in obiskovalce. |
(2) Pri
večstanovanjskih objektih je treba čim več parkirnih površin
zagotavljati v kleteh objektov oziroma v podzemnih prostorih, s
čimer se ohranja več zelenih površin ob objektih in zagotavlja
večja bivalna kakovost območja. |
(3) Parkirna
mesta in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, in za
avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih
naseljih niso dopustna. Zgraditi jih je možno v območju
prometnih površin in območju proizvodnih dejavnosti. |
(4) Pod
obstoječimi parkirnimi mesti je dovoljena gradnja podzemnih
garaž. |
(5) Če podzemne
garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti dovolj debelo
humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke
vegetacije, ali morajo na terenu imeti streho garaže urejeno kot
javno površino, odprto športno igrišče, nadzemno parkirišče ipd. |
(6) Parkirna
mesta in garaže morajo biti razporejene in izvedene tako, da
hrup ali smrad ne motita dela, bivanja in počitka v okolici.
Parkirne ploščadi z več kot 10 PM morajo biti ozelenjene z
zasaditvijo dreves po podrobnejših pogojih tega odloka za
saditev. |
(7) Površine
parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo biti
utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate.
Ograjene naj bodo z betonskimi robniki in nagnjene proti
iztokom, ki so opremljeni s peskolovi in lovilci olj. |
(8) Pri
določanju parkirnih mest za objekte v javni rabi, ki morajo biti
brez grajenih ovir, je treba zagotoviti 5 % parkirnih mest,
rezerviranih za invalidne osebe. V primeru, da je parkirnih mest
v objektu manj kot 20, je treba zagotoviti 1 PM za invalidne
osebe. |
(9) Pri
določanju parkirnih mest večstanovanjskih objektov je treba
zagotoviti na vsako deseto stanovanje 1 parkirno mesto za
invalidne osebe. |
(10) Glede na
namembnosti stavb je treba pri izračunu parkirnih mest
upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v
nadaljevanju PM): |
|
Namembnost stavb |
Število
PM (navedene so bruto etažne površine objektov) |
Stanovanja in bivanje |
|
11100
Enostanovanjske stavbe
11210
Dvostanovanjske stavbe |
2
PM/stanovanje |
11220
Tri - in večstanovanjske stavbe |
2
PM/stanovanje, dodatno 10 % na terenu za obiskovalce |
11302
Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine
(dijaški, mladinski domovi ipd.) |
1 PM/12
postelj |
11302
Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine
(domovi za ostarele, varna hiša) |
1 PM/7
postelj |
11301
Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji
(oskrbovana stanovanja) |
1
PM/stanovanje, od tega 10 % na terenu za obiskovalce |
Poslovno-trgovske dejavnosti |
|
12201
Stavbe javne uprave
12202
Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (pisarniški in upravni
prostori ter druge storitve)
12203
Druge poslovne stavbe |
1 PM/30
m2, min. 2 PM |
12301
Trgovske stavbe (trgovina pod 500 m2) |
1 PM/50
m2, ne manj kot 2 PM |
12301
Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambenimi izdelki) |
1 PM/80
m2, ne manj kot 2 PM |
12301
Trgovske stavbe (nakupovalni center do 2500 m2) |
1 PM/35
m2 |
12301
Trgovske stavbe (nakupovalni center nad 2500 m2) |
1 PM/30
m2 |
12301
Trgovske stavbe (odprte in pokrite tržnice) |
1 PM/40
m2 |
12304
Stavbe za storitvene dejavnosti (obrtno-servisne
dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija,
avtopralnice, lekarne ipd.) |
1 PM/30
m2, ne manj kot 2 PM |
12301
Trgovske stavbe (večnamenski trgovsko-zabaviščni
objekti) |
1 PM/30
m2 |
12303
Bencinski servisi |
1 PM/30
m2 prodajnih površin, ne manj kot 3 PM |
Družbene
dejavnosti |
|
12610
Stavbe za kulturo in razvedrilo (gledališča, koncertne
hiše, večnamenske dvorane, kino, galerija) |
1 PM/5
sedežev |
12620
Muzeji in knjižnice |
1 PM/80
m2 |
12721
Stavbe za opravljanje verskih obredov |
1 PM/20
m2 |
Športne
dejavnosti |
|
24110
Športna igrišča |
1 PM/200
m2 površine igrišč, od tega 20 % PM za
avtobuse |
12650
Stavbe za šport s prostori za gledalce |
1 PM/30
m2, od tega 20 % PM za avtobuse |
12650
Stavbe za šport (večnamenske dvorane, pretežno namenjene
razvedrilu) (wellness, fizioterapija, fitnes ipd.) |
1 PM/15
m2
|
Posebne
dejavnosti |
|
12111
Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev
(hotel, prenočišča, penzioni) |
1 PM/2
sobi |
12112
Gostilne, restavracije, točilnice, bari |
1 PM/6
sedežev in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta, ne manj
kot 2 PM |
12120
Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
(mladinski hoteli) |
1 PM/10
sob |
Družbene
dejavnosti |
|
12640
Stavbe za zdravstvo (bolnišnice) |
1 PM/5
postelj |
12640
Stavbe za zdravstvo (zdravstveni dom, ambulante,
veterinarske ambulante) |
1 PM/35
m2, ne manj kot 2 PM |
12640
Stavbe za zdravstveno oskrbo (zavetišče za živali) |
1 PM/150
m2, ne manj kot 2 PM |
12630
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
(osnovne šole) |
1
PM/učilnico ter 12 za kratkotrajno parkiranje staršev |
12630
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
(srednje, visoke šole) |
1,25
PM/učilnico |
12630
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
(vrtci) |
1 PM/10
otrok, od teh najmanj 12 za kratkotrajno parkiranje |
12630
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
(ostalo) |
1 PM/30
m2, min. 2 PM |
Proizvodne dejavnosti |
|
12714
Druge nestanovanjske kmetijske stavbe |
1 PM/80
m2 |
12510
Industrijske stavbe (do 200 m2) |
1 PM/30
m2 površine, ne manj kot 2 PM |
12510
Industrijske stavbe (več kot 200 m2) |
1 PM/50
m2 površine |
12520
Rezervoarji, silosi in skladišča |
1 PM/150
m2 površine in ne manj kot 3 PM |
12510
Industrijske stavbe (delavnice za servis motornih vozil) |
6
PM/popravljalno mesto |
Drugo |
|
24204
Pokopališča |
1 PM/600
m2 |
12722
Pokopališke stavbe |
ne manj
kot 10 PM |
24122
Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas (park) |
1 PM/600
m2 |
12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: vojašnice, stavbe
za nastanitev policistov, gasilcev |
1 PM/100
m2 |
12410
Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje
komunikacij ter z njimi povezane stavbe (stavbe in
terminali na železniških in avtobusnih postajah ter z
njimi povezane stavbe) |
1 PM/50
m2* *število PM upošteva tudi značaj objekta
in dostop do javnega prometa |
Avtomatske avtopralnice |
5
PM/pralno napravo |
Samopostrežne avtopralnice |
3
PM/pralni prostor |
|
(11) Na vseh
gradbenih parcelah je treba za javne objekte oziroma dejavnosti
z obiskom strank zagotoviti še najmanj 20% dodatnih parkirnih
mest za kolesa in druga enosledna vozila (vendar ne manj kot 2
PM), ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi. |
(12) Kadar na
gradbeni parceli objekta ni tehničnih in prostorskih možnosti za
zagotovitev zadostnega števila s tem odlokom določenih parkirnih
mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta, razen parkirnih
mest za funkcionalno ovirane osebe, zagotoviti na drugih
ustreznih površinah v njegovi lasti oziroma v pogodbeno
dogovorjenem razmerju z Občino Škofja Loka oz. lastnikom
zemljišča, ki so od stavbe oddaljene največ 200,00 m. |
(13) V enotah
urejanja prostora, v katerih prevladujejo objekti z različnimi
namembnostmi (namenske rabe C, B, I), se pri izračunu parkirnih
mest upoštevajo potrebe po istočasnem parkiranju v najbolj
obremenjenem delu dneva. V kolikor se izkaže, da je potreba po
istočasnem parkiranju manjša od predpisanega št. parkirnih mest
v skladu z 10. odstavkom tega člena, se število parkirnih mest
lahko zmanjša za največ 30%. Število predpisanih parkirnih mest
se lahko zmanjša za največ 30% tudi v primeru, ko investitor z
mobilnostim načrtom dokaže manjšo potrebo po parkirnih mestih
ter opredeli druge načine trajnostne mobilnosti za dostopanje do
lokacije. |
|
63. člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje železniškega
omrežja) |
(1) Železniška
proga s pripadajočimi objekti in napravami se lahko gradi in
prenavlja skladno z določili tega odloka. |
(2) Varovalni
progovni pas je 100,00 m širok zemljiški pas, ki poteka od meje
progovnega pasu na obeh straneh proge. |
(3) V varovalnem
progovnem pasu se smejo na podlagi predhodnega soglasja
upravljavca graditi objekti in postavljati napeljave in naprave
ali saditi drevje le ob določenih pogojih in na določeni
oddaljenosti od proge, odvisno od njihove vrste in namena, ob
ukrepih, ki zagotavljajo varnost ljudi in prometa. |
|
64. člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje heliportov) |
Heliporti se
lahko urejajo na strehah in utrjenih površinah javnih objektov
ali ob zasebnih objektih, kjer ne bodo moteči za okoliške
dejavnosti. |
|
65. člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje vodovodnega
omrežja) |
(1) Javno
vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo,
z vodo za sanitarne potrebe, za zagotavljanje požarne varnosti
in vodo za tehnološko rabo in potrebe ter za javno rabo. |
(2) Pri
vzporednem vodenju vodovodov in kanalizacije za odvajanje
odpadne vode je treba med vodi zagotoviti potreben odmik oziroma
mora biti kanalizacija vgrajena pod vodovodom. |
(3) Vsi
obstoječi objekti na območjih, na katerih je zgrajeno javno
vodovodno omrežje in je tehnično možna priključitev, morajo biti
priključeni na javno vodovodno omrežje v skladu s pogoji
upravljavca vodovodnega omrežja. Gradnjo novih objektov je treba
načrtovati tako, da se lahko brez tehničnih ovir in z razumnimi
stroški priključijo na javno vodovodno omrežje. |
(4) Vodovodi za
požarne namene so lahko javni ali interni. Za zagotavljanje
požarne varnosti se na vodovodnem omrežju v odvisnosti od
terenskih razmer namestijo bodisi nadtalni ali podtalni
hidranti. Hidrante je priporočljivo v prostor umeščati na
zelenih površinah in v primernem odmiku od utrjenih površin, ki
so javne ceste. |
(5) Objekti na
vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališča, razbremenilniki ipd.)
morajo biti umeščeni v prostor tako, da je zagotovljeno
optimalno delovanje sistema. |
(6) Najožja
območja zajetij in vodohranov morajo biti zavarovana z zaščitno
ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa. |
(7) Ustrezna
oskrba s pitno vodo se zagotavlja z gradnjo novih javnih
vodovodnih sistemov, z rekonstrukcijo in posodobitvijo
obstoječega vodooskrbnega sistema ter povezovanjem v bolj
racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. |
(8) Novozgrajeni
javni vodovodi naj bodo, kjer je to racionalno, lokacijsko
vgrajeni v javne površine. Ostala infrastruktura lahko poteka ob
vodovodih v skladu s predpisanimi odmiki. Trase vodovodov morajo
glede na odmike od objektov in drugih podzemnih napeljav
potekati v skladu s predpisi. |
(9) Vodomerne
naprave se vgradijo v vodomerne jaške, obvezno locirane izven
objektov, praviloma na zemljišču lastnikov priključkov ter v
oddaljenosti največ 20,00 m od linije javnega vodovoda. |
(10) Za vgradnjo
posameznih vodomerov do DN 25 se uporabijo termoizolirani jaški.
Jaški naj se praviloma vgrajujejo na nepovoznih površinah, za
vgradnjo vodomerov večjih dimenzij pa se zgradijo
armiranobetonski jaški (njihove dimenzije so odvisne od
velikosti in števila vgrajenih vodomerov). |
(11) V naseljih
mestnega značaja je treba zagotoviti ustrezno hidrantno omrežje
z zadostnimi količinami požarne vode. V kolikor količina vode in
tlak v sistemu dopuščata, se tudi v naseljih, ki niso mestnega
značaja, zagotovi požarna varnost iz javnega vodovodnega sistema
skladno z zahtevami predpisov požarnega varstva. |
(12) Pri
rekonstrukciji in dograditvi vodovodnega in kanalizacijskega
sistema je treba upoštevati vse izdelane in potrjene programske
rešitve, v kolikor niso v nasprotju s tem odlokom. Upravljavec
predmetne gospodarske infrastrukture sodeluje v postopkih
izdelave idejnih zasnov in projektov, ki obravnavajo obnovo in
izgradnjo, z dajanjem točnih tehničnih podatkov, strokovnih
napotkov in strokovnih rešitev. V postopkih priprave podrobnih
prostorskih izvedbenih aktov ali projektov za pridobitev
gradbenega dovoljenja pa z dajanjem smernic ali projektnih
pogojev za poseg v varovalnem pasu posamezne gospodarske javne
infrastrukture. |
|
66. člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje
kanalizacijskega omrežja) |
(1) Javno
kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju komunalne odpadne
vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih javnih
površin (tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih
površin) na čiščenje. |
(2) Kanalizacija
mora biti zgrajena v ločenem sistemu, razen na območjih, kjer je
že izveden mešan sistem kanalizacije oziroma je gradnja mešanega
sistema ekonomsko in/ali tehnično utemeljena. |
(3) Vsa
kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno. |
(4) Vsi
obstoječi objekti na območjih, na katerih je zgrajeno javno
kanalizacijsko omrežje in je tehnično možna priključitev, morajo
biti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje v skladu s
pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja. Gradnjo novih
objektov je treba načrtovati tako, da se novozgrajeni objekti
brez tehničnih ovir in z razumnimi stroški priključujejo na
javno kanalizacijsko omrežje. Če priključitev objektov na javno
kanalizacijsko omrežje zaradi fizičnih ovir ali velike
oddaljenosti ni možna, se lahko na podlagi pozitivnega soglasja
upravljavca javnega kanalizacijskega omrežja dovoli začasno ali
trajno čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni
napravi oziroma na način, kot ga predpisuje predpis o odvajanju
in čiščenju komunalne odpadne vode. Male lokalne čistilne
naprave morajo biti izvedene v skladu z določili predpisov, ki
urejajo področje emisij snovi pri odvajanju odpadne vode iz
malih komunalnih čistilnih naprav. |
(5) Odpadne
komunalne vode, ki nastajajo v obstoječih objektih, je dovoljeno
do rokov skladno s predpisi čistiti v obstoječih greznicah.
Čiščenje komunalnih odpadnih vod iz predvidenih objektov na
območjih, na katerih ni ali ne bo zgrajeno javno kanalizacijsko
omrežje, je treba predvideti v malih komunalnih čistilnih
napravah oziroma na način, kot ga predpisuje predpis o odvajanju
in čiščenju komunalne odpadne vode. Male komunalne čistilne
naprave in obstoječe greznice morajo biti redno vzdrževane in
evidentirane pri izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja
odpadnih vod, ki tudi opravlja obdobno praznjenje. |
(6) Na območjih,
na katerih razpoložljiv prostor in značilnosti tal omogočajo
ponikanje, je treba zagotoviti bogatenje podtalnice, s
ponikanjem čiste padavinske vode s strešin, terasastih površin,
dvorišč in drugih utrjenih površin. Čista padavinska voda iz
navedenih površin se lahko uporabi tudi za sanitarne ali
tehnološke potrebe. |
(7) Kjer
ponikanje padavinske vode zaradi sestave tal ni možno, se vodo v
skladu s pogoji upravljavca vodotoka vodi do izliva v vodotok
ali pa se pod pogoji upravljalca kanalizacijskega omrežja odvaja
v meteorno kanalizacijo oziroma v obstoječi mešani sistem
kanalizacije. |
(8) Vsaka mala
komunalna čistilna naprava mora imeti zagotovljen dostop in
urejen ustrezen dovoz, ki ustreza tehničnim značilnostim
vzdrževalnih vozil upravljavca. |
(9) Padavinske
vode z zasebnih površin ne smejo pritekati na javne površine in
ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih
površin, razen pod pogoji in s soglasjem upravljavca. |
(10) Padavinske
vode s streh in utrjenih površin na posameznih gradbenih
parcelah ne smejo pritekati na druge gradbene parcele brez
soglasja lastnikov prizadetih gradbenih parcel. |
(11) Trase in
jaški kanalizacijskih vodov morajo praviloma potekati izven
vozišča. Kadar to ni možno, morajo biti jaški na vozišču
umeščeni izven kolesnic vozil. |
(12) Minimalna
začetna globina fekalnih kanalov naj z upoštevanjem terenskih
danosti omogoča gravitacijsko odvajanje obstoječih iztokov iz
pritličij bližnjih objektov z upoštevanjem potrebnega nadkritja,
ki preprečuje poškodbe in zmrzovanje. Minimalna začetna globina
kanalov za padavinsko vodo mora omogočati priključitev cestnih
požiralnikov in meteornih voda z utrjenih javnih površin z
upoštevanjem nadkritja najmanj 0,80 m. |
(13)
Novozgrajena kanalizacija za odvod komunalnih odpadnih voda mora
biti zgrajena iz materialov, ki zagotavljajo absolutno
vodotesnost, ter mora biti zaščitena proti mehanskim, kemijskim
in drugim vplivom. |
(14) Če
prostorske razmere to omogočajo, morajo biti javne komunalne
čistilne naprave umeščene v prostor tako, da bodo zadostno
oddaljene od stanovanjskih površin, ter tako, da lokacija
omogoča morebitno razširitev oziroma nadgradnjo čistilne
naprave. |
(15) Male
komunalne čistilne naprave so v lasti občanov (lastnikov
objektov) in se gradijo na zasebnih zemljiščih in v bližini
objektov, kjer nastaja odpadna voda. Iztok iz čistilne naprave
mora ustrezati zakonsko določenim parametrom. |
(16) Javne
komunalne čistilne naprave imajo lahko območje čistilne naprave
zavarovano z zaščitno ograjo zaradi preprečitve nepooblaščenega
dostopa do objekta in naprav. |
|
67. člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji za objekte in ureditve za zbiranje
in odstranjevanje odpadkov) |
(1) Komunalne in
komunalnim odpadkom podobne odpadke je treba zbirati v primernih
tipiziranih in standardiziranih posodah (po tehničnih navodilih
izvajalca javne službe). |
(2) Vsaka
dejavnost, objekt ali del objekta, kjer nastajajo odpadki, mora
imeti zagotovljen prostor za postavitev opreme za njihovo
zbiranje, hranjenje ali začasno skladiščenje. |
(3) Zbirno mesto
za komunalne odpadke mora biti praviloma na funkcionalnem
zemljišču objekta, ki mu pripada, tako da je dostopno vozilom za
odvoz. Če to zaradi danosti prostora ni možno, se s pristojno
občinsko strokovno službo za promet in gospodarjenje z odpadki
določi zbirno mesto na javni površini. Zbirno mesto mora biti na
utrjeni površini. |
(4) Prevzemna
mesta za komunalne odpadke morajo biti dobro prometno dostopna,
ne smejo pa biti na prometnih površinah. Takoj po prevzemu
odpadkov na odjemnem mestu je treba posode za zbiranje odpadkov
postaviti nazaj na zbirno mesto. |
(5) Za ločeno
zbiranje odpadkov se v skladu s predpisi na primerno dostopnih
mestih in na podlagi gostote poselitve locirajo zbiralnice
ločenih frakcij. Praviloma so zbiralnice postavljene na utrjene
površine javnega značaja. Zbiralnice so opremljene z zabojniki,
v katerih se zbirajo ločene frakcije. |
(6) Obstoječe
zbiralnice je možno obnavljati in premeščati, glede na velikost
zbirnega mesta pa predvideti tudi ločeno zbiranje po pogojih
upravljavca in občinskega odloka o čiščenju javnih površin ter
obveznem zbiranju, odvažanju in odlaganju odpadkov. |
(7) Za zbiranje
vseh frakcij in za začasno hranjenje posameznih frakcij do
rednega prevzema frakcij odpadne embalaže ali njihove
prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje je v
sklopu zaprtega odlagališča nenevarnih odpadkov v Dragi urejen
zbirni center. Poleg tega je treba na območju občine predvideti
še dva zbirna centra, ki morata biti zaradi dobre dostopnosti
locirana v bližini pomembnejših mestnih cest, imeti pa morata
vratarnico, utrjene površine, nadstrešek in ograjo za
preprečitev nepooblaščenega dostopa. |
(8) Posebne
odpadke je treba skladiščiti na območjih, kjer nastanejo, v
posebnih namensko zgrajenih skladiščih do njihove predaje
pooblaščenemu podjetju ali končne dispozicije na deponiji
posebnih odpadkov. |
(9) Objekti za
ravnanje z odpadki se lahko umestijo na območja podrobnejše
namenske rabe O ter izjemoma IP in IG ali na druga območja, če
so vplivi zmanjšani na najmanjšo možno stopnjo in če s tem
soglašajo mejaši. |
(10) Ureditve za
zbiranje odpadkov morajo biti umeščene v prostor ob upoštevanju
namembnosti stičnih območij in površin. Njihova ureditev in
oblikovanje morata biti usklajena s preostalimi ureditvami
javnih odprtih površin na območju, tako da ta mesta, objekti in
ureditve ne bodo vidno moteči. |
(11) Ravnanje z
odpadki mora biti izvedeno skladno s tem odlokom z veljavnimi
področnimi predpisi in na način, da ne povzroča povečanega
tveganja za požar, eksplozijo, okolje in zdravje ljudi. |
|
68. člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje plinovodnega
omrežja) |
(1) Vsi posegi,
ki se nahajajo v varovalnem pasu prenosnih plinovodov in
distribucijskega omrežja, se lahko izvajajo le s soglasjem in
pod pogoji upravljavca –operaterja distribucijskega sistema
zemeljskega plina. |
(2) Pri
načrtovanju in gradnji prenosnega ter distribucijskega
plinovodnega omrežja je treba upoštevati varnostne odmike
plinovodov in naprav plinovodnega omrežja od obstoječih in
načrtovanih objektov ter ureditev v skladu z veljavnimi
predpisi, ki določajo varnostne odmike v odvisnosti od imenskega
premera in delovnega tlaka ter cone eksplozijske nevarnosti,
hrupa pri navadnem obratovanju ipd. |
(3) Objekti na
območju, na katerem je načrtovana gradnja plinovodnega omrežja,
lahko do njegove izgradnje uporabljajo lasten ali skupen
rezervoar za utekočinjeni naftni plin. |
|
69. člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje
elektroenergetskega omrežja) |
(1)
Elektroenergetsko distribucijsko omrežje nazivne napetosti 10/20
kV in manj mora biti zgrajeno v podzemni izvedbi, praviloma v
kabelski kanalizaciji. Gradnja nadzemnega 10/20 kV in
nizkonapetostnega distribucijskega omrežja je dovoljena le izven
mestnih območij, razen v primeru, ko terenske razmere gradnje
podzemnega voda ne omogočajo. |
(2) Nadzemni
elektroenergetski vodi na mestnem območju ne smejo potekati v
vedutah z javnih površin na naravne in ustvarjene prostorske
dominante. |
(3) Gradnja
elektroenergetskih vodov nazivne napetosti 110 kV in več je
dopustna na območjih, kjer ne omejujejo namenske rabe prostora,
določene s tem odlokom. Na območjih sklenjenih stavbnih zemljišč
se takšni vodi praviloma izvedejo v podzemni izvedbi; njihova
izvedba je dovoljena v skladu z določili izvedbenih prostorskih
aktov za te objekte oziroma po predhodni potrditvi trase s
strani Občinske uprave Občine Škofja Loka. |
(4)
Nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje se na
območjih naselij in na območjih krajinskih enot prepoznavne
kulturne krajine ob gradnji ali rekonstrukciji praviloma izvede
podzemno. To ne velja za območja varovanja arheološke dediščine,
takrat naj ti vodi potekajo ob robovih naselij, gozdov, cest. |
(5) Za gradnjo
objektov v koridorjih obstoječih in načrtovanih prenosnih
daljnovodov je treba pridobiti pisno soglasje izvajalca
gospodarske javne službe operaterja prenosnega omrežja. |
(6) V koridorjih
daljnovodov so dopustne gradnje novih in rekonstrukcije
obstoječih linijskih infrastrukturnih objektov, če
rekonstruirani ali novozgrajeni daljnovod ne povzroča čezmerne
celotne obremenitve območja s sevanjem v nobenem bivalnem ali
drugem prostoru stavb, v katerih se zadržujejo ljudje.
Izpolnjene morajo biti zahteve glede mejne vrednosti veličin
elektromagnetnega sevanja v skladu z veljavnimi predpisi. |
(7) V koridorjih
daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih
se nahaja vnetljiv material. Ravno tako je pod daljnovodi
prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive
in eksplozivne materiale. |
(8) Razdelilne
transformatorske postaje na območjih podrobnejše namenske rabe
S, C in I se morajo izvesti v skladu s sodobnimi principi z
uporabo takšne tehnologije, da se vplivi na okolje zmanjšajo na
minimum, da se zmanjšajo potrebne površine za postavitev
objekta, da se vse stikalne in transformatorske naprave izvede v
kvalitetno oblikovanih zaprtih objektih. Vse razdelilne
transformatorske postaje morajo biti zaščitene pred
nepooblaščenim dostopom. Vse vključitve v elektroenergetsko
omrežje se praviloma izvedejo s podzemnimi kabli. |
(9)
Transformatorske postaje so praviloma samostoječi objekti
pravokotnega tlorisa, na območjih podrobnejše namenske rabe S, C
in IG ter IP pa se praviloma umeščajo v večje objekte. Treba je
zagotoviti ustrezen dostop za vzdrževanje in zamenjavo
transformatorjev, pri razporeditvi prostorov v objektu pa je
treba upoštevati določila predpisov o električnem in magnetnem
sevanju. |
(10) Samostoječe
transformatorske postaje morajo biti čim manjše. Priporočljivo
je, da se njihova vizualna izpostavljenost delno zmanjša z
združevanjem z drugimi infrastrukturnimi objekti ali ureditvami,
kot so zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice, delno zasutje in
podobno. |
(11) Javne
površine na območjih podrobnejše namenske rabe S, B, C, I, P, E
ter Z morajo biti opremljene z javno razsvetljavo skladno s
funkcijo in pomenom posamezne površine in okoliških objektov.
Pri tem je treba upoštevati določbe v povezavi s preprečevanjem
svetlobnega onesnaženja ter zagotavljati varstvo bivalnih
prostorov pred moteno osvetljenostjo zaradi razsvetljave
nepokritih površin, varstvo ljudi pred bleščanjem, varstvo
astronomskih opazovanj pred sijem neba in za zmanjšanje porabe
električne energije. |
|
70. člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje
komunikacijskega omrežja) |
(1)
Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora
biti izvedeno s podzemnimi kabli, praviloma v kabelski
kanalizaciji. Na izvenmestnih območjih je dovoljena tudi gradnja
nadzemnih vodov. |
(2) Na območjih
podrobnejše namenske rabe S, C, B, I je treba zagotoviti
ustrezno število komunikacijskih central, da bo zagotovljena
možnost prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z
najsodobnejšimi komunikacijskimi storitvami. |
(3) Na območjih,
ki še niso opremljena s telefonskim omrežjem, je treba zgraditi
osnovno kabelsko telefonsko mrežo in jo povezati s telefonsko
centralo. |
(4) Trase
komunikacijskih vodov mora potrditi Občinska uprava Občine
Škofja Loka. |
(5) Pri
načrtovanju objektov in naprav brezžičnih sistemov je treba
upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in
elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje: |
· Naprave
brezžičnih sistemov kot zahtevni ali manj zahtevni objekti se
lahko gradijo na območjih podrobnejše namenske rabe I, P in E.
Na namenskih rabah K in G se bazne postaje lahko gradijo v
sklopu obstoječe infrastrukture. |
· Objekte
in naprave brezžičnih sistemov je treba umeščati v prostor tako,
da se združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne
koridorje in naprave. |
· Za
umeščanje naprav brezžičnih sistemov se prednostno izrablja
možnosti umestitve na obstoječe objekte in naprave npr.
elektroenergetske infrastrukture ter tehnološke objekte. |
· Objekte
in naprave brezžičnih sistemov je treba na izpostavljenih legah
umestiti v prostor na podlagi prostorske preveritve in
utemeljitve, tako da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim
manjši. |
· Posebno
pozornost je treba nameniti oblikovanju objektov brezžičnih
sistemov, in sicer tako, da je oblikovanje čim bolj prilagojeno
prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim
danostim prostora (barve, oblika stebrov in anten). |
· Naprave
brezžičnih sistemov (bazne postaje) kot naprave se lahko gradijo
v skladu s prilogo 1. |
|
71. člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji za prostorski razvoj na varovanih
območjih predvidene javne gospodarske infrastrukture) |
(1) Varovalni
koridorji in varstveni pasovi posameznih objektov gospodarske
javne infrastrukture znašajo: |
(2) Širina
varovalnega pasu gospodarske javne infrastrukture znaša: |
· za
elektroenergetsko omrežje: |
· za
nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske
postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV: 40,00 m od osi
elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne
ali transformatorske postaje, |
· za
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV: 10,00 m od
osi elektroenergetskega voda, |
· za
nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske
postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV: 15,00 m od osi
elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne
ali transformatorske postaje, |
· za
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV: 3,00
m od osi elektroenergetskega voda, |
· za
nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do
vključno 20 kV: 10,00 m od osi elektroenergetskega voda, |
· za
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno
20 kV: 1,00 m od osi elektroenergetskega voda, |
· za
razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo
srednje napetosti 0,4 kV: 2,00 m od zunanje ograje razdelilne
ali transformatorske postaje, |
· za
sistem zemeljskega plina: |
· za
prenosni sistem zemeljskega plina: 65 m merjeno od njegove osi
oziroma od zunanje ograje merilno-regulacijske postaje in
ostalih objektov prenosnega sistema, razen kompresorskih postaj, |
· 100
m od ograje kompresorske postaje, |
· za
distribucijski sistem zemeljskega plina: 5 m merjeno od njegove
osi. |
· za
vodovodno omrežje, merjeno levo in desno od osi voda oziroma
skrajnega roba objekta: 3,00 m, |
· za
kanalizacijsko omrežje, merjeno levo in desno od osi voda
oziroma skrajnega roba objekta: 3,00 m, |
· za
komunikacijske oddajne sisteme območje od antene oddajnika, ki
se razteza v tridimenzionalnem prostoru od antene glede na moč
in smer delovanja oddajnika, število oddajnikov na isti lokaciji
in tehnološko izvedbo. Tako je treba obravnavati vsak oddajnik
posebej in zanj pridobiti natančne podatke o varovalnem
koridorju. |
(3) V varovalnih
koridorjih in varstvenih pasovih elektroenergetskih vodov,
objektov in naprav ter komunikacijskih oddajnih sistemov ni
dovoljena gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred
sevanjem, in sicer: |
· bolnišnic,
zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih
bivanju in rekreaciji, stanovanjskih objektov, objektov
vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa
osnovnega zdravstvenega varstva, objektov, v katerih se
opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske
dejavnosti, igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in
rekreacijskih površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega
števila ljudi. |
(4) V varovalnih
koridorjih in varstvenih pasovih elektroenergetskih vodov
napetostnega nivoja 110 kV in več sta na obstoječih objektih
dovoljena vzdrževanje objekta in gradnja pomožnih funkcionalnih
objektov, ki služijo obstoječemu objektu (garaže, parkirišča,
lope). |
(5) Za vse
objekte (novogradnje, prizidave objektov namenjenih za stalno
oz. občasno prebivanje ter pomožne objekte), ki posegajo v
elektroenergetske varovalne koridorje obstoječih daljnovodov, je
treba predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso
prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja v
skladu z obstoječimi predpisi. |
(6) Varovalni
pasovi za posamezne vrste cestnega omrežja od zunanjega roba
cestnega telesa znašajo za: |
· regionalno
cesto (RC) 15,00 m, |
· lokalno
cesto (LC, LZ, LK) 10,00 m, |
· javno
pot (JP) 5,00 m, |
· občinske
kolesarske poti (KJ) 2,00 m. |
(7) Varovalni
progovni pas je zemljiški pas, na obeh straneh železniške proge
širok 100,00 m, merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov
proge. |
(8) V varovalnih
koridorjih in varstvenih pasovih gospodarske javne
infrastrukture je dovoljena gradnja v skladu z namembnostjo
varovalnega koridorja ali varstvenega pasu pod pogoji
upravljavca javne infrastrukture. Na obstoječih objektih je
dovoljeno vzdrževanje objekta. |
(9) V varovalnih
koridorjih in varstvenih pasovih gospodarske javne
infrastrukture je gradnja objektov, ki niso v skladu z
namembnostjo varovalnega koridorja, dovoljena le pod posebnimi
pogoji upravljavca omrežja v skladu s predpisi. |
|
72. člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine in ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih
dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
obrambnih potreb in pogoji glede varovanja zdravja) |
(1) Gradnje in
prostorske ureditve so dopustne v vseh območjih urejanja, če v
okolju ne povzročajo večjih motenj, kot so dovoljene s predpisi.
Gradnje in prostorske ureditve niso dopustne v območjih
naselbinske dediščine, razglašenih kot spomenik, ter v njihovih
vplivnih območjih, kjer gradnje novih objektov praviloma niso
dopustne. Širitev posamezne dejavnosti, ki ima čezmerne vplive
na okolje, je pogojena s sočasno sanacijo čezmernih vplivov na
okolje, ki jih taka dejavnost povzroča. Pri vseh gradnjah je
treba upoštevati normativne določbe glede varovanja okolja. Vsak
poseg v okolje mora biti načrtovan in izveden tako, da povzroči
čim manjše obremenjevanje okolja. |
(2) Pred
začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje,
je treba izvesti presojo sprejemljivosti njegovih vplivov na
okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje ministrstva. Pri
vseh drugih posegih, ki povzročajo emisije snovi v okolje, je
treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. |
(3) Pred
začetkom izvajanja posega znotraj varovanih, zavarovanih območij
in območij naravnih vrednot, ki lahko pomembno vplivajo na ta
območja, je treba izvesti presojo sprejemljivosti njegovih
vplivov na varovana območja in pridobiti naravovarstveno
soglasje ministrstva. |
(4) Pogoj za
poseganje na parcele, na katerih veljajo določeni režimi, je
obvezna pridobitev soglasja službe, pristojne za varstvo in
upravljanje varovanih objektov, prostorov, dobrin v okviru
posameznega režima. |
|
73. člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine) |
(1) Sestavni del
OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po
predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju
objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni
spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena
območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna
območja dediščine. |
(2) Objekti in
območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja
prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem
prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz
veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov
o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih
območij dediščine). |
(3) Na objektih
in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene
vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in
situ). |
(4) Na objektih
in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni: |
· gradnja
novega objekta, vključno s prizidavo ter deli, zaradi katerih se
bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in |
· rekonstrukcija
objekta na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali
območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in
materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot. |
(5) Odstranitve
objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne
dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo
predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
(6) Na objektih
in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih
posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno
ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih
določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji
celostnega ohranjanja kulturne dediščine. |
(7) Objekte in
območja kulturne dediščine je treba varovati pred poškodovanjem
ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne
dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne
smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih
sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska
infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov
materialov ipd. |
(8) Za kulturne
spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim
konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru
neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za
kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni
z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. |
(9) Za varstvena
območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij
dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi
režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v
aktu o določitvi varstvenih območij dediščine. |
(10) Za
registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni
varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali
načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote
ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so
nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb
tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano
kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji,
določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo
dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo
varstveni režimi za posamezne tipe dediščine in so navedeni v
tem členu. |
(11) Za
registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorsko
izvedbeni pogoji za posamezne vrste dediščine. |
1. Za
registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote,
kot so: |
· tlorisna
in višinska zasnova (gabariti), |
· gradivo
(gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
· oblikovanost
zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni
detajli), |
· funkcionalna
zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, |
· sestavine
in pritikline, |
· stavbno
pohištvo in notranja oprema, |
· komunikacijska
in infrastrukturna navezava na okolico, |
· pojavnost
in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih –
cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
· celovitost
dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine), |
· zemeljske
plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
2. Za
registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane
vrednote, kot so: |
· naselbinska
zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih
prostorov), |
· odnosi
med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim
prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in
nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne
celote), |
· prostorsko
pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki
itd.), |
· prepoznavna
lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti,
poti itd.), |
· naravne
in druge meje rasti ter robovi naselja, |
· podoba
naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin,
kritina), |
· odnosi
med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), |
· stavbno
tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade
itd.), |
· oprema
in uporaba javnih odprtih prostorov, |
· zemeljske
plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
· V
primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami, je treba
upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča. |
3. Za
registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranjajo
se varovane vrednote, kot so: |
· krajinska
zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali
oblikovane sestavine), |
· značilna
obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter
členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela
drevesa), |
· tradicionalna
raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini), |
· tipologija
krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci,
znamenja, zidanice), |
· odnos
med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo
oziroma naseljem, |
· avtentičnost
lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov, |
· preoblikovanost
reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in
konstrukcije ter likovni elementi in |
· zemeljske
plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
4. Za
registrirano vrtnoarhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane
vrednote, kot so: |
· zasnova
(oblika, struktura, velikost, poteze), |
· grajene
ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema,
likovni elementi), |
· naravne
sestavine (rastline, vodni motivi, relief), |
· podoba
v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje
prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene
meje), |
· rastišče
z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in
obstoj rastlin, in |
· vsebinska,
funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami
prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za
delovanje celote. |
5. Za
registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati
v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.
Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi,
strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali
uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali
spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano
je predvsem: |
· odkopavati
in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati
kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, |
· poglabljati
morsko dno in dna vodotokov ter jezer, |
· ribariti
z globinsko vlečno mrežo in se sidrati, |
· gospodarsko
izkoriščati rudnine oziroma kamnine in |
· postavljati
ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in
podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak,
razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo
arheološkega najdišča. |
6. Izjemoma so
dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna
zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob
izpolnitvi naslednjih pogojev: |
· če
ni možno najti drugih rešitev in |
· če
se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških
raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
7. Obseg in čas
potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ, pristojen za
področje varstva kulturne dediščine. |
8. V primeru,
da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke
raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave
najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave
izvedbenega akta. |
9. Za
registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane
vrednote, kot so: |
· avtentičnost
lokacije, |
· materialna
substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin, |
· vsebinski
in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
10. Za drugo
dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
· materialna
substanca, ki je še ohranjena, |
· lokacija
in prostorska pojavnost, |
· vsebinski
in prostorski odnos med dediščino in okolico. |
(12) V vplivnih
območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti
prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranjajo se
prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine,
zaradi katere je bilo vplivno območje določeno. |
(13) Za poseg v
kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika,
varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je
razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi
odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti
kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege
po predpisih za varstvo kulturne dediščine. |
(14)
Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje je treba
pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s
posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to
območje urejanja. |
(15) Za poseg v
objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela,
dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz,
strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki
dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno
lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v
prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi
odloka o OPN ali drugih predpisov. |
(16) Za izvedbo
predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika,
registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine,
naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine
je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in
odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne
dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za
raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni
območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije
treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških
raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi
pristojna javna služba. |
(17) Na
območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in za
katera ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se
priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo
ali posegi v zemeljske plasti. |
(18) Ob vseh
posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju
dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu
odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za
varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z
določili arheološke stroke. |
(19) Zaradi
varstva arheoloških ostalin je treba pristojni osebi Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do
zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi. |
|
74. člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave ) |
(1) Območja
ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali določena s
posebnimi predpisi (naravni spomeniki, naravne vrednote
državnega in lokalnega pomena, posebna varstvena območja Natura
2000 in potencialna posebna ohranitvena območja Natura 2000 ter
ekološko pomembna območja), se varujejo v skladu z določili teh
predpisov, ki jih ta odlok prevzema. Za posege na območja
ohranjanja narave je treba pridobiti pogoje in soglasja
pristojne službe za varovanje narave. |
(2) Za posege na
območjih in objektih iz prvega odstavka tega člena je treba v
primeru neskladja določb tega odloka s pogoji organa,
pristojnega za ohranjanja narave, upoštevati pogoje organa,
pristojnega za ohranjanje narave. |
(3) Območja
ohranjanja narave so prikazana v Prikazu stanja prostora, ki je
priloga OPN. |
|
75. člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede območij vojnih grobišč) |
(1) Pri posegih
v območja vojnih grobišč je treba upoštevati predpise s področja
vojnih grobišč. |
(2) Na območjih
vojnih grobišč je prepovedano: |
· spreminjati
zunanji videz grobišč, |
· poškodovati
grobišča ali odtujiti njihove sestavne dele in |
· izvajati
vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč
ali pa je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč. |
(3) Območja
vojnih grobišč so prikazana v Prikazu stanja prostora, ki je
priloga OPN. |
|
76. člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede priobalnih zemljišč) |
(1) Zunanja meja
priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15,00 m od meje
vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5,00 m od meje vodnega
zemljišča. Meja priobalnih zemljišč na vodah 1. reda zunaj
območij naselja sega najmanj 40,00 m od meje vodnega zemljišča. |
(2) Pod pogoji,
ki jih določa predpis, ki ureja področje voda, je možna tudi
drugačna določitev zunanje meje priobalnih zemljišč. |
(3) Priobalna
zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. |
(4) Na
priobalnem zemljišču vodotoka morata biti omogočena dostop in
vzdrževanje vodotoka. |
|
77. člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji za varstvo voda) |
(1) Za vsak
poseg, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim in
stanje voda, je treba pridobiti dovoljenja v skladu s predpisi o
vodah. |
(2) Pri
načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je
treba predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na
delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj praviloma
le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od
zakonsko določenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih,
kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne
bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov. |
(3) Prečkanja
vodov gospodarske javne infrastrukture pod strugo vodotoka
morajo biti načrtovana tako, da se prevodna sposobnost struge
vodotoka ne bo zmanjšala. |
(4) Za gradnjo
na vodovarstvenih območjih je treba pridobiti soglasje, ki ga
izda pristojni organ. Pri posegih na vodovarstvena območja je
treba upoštevati državne in občinske predpise, ki se nanašajo na
ta območja. |
(5)
Vodovarstvena območja so prikazana v Prikazu stanja prostora, ki
je priloga OPN. |
(6) Vse
obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in
drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih
virov. |
(7) Gradnja
namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za
namakanje sta dovoljeni pod pogoji pristojne službe za
upravljanje in varstvo voda. |
(8)
Odvodnjavanje padavinskih vod iz utrjenih asfaltiranih površin
naj poteka preko lovilcev olj. |
|
78. člen |
(skupni
prostorsko izvedbeni pogoji glede varovanja in izboljšanja
zraka) |
(1) Pri gradnji
objektov in urejanju površin je treba upoštevati predpise s
področja varstva zraka. |
(2) Pri
posameznih obstoječih virih prekomernega onesnaženja zraka mora
lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja dvakrat letno
meriti nivo onesnaženosti in izvesti ustrezno zaščito oziroma
sanacijo. Z rezultati merjenja mora seznaniti Občino Škofja
Loka. |
(3)
Onesnaževalci, ki jih veljavni predpisi zavezujejo k
monitoringu, morajo dosledno izvajati monitoring industrijskega
onesnaževanja. |
(4) Pri
načrtovanju novih in pri rekonstrukciji srednjih in velikih
kurilnih naprav mora investitor oziroma povzročitelj obremenitve
pri izračunu potrebne višine dimnika upoštevati možne vplive na
okolje in zdravje ljudi v neposredni bližini kurilne naprave. |
(5) Ob nasipanju
gramoza ali izkopu in prelaganju odpadkov se mora preprečevati
prašenje, in sicer z rednim vlaženjem ob suhem in vetrovnem
vremenu. |
|
79. člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji za varstvo tal in kmetijskih
zemljišč) |
(1) Pri gradnji
objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in
deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za
rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih
kmetijskih zemljišč. |
(2) Pri uporabi
in skladiščenju nevarnih snovi in pri gradnji objektov morajo
biti dela izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali
direktno v podtalnico ali v kanalizacijo. |
(3) Na
kmetijskih zemljiščih se dopusti izboljšava ekološkega stanja
tal z vnosom zemeljskih izkopov in umetno pripravljenih zemljin
v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem
odpadkov v primeru: |
· rekultivacije
tal, |
· nasipavanja
zemljišč pri vzpostavitvi novega stanja tal ali |
· zaradi
zapolnjevanja izkopov zaradi vzpostavitve prvotnega stanja tal. |
|
80. člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede varstva gozdov) |
(1) V območjih
gozdov so dovoljeni posegi, ki ne ogrožajo funkcij gozda oz. ne
razvrednotijo ali poškodujejo gozda oz. ne poslabšajo možnosti
uresničevanja funkcij gozda ali onemogočijo njihovega
zagotavljanja. |
(2) Ohraniti je
treba obstoječe dostope do gozda za gospodarjenje z njim,
vključno z javno rabo gozdov, ki je dovoljena tudi nelastnikom
gozdov. V nasprotnem primeru je treba urediti nadomestne
dostope. Vsak projekt ali soglasje za poseg v gozd ali ob njem
mora vsebovati tudi rešitev za dostop do prometnice za
gospodarjenje z gozdom, ki meji na poseg ali je v njegovem
zaledju. |
(3) Postavljanje
ograj v gozdu ali ob gozdu ni dovoljeno. Ograditev gozda z
ograjo se lahko dovoli le z dovoljenjem Zavoda za gozdove
Slovenije v skladu z veljavno zakonodajo. Prav tako ni dovoljeno
ograjevanje gozda z drugimi objekti. |
(4) Območja
varovalnih gozdov, gozdov s posebnim namenom in gozdnih
rezervatov so prikazana v Prikazu stanja prostora, ki je priloga
OPN. |
(5) Večnamenski
gozdovi so namenjeni predvsem gospodarskemu izkoriščanju gozdov.
V njih je dovoljeno izvajati dejavnosti s področja gozdarstva in
posegati v prostor v skladu s predpisi. |
(6) V varovalnih
gozdovih, v gozdovih s posebnim namenom in v gozdovih z
ekološkimi ter socialnimi funkcijami s 1. stopnjo poudarjenosti
so dopustni le posegi in dejavnosti za namensko gospodarjenje s
temi območji. Izjemoma so dopustni posegi za gospodarsko
infrastrukturo, če ne ogrožajo ali onemogočajo ekoloških in
socialnih funkcij gozdov. |
(7) Gozdni
rezervati so prepuščeni naravnemu razvoju. V njih niso dovoljeni
posegi v prostor, gozdnovarstvena in gojitvena dela, gradnja
prometnic in izkoriščanje ter raba gozdov. |
(8) V območjih
gozdnih zemljišč so dopustne krčitve v kmetijske namene v skladu
z Zakonom o gozdovih. |
(9) Dopustne
vrste rabe v varnostno-oskrbnem pasu območij ob gozdu so zelene
površine, vodna in kmetijska zemljišča ter vse vrste
infrastruktur, če ne vsebujejo objektov, ki bi jih lahko
ogrozila padajoča drevesa, oziroma nista njihova lokacija in
način rabe takšna, da bi trajno onemogočala dostop do gozda. |
(10) V
varnostno-oskrbnem pasu je treba zagotoviti prometnico za dostop
do gozda. Prometnica je lahko cesta, pot, kolesarska ali
sprehajalna steza, ki je lahko tudi neutrjena, vendar trajno
omogoča dostop do gozda za namene gospodarjenja z njim, vključno
z javno rabo gozdov (rekreacija, nabiranje plodov itd.) in
odvozom gozdnih Iesnih proizvodov. Izjemoma je dopustno, da le
občasno omogoča dostop s tovornim vozilom. |
(11) V območjih
za poselitev, kjer je v naravi še gozd, je do skrčitve gozda
treba upoštevati predpise o gozdovih in gozdarstvu. |
(12) Umeščanje
energetskih objektov in naprav v prostor se načrtuje tako, da
se, kolikor je le mogoče, upošteva značilne naravne prvine, kot
so gozdni rob, vznožje pobočij, reliefne značilnosti, vidnost
naselij in značilne vedute. |
(13) V prostoru
z majhnim deležem gozda je treba objekte linijske infrastrukture
načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim
zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji. |
(14) Pri gradnji
z ograjami zavarovanih prometnic je treba zagotoviti prehode za
divjad na krajih, kjer so že od nekdaj potekale stečine in
naravni prehodi posameznih vrst divjadi. Lokacije prehodov
ugotovi Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju s strokovnimi
službami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi
organizacijami. |
(15) Nove
stanovanjske in industrijske objekte se praviloma načrtuje v
odmiku ene drevesne višine odraslega gozda od obstoječega
gozdnega roba. Pri tem se odmik določi v odvisnosti od
posameznih lokacij in sestojev, ki so ali se bodo v času razvili
na posamezni lokaciji. Odmik je poleg zagotavljanja funkcij
gozdov potreben tudi zaradi zagotovitve varnosti objektov. |
(16) Na območju
naselij in v njihovi neposredni bližini je treba obseg gozdnih
površin v največji možni meri ohraniti ter jih vpeti v zelene
sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe. |
(17) Negozdna
zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen če je to
predvideno v gozdnogospodarskem načrtu. |
(18) Posegi iz
prejšnjih odstavkov so dopustni le, če posegi v gozd ne bodo
negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov. K
zgoraj navedenim posegom je treba pridobiti soglasje Zavoda za
gozdove Slovenije. |
|
81. člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja pred požarom) |
(1) Pri gradnjah
objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati
prostorske, gradbene in tehnične predpise ter smernice, ki
urejajo varstvo pred požarom. Za primer požara je treba
zagotoviti: |
· odmike
med objekti in odmike od meje parcel ali zagotoviti potrebne
protipožarne ločitve, |
· prometne/manipulacijske
poti oziroma površine za intervencijska vozila, |
· vire
za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter površine ob objektih za
evakuacijo ljudi. |
(2) Na območjih
brez hidratnega omrežja je treba zagotoviti požarne bazene ali
druge ureditve, ki zagotavljajo požarno varnost. |
(3) Gradnje in
ureditve v prostoru morajo zagotavljati dovoz do vodotokov,
hidrantov in požarnih bazenov. |
(4) Obstoječe in
nove interventne poti morajo zagotavljati dostope
intervencijskim vozilom ter morajo ustrezati standardom s tega
področja. |
(5) Na območjih
brez hidrantnega omrežja in na območjih, kjer pretoki na omrežju
ne zagotavljajo ustrezne preskrbe s požarno vodo, izvajalec
javne službe oz. investitor zagotovi požarne bazene in druge
ustrezne ureditve, kar se uredi v pogodbi o opremljanju. V
območjih velike požarne ogroženosti gozdov se praviloma ne
načrtujejo dejavnosti ali prostorske ureditve, ki bi pomenile
dodatno tveganje za življenje ljudi ter za materialne dobrine in
naravo. |
(6) Gradnje in
ureditev v prostoru morajo zagotavljati dovoz za gasilska vozila
do vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov. |
(7) K projektnim
rešitvam za objekte, za katere je s posebnimi predpisi zahtevana
izdelava študije požarne varnosti, je treba v postopku za
pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti mnenje Gasilskega
poveljstva občine Škofja Loka (Gasilska zveza Škofja Loka). V
teh objektih mora biti zagotovljena slišnost komunikacijskih
sredstev gasilcev v sistemu zvez zaščite in reševanja, kar se
prikaže v študiji. |
|
82. člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji na območjih varstva pred plazovi) |
(1) Na
plazljivih in erozijsko ogroženih območjih je dopustno v
zemljišča posegati tako, da ne bo ogrožena stabilnost območja in
povzročeno premikanje zemljišč. |
(2) Plazljiva in
erozijsko ogrožena območja so del Prikaza stanja prostora, ki je
priloga OPN. |
(3) Na
plazljivih in erozijsko ogroženih zemljiščih je prepovedano: |
· zadrževanje
voda, predvsem z gradnjo teras in posegi, ki bi lahko pospešili
zamakanje zemljišč, |
· zasipavanje
izvirov, |
· nenadzorovano
zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozijsko ogroženih ali
plazovitih zemljiščih, |
· omejevanje
pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in
slabšanje ravnovesnih razmer, |
· izvajanje
zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali
razbremenjujejo podnožje zemljišča, |
· krčenje
ter večja obnova gozdnih sestojev in grmovne vegetacije, ki
pospešuje erozijo in plazenje zemljišč, |
· vsako
poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišč in
dvig podzemne vode ter povečanje erozije zemljišč. |
(4) Na
plazljivih (pretežno stabilnih, pogojno stabilnih in pretežno
nestabilnih) ter erozijsko ogroženih zemljiščih je treba za
gradnjo ali za poseg, ki ima značaj gradnje ali rekonstrukcije
objekta in naprav, v postopku za pridobitev gradbenega
dovoljenja pridobiti geološko poročilo organizacije s področja
geomehanike. |
(5) Plazljiva in
erozijsko ogrožena območja iz drugega odstavka tega člena so
zgolj opozorilna. Investitor mora pridobiti mnenje organizacije
s področja geomehanike tudi zunaj prikazanih območij, kadar
obstaja sum, da je zemljišče plazljivo ali erozijsko ogroženo. |
|
83. člen |
(skupni
prostorsko izvedbeni pogoji za prostorski razvoj na poplavnih
območjih) |
(1) Poplavna
območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s
predpisi o vodah na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih
podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte
razredov poplavne nevarnosti so sestavni del Prikaza stanja
prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso
določeni, so sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna
karta poplav in podatki o poplavnih dogodkih. |
(2) Na poplavnih
območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in
določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju
prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba
upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v
prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi
poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se na poplavnem območju
in izven njega ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti. |
(3) Če
načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v
prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj
z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite
omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo
izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor. |
(4) Na poplavnih
območjih, za katera razredi poplavne nevarnosti še niso bili
določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževanje
objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če
ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim
in stanje voda. |
(5) Ne glede na
določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena so na
poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so
namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in
dejavnosti pod pogoji, ki jih določajo predpisi o vodah. |
(6) Omilitveni
ukrepi se lahko izvajajo etapno v skladu s potrjeno strokovno
podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena
njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v Prikazu
stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne
nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti. |
|
84. člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji za ureditve za obrambne potrebe) |
(1) V območjih
izključne rabe prostora za potrebe obrambe so skladno s
prostorsko zakonodajo in zakonodajo na področju graditve
dovoljene prostorske ureditve ter gradnja objektov za potrebe
obrambe (gradnja novih objektov, rekonstrukcije objektov in
odstranitev objektov) ter ostale ureditve za potrebe obrambe ne
glede na vrsto objektov glede na zahtevnost. Gradnja objektov in
ureditev za obrambne potrebe sta dopustni na območjih
podrobnejše namenske rabe F in f. |
(2) Posegi na
območju možne izključne rabe morajo omogočiti uporabo teh
območij za obrambne potrebe v primeru vojnega ali izrednega
stanja, krize ter za usposabljanje oziroma so posegi lahko
takšni, da je možna takojšnja vzpostavitev uporabe območja za
obrambne potrebe. Za posege v prostor na območju možne izključne
rabe je treba predhodno pridobiti soglasje ministrstva,
pristojnega za obrambo. |
(3) Obrambne
dejavnosti na teh lokacijah morajo biti skladne z veljavno
zakonodajo na področju varstva okolja. |
|
85. člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami) |
(1) Za primer
naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop
večjega števila ljudi, kadavrov, za odlaganje ruševin, območja
za evakuacijo prebivalstva ter območja za sprejemna, logistična,
nastavitvena in druga mesta za delovanje sistema in sil za
zaščito, reševanje in pomoč. |
(2) Objekti
morajo biti v skladu s cono potresne ogroženosti protipotresno
grajeni. |
(3) Na
ureditvenih območjih mest in drugih naselij se skladno z
veljavno zakonodajo v objektih, določenih s predpisi, gradijo
zaklonišča osnovne zaščite. V vseh novih objektih je potrebna
ojačitev prve plošče. Za vsa nova zaklonišča in za posege v
obstoječa zaklonišča, za katera je treba pridobiti gradbeno
dovoljenje, je obvezna revizija projektne dokumentacije. |
(4) Vse zelene
in druge javne odprte površine se urejajo tako, da je v primeru
naravnih ali drugih nesreč možna njihova uporaba za potrebe
zaščite, reševanja in pomoči. |
|
86. člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja in varstva
pred hrupom) |
(1) Ta odlok
glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa določa stopnje
varstva pred hrupom, ki so opredeljene za zmanjševanje
onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine. |
(2) Stopnje
varstva okolja pred hrupom, ki so določene za posamezne
podrobnejše rabe na območjih poselitve glede na občutljivost za
škodljive učinke hrupa, so določene s študijo Določitev območij
varstva pred hrupom za območja poselitve Občine Škofja Loka. |
|
Podrobnejša namenska raba/stopnja varstva pred hrupom |
I.
stopnja |
II.
stopnja |
III.
stopnja |
IV.
stopnja |
S –
OBMOČJA STANOVANJ |
SSs, SB,
SP |
|
● |
|
|
SK, SKj,
SKk, SSa, SSv |
|
|
● |
|
C –
OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
CU |
|
|
● |
|
CDi |
|
|
● |
|
CDc |
|
|
● |
|
CDz |
|
|
● |
|
IP |
|
|
|
● |
IG |
|
|
|
● |
IK |
|
|
|
● |
B –
POSEBNA OBMOČJA |
BT |
|
|
● |
|
BD |
|
|
● |
|
Z –
OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN |
ZS |
|
|
● |
|
ZP |
|
|
● |
|
ZD |
|
|
● |
|
ZK |
|
|
● |
|
ZV |
|
|
● |
|
P –
OBMOČJA IN OMREŽJA PROMETNE INFRASTRUKTURE |
|
|
|
● |
E –
OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
|
|
|
● |
O –
OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE |
|
|
|
● |
A ,
A(SKk), A(CDc), A(BT), A(CDi) – POVRŠINE RAZPRŠENE
POSELITVE |
|
|
● |
|
|
(3) Na območjih
podrobnejše namenske rabe, kjer je navedena II. stopnja varstva
pred hrupom, velja III. stopnja varstva, dokler ta območja
minister na podlagi pobude občine ne razvrsti v II. območje
varstva pred hrupom. |
(4) Območja
podrobnejše rabe, ki ne sodijo v območja poselitve (G, K1, K2,
LN, VC), večinoma sodijo v IV. stopnjo varstva pred hrupom. |
(5) Novi viri
hrupa na posameznem območju varstva pred hrupom ne smejo
povzročiti čezmerne obremenitve območja s hrupom. Mejne in
kritične vrednosti kazalcev hrupa so določene s posebnimi
predpisi. |
(6) Za nove vire
hrupa morajo biti zagotovljeni ukrepi varstva pred hrupom za
preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe
ali obratovanja virov hrupa. Pri izbiri ukrepov varstva pred
hrupom imajo prednost ukrepi zmanjšanja emisije hrupa pri njenem
izvoru pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju. |
(7) Upravljavec
vira hrupa je dolžan zagotoviti monitoring hrupa zaradi
obremenitve območja s hrupom iz vira hrupa in za obratovanje
vira hrupa, če tako zahteva predpis, pridobiti okoljevarstveno
dovoljenje. |
(8) Pri
načrtovanju dejavnosti na območjih IV. stopnje varstva pred
hrupom mora povzročitelj vira hrupa predvideti ustrezne aktivne
in pasivne ukrepe za zaščito življenjskega okolja pred hrupom.
Na območjih IG, IP, IK, ki mejijo na stanovanjske objekte, naj
bodo locirane servisne in skladiščne dejavnosti, predvsem
obrtnega značaja. Obratovanje dejavnosti ob navedenem mejnem
robu naj poteka le v dnevnem času. |
(9) Na območjih
IV. stopnje varstva pred hrupom je treba vse obstoječe
stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III.
stopnjo varstva pred le-tem. |
(10) Zagotoviti
je treba pasivne protihrupne ukrepe za izpostavljene
stanovanjske objekte v bližini proizvodnih območij. Za
protihrupne ukrepe naj se v sklopu dokumentacije za gradbeno
dovoljenje zagotovi tudi izdelava posebnega načrta protihrupne
zaščite. |
(11) Raven hrupa
je lahko izjemoma presežena na javnih prireditvah, javnih shodih
ali drugih dogodkih, na katerih se uporabljajo zvočne ali druge
naprave, za kar je treba pridobiti soglasje pristojnega
soglasodajalca. |
|
87. člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja pred
elektromagnetnim sevanjem) |
(1) Gradnja
objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir
elektromagnetnega sevanja, ne smeta presegati obremenitev
okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v
naravnem in življenjskem okolju. |
(2) Viri
elektromagnetnega sevanja so: visokonapetostni transformator,
razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod
za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično
komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ali
druga naprava ali objekt, katerega uporaba ali obratovanje
obremenjuje okolje. |
(3) Za gradnjo
objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba
izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne
službe. |
(4) Pri
načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji vira sevanja mora
investitor izbrati tehnične rešitve in upoštevati dognanja in
druge rešitve, ki zagotavljajo, da mejne vrednosti
elektromagnetnega polja, ki so določene v predpisih o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, niso
presežene, in hkrati omogočajo najnižjo tehnično dosegljivo
obremenitev okolja zaradi sevanja. |
(5) Za vse
objekte (novogradnje, prizidave objektov, namenjenih za stalno
oz. občasno prebivanje, ter za pomožne objekte), ki posegajo v
elektroenergetske koridorje obstoječih oz. predvidenih
daljnovodov, je treba predložiti dokazilo pooblaščene
organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin
elektromagnetnega sevanja. |
|
88. člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja pred svetlobnim
onesnaženjem) |
Pri
osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za
zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi
s področja svetlobnega onesnaženja okolja. Tipi svetilk in
drogov za svetilke se določijo enotno. Svetilke morajo biti
razporejene tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim
tehničnim normativom in standardom. Za razsvetljavo, ki je vir
svetlobe svetlobnega onesnaženja okolja po predpisih, se
uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva
navzgor, je enak 0 %. |
|
89. člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede zagotavljanja higienskih in
zdravstvenih zahtev v zvezi z osončenjem) |
(1) Pri gradnji
stanovanjskih objektov je treba upoštevati merila za osvetlitev,
osončenje, prevetrenost in druge zahteve v skladu s predpisi in
tem odlokom. |
(2) Pri vseh
stanovanjskih bivalnih prostorih (bivalna kuhinja, dnevna soba,
otroška soba) je treba zagotoviti minimalno zahtevano osončenje,
skladno z veljavno zakonodajo. |
(3) Orientacija
novogradenj na način, ki omogoča najboljšo izrabo sončne
energije (naklon in orientacija strehe mora omogočati optimalno
izrabo sončne energije glede na vpadni kot sončnih žarkov,
predvsem v času, ko je toplotna energija potrebna, torej v
zimskih mesecih), kjer je to glede na urbanistične pogoje
gradnje (orientiranost strešin obstoječe gradnje) možno. |
|
3.3.2. POSEBNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
|
90. člen |
(dopustne
vrste objektov po namenski rabi prostora) |
(1) Dopustne
vrste objektov so opredeljene v skladu s predpisi o
klasifikaciji objektov, pri čemer velja: |
· Dopustni
zahtevni in manj zahtevni objekti so določeni za posamezne
podrobne namenske rabe. |
· Vrste
objektov so označene s šifro iz Uredbe o klasifikaciji vrst
objektov in objektih državnega pomena (Ur. l. RS, št. 109/2011). |
· Če
so po navedbi vrste objektov za dvopičjem našteti določeni
objekti, to pomeni, da so od vseh objektov te vrste dopustni le
konkretno našteti objekti. |
· Če
je po navedbi vrste objektov ali posameznega naštetega objekta v
oklepaju določen poseben pogoj (npr. namen ali velikost
objekta), to pomeni, da so dopustni le ti predhodno našteti
objekti, ki ustrezajo pogoju iz oklepaja. |
· (2)
Dopustni nezahtevni in enostavni objekti so za posamezne
podrobne namenske rabe določeni v prilogi 1 Dopustni nezahtevni
in enostavni objekti tega odloka. |
|
91. člen |
(posebni
prostorski izvedbeni pogoji na območjih podrobnejše namenske
rabe) |
Posebni
prostorski izvedbeni pogoji veljajo za vsa območja podrobnejše
namenske rabe na območju celotne občine (na celotnem območju
OPN, razen če ni s podrobnimi pogoji za posamezno enoto urejanja
prostora določeno drugače). |
|
92. člen |
(posebni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih
območjih) |
(1) Območja
osnovne namenske rabe S so območja stanovanj, ki so namenjena
bivanju in spremljajočim dejavnostim. |
(2) Na območjih
iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni
prostorski izvedbeni pogoji: |
|
|
SSs –
čiste stanovanjske površine – enostanovanjska strnjena
gradnja |
Območja
podrobne namenske rabe:
SS –
stanovanjske površine, namenjene bivanju brez
dejavnosti. |
Nadaljnja delitev podrobne namenske rabe:
SSs –
enostanovanjska gradnja. |
Tipologija zazidave:
a, b |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost: |
Vrste
dopustnih dejavnosti poleg bivanja: pisarniške in
dejavnosti osebnih storitev ter druge storitvene
dejavnosti, ki nimajo povečanih negativnih vplivov na
okolje do 50 % BEP posameznega objekta. |
Vrste
dopustnih stavb:
– 11100
enostanovanjske stavbe,
– 11210
dvostanovanjske stavbe,
– 1130
stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, kadar
zanje Občina izkaže javni interes,
– 24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
– enostavni
in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Stopnja
izkoriščenosti gradbene parcele: |
tipi
objektov a:
FZ do
0,40
FOZP nad
0,30 |
tipi
objektov b:
FZ do
0,40
FOZP nad
0,25 |
Merila
in pogoji za oblikovanje: |
Objekti
tipologije a: |
Tlorisni
gabariti:
– V
osnovi podolgovat tloris, razmerje med osnovnima
stranicama je najmanj 1 : 1,2. Dopustno je dodajanje in
odvzemanje volumnov na osnovni podolgovat tloris (L, T
ipd. oblike); prepovedana je gradnja stolpičev,
večkotnih izzidkov.
Višinski
gabariti:
– Višina
objektov: do (K) + P + 1 + M.
Strehe:
– Sleme
mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta. Dopustne
so dvokapne strehe. Strehe morajo imeti naklon, ki ne
sme odstopati od naklona obstoječih objektov v
oddaljenosti 50,00 m za več kot 10 % oziroma od 38 ° do
45 °.
– Čopi
so dopustni na osnovni strešini do 1/3 zatrepa, na
frčadah niso dopustni.
– Dopustno
je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi strehami,
vendar mora dvokapna streha prevladovati – več kot 50 %
tlorisa.
– Za
osvetlitev mansardnega dela se uporabljajo strešna okna,
enokapne (pravokotne oz. dvignjene) frčade, lahko tudi
dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha.
Frčade na eni strehi imajo enako obliko.
– Odprtine
za osvetlitev mansarde ali podstrešja skupno ne smejo
presegati 30 % dolžine strehe, kjer se izvedejo.
Odprtine za osvetljevanje mansard in podstrešij morajo
biti odmaknjene od kapi in slemen.
Fasade:
– Pri
oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih
elementov na fasadi, kot so členitev, barve in materiali
fasad, okna, slopi oz. stebri, nadstreški, balkoni,
ograje, ipd. treba smiselno upoštevati kakovostne oz.
prevladujoče okoliške objekte v prostorski enoti.
– Pri
oblikovanju fasad je treba upoštevati oblikovanje
obstoječih stavb ob ulici ali v EUP, kjer se stavba
gradi. Na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv ter
barv v spektru različnih zemeljskih barv. Dopustni so
fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih do 25 %
fasadne površine. Prepovedana je uporaba barv, ki so v
prostoru izrazito moteče in neavtohtone (citronsko
rumena, vijolična, živo oz. travniško zelena, živo,
temno oz. turkizno modra ipd.). Barva fasade mora biti
usklajena z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva.
Barva fasade mora biti določena v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja.
– V
primeru, da je zatrep delno ali v celoti obložen z
lesom, mora biti delitev med ometanim in lesenim delom
izvedena vodoravno.
– Fasade
so lahko ometane ali obložene z naravnim kamnom ali
lesom. V primeru obloge z lesom morajo biti vsi leseni
deli enako pobarvani. Plastične fasadne obloge niso
dovoljene. |
Objekti
tipologije b: |
Obvezna
je poenotenost višin, naklonov in oblikovanosti streh in
strešnih odprtin, barve streh, oblikovanost fasad
objektov v nizih in vrstah.
Tlorisni
gabariti:
– V
osnovi podolgovat tloris niza, ki ga sestavljajo vsaj
trije objekti, dopustno je dodajanje in odvzemanje
volumnov na osnovni podolgovat tloris. Gradnja večkotnih
izzidkov in stolpičev ni dovoljena.
Višinski
gabariti:
– Dopustna
je etažnost do največ (K) + P + M. Na ravnem terenu je
dopustna popolnoma ali delno vkopana klet, na nagnjenem
terenu mora biti klet vsaj delno vkopana.
Drugi
pogoji:
– Dozidave
so dopustne na fasadi, ki ni obrnjena proti javnemu
prostoru.
– Dozidave
so dopustne v primeru končnega objekta v nizu in ob
upoštevanju dopustne izrabe ter skupnih pogojev glede
odmikov.
– Dozidave
na fasadi, ki je obrnjena proti javnemu prostoru, so
dopustne, če se skladnost ulične fasade niza s tem ne
poslabša in če se ne presega obstoječe gradbene meje ali
gradbene linije.
– Nadzidave
so dopustne, če se uredijo na celotnem nizu, vrsti.
– Zagotovi
se skladna prenova niza, vrste oz. medsebojna
usklajenost posamičnih prenov v nizu.
– Gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov proti javnemu
prostoru oz. ulični strani ni dovoljena.
Strehe:
– Dopustne
so dvokapne strehe. Naklon dvokapnih streh je od 38 ° do
45 ° in je enak za celoten niz objektov.
– Dovoljeno
je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi strehami,
vendar mora dvokapna streha prevladovati in obsegati več
kot 50 % tlorisnega gabarita.
– Za
osvetlitev mansardnega dela se uporabljajo strešna okna,
enokapne (pravokotne oz. dvignjene) frčade, lahko tudi
dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha.
Frčade v celotnem nizu imajo enako obliko.
– Odprtine
za osvetlitev mansarde ali podstrešja skupno ne smejo
presegati 30 % dolžine strehe, kjer se izvedejo.
Odprtine za osvetljevanje mansard in podstrešij morajo
biti odmaknjene od kapi in slemena. Odprtine za
osvetljevanje mansard in podstrešij so dopustne ob
pogoju, da osnovna streha ostaja enaka drugim v nizu in
da so vse frčade v nizu poenoteno oblikovane. Kritina
celotnega niza je enotna in enake barve.
Fasade:
– Pri
oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih
elementov na fasadi, kot so členitev, barve in materiali
fasad, okna, slopi oz. stebri, nadstreški, balkoni,
ograje, ipd. treba smiselno upoštevati kakovostne oz.
prevladujoče okoliške objekte v prostorski enoti.
– Na
fasadah se dovoli uporaba svetlih barv ter barv v
spektru različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni
poudarki v močnejših barvnih tonih do 25 % fasadne
površine. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru
izrazito moteče in neavtohtone (citronsko rumena,
vijolična, živo oz. travniško zelena, živo, temno oz.
turkizno modra ipd.). Barva fasade mora biti usklajena z
barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Barva fasade
mora biti določena v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja. |
|
SSa –
stanovanjske površine z dejavnostmi – enostanovanjska
gradnja |
Območja
podrobne namenske rabe:
SS –
stanovanjske površine, namenjene bivanju s
spremljajočimi dejavnostmi. |
Nadaljnja delitev podrobne namenske rabe:
SSa –
enostanovanjska gradnja z dopolnilnimi dejavnostmi. |
Tipologija zazidave: a, ac, c, dvojčki |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost: |
Vrste
dopustnih dejavnosti poleg bivanja:
– Pisarniške
in poslovne dejavnosti, trgovina na drobno, dejavnosti
osebnih storitev, zdravstva, športne in druge dejavnosti
za prosti čas ter druge storitvene dejavnosti,
dejavnosti predšolske vzgoje, gostinstvo in turizem – za
vse pod pogojem, da nimajo povečanih negativnih vplivov
na okolje.
Dejavnosti so dopustne ob zagotovitvi naslednjih
pogojev:
– Dovolj
velika gradbena parcela za zagotovitev vseh potrebnih
površin, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami
(vendar število potrebnih parkirnih mest ne sme
presegati 10 PM) za potrebe stanovalcev, zaposlenih in
obiskovalcev objekta; zagotovitev potrebnih zelenih
površin in drugih potrebnih površin za nemoteno
funkcioniranje objekta.
– Sprememba
namembnosti obstoječih stanovanjskih stavb za dopustne
dejavnosti do 50 % BEP stavbe. |
Vrste
dopustnih stavb:
– 11100
enostanovanjske stavbe,
– 11210
dvostanovanjske stavbe,
– 1130
stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, kadar
zanje Občina izkaže javni interes,.
Pogojno
dopustne stavbe:
– 12112
gostilne, restavracije in točilnice do 100 m2 BEP,
– 12301
trgovske stavbe do 100 m2 BEP,
– 12304
stavbe za druge storitvene dejavnosti do 100 m2 BEP,
– 12630
stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
(stavbe za predšolsko vzgojo, jasli in vrtci),
– 12420
garažne stavbe,
– 24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
– enostavni
in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Stopnja
izkoriščenosti gradbene parcele: |
tipi
objektov a, ac, dvojčki :
FZ do
0,40
FOZP nad
0,30 |
tipi
objektov c:
FZ do
0,40
FOZP nad
0,25 |
Merila
in pogoji za oblikovanje: |
Merila
in pogoji za oblikovanje tip objektov a, ac, dvojčki:
Tlorisni
gabariti:
– V
osnovi podolgovat tloris, razlika med osnovnima
stranicama je najmanj 1 : 1,2. Dopustno je dodajanje in
odvzemanje volumnov na osnovni podolgovat tloris (L, T
ipd. oblike); gradnja večkotnih izzidkov in stolpičev ni
dovoljena.
Višinski
gabariti:
– Višina
objektov: do (K) + P + 1 + M.
– Višina
objektov tip ac: do (K) + P + 1. Kota slemena do 11,00 m
nad raščenim terenom. Če je objekt na strmem terenu, se
višina meri od kote terena na nevkopani strani.
Strehe:
– Sleme
mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta. Pri
umeščanju stavb v nagnjen teren se sleme novogradenj
orientira vzporedno s plastnicami. Dopustne so dvokapne
strehe. Strehe morajo imeti naklon, ki ne sme odstopati
od naklona obstoječih objektov v oddaljenosti 50,00 m za
več kot 10 % in mora biti v okviru predpisanega naklona
(od 38 ° do 45 °).
– Dopustno
je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi strehami,
vendar mora dvokapna streha prevladovati – več kot 50 %
tlorisa. Za osvetlitev mansardnega dela se uporabljajo
strešna okna, enokapne (pravokotne oz. dvignjene)
frčade, lahko tudi dvokapne frčade z enakim naklonom kot
osnovna streha. Frčade na eni strehi imajo enako obliko
odprtine.
– Odprtine
za osvetlitev mansarde ali podstrešja skupno ne smejo
presegati 30 % dolžine strehe, kjer se izvedejo.
Odprtine za osvetljevanje mansard in podstrešij morajo
biti odmaknjene od kapi in slemen. Čopi so dopustni na
osnovni strešini do 1/3 zatrepa, na frčadah niso
dopustni.
Fasade:
– Pri
oblikovanju fasad je treba upoštevati oblikovanje
obstoječih stavb ob ulici, kjer se stavba gradi.
– Fasade
so lahko ometane ali obložene z naravnim kamnom ali
lesom. V primeru obloge z lesom morajo biti vsi leseni
deli enako pobarvani.
– Na
fasadah se dovoli uporaba svetlih barv ter barv v
spektru različnih zemeljskih barv. Dopustni
so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih do 25 %
fasadne površine. Prepovedana je uporaba barv, ki so v
prostoru izrazito moteče in neavtohtone (citronsko
rumena, vijolična, živo oz. travniško zelena, živo,
temno oz. turkizno modra ipd.). Barva fasade mora biti
usklajena z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva.
Barva fasade mora biti določena v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja. |
Objekti
tipologije: c |
– Višina
objektov tipa c: (K) + P.
– Novogradnje
tip objekta c so lahko oblikovane skladno s programskimi
zahtevami dejavnosti, a ne smejo imeti maksimalnega
tlorisnega gabarita in volumna večjega od ostalih stavb
v enoti ali podenoti urejanja prostora. |
Ostala
merila in pogoji: |
– Objekti
tipa ac se lahko gradijo na gradbeni parceli
stanovanjskega objekta z dopolnilno dejavnostjo. V tem
primeru morajo BEP, namenjene stanovanjski dejavnosti,
dosegati v obeh stavbah skupaj vsaj 40 %.
– Objekti
tipa c se lahko gradijo na gradbeni parceli
stanovanjskega objekta z dopolnilno dejavnostjo ali kot
samostojni objekti z lastno gradbeno parcelo. |
|
SSv –
stanovanjske površine – večstanovanjska gradnja |
Območja
podrobne namenske rabe:
SS –
stanovanjske površine, namenjene bivanju in
spremljajočim dejavnostim. |
Nadaljnja delitev podrobne namenske rabe:
SSv –
stanovanjske površine z dopolnilnimi dejavnostmi –
večstanovanjska gradnja. |
Tipologija zazidave: av, bv, c |
Vrste
posegov v prostor in njihove namembnosti: |
Vrste
dopustnih dejavnosti poleg bivanja:
–
Pisarniške in poslovne dejavnosti, trgovina na drobno,
dejavnosti osebnih storitev, zdravstva, športne in druge
dejavnosti za prosti čas ter druge storitvene
dejavnosti, dejavnosti predšolske vzgoje - za vse pod
pogojem, da nimajo povečanih negativnih vplivov na
okolje.
Dejavnosti so dopustne ob
zagotovitvi naslednjih pogojev:
–
Dovolj velika gradbena parcela za zagotovitev vseh
potrebnih površin, vključno z zadostnimi parkirnimi
površinami za potrebe zaposlenih in obiskovalcev
večstanovanjskih objektov; zagotovitev potrebnih zelenih
površin in drugih potrebnih površin za nemoteno
funkcioniranje objekta.
–
Neposredna navezanost na prometno infrastrukturo.
– Brez
bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in
bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij)
glede na obstoječe obremenitve.
–
Dejavnosti, ki povzročajo obiskovalce, so dopustne v
pritličju stavb. Izjemoma so dejavnosti dopustne tudi v
celotni stavbi, če gre za dejavnosti, kot so pisarne,
osebne storitve, ambulante, izobraževanje, varstvo
otrok, varstvo starejših oseb ipd. |
Vrste
dopustnih stavb:
– 11220
tri- in večstanovanjske stavbe,
– 24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
– 12420
garažne stavbe,
–
enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v
preglednici Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1
tega odloka. |
Dopustne
gradnje in dela:
–
Izravnava višin zakonito zgrajenih objektov, kadar
razlika v višinah objektov ni bila določena z enotno
rešitvijo gradnje.
–
Nadomestne gradnje prej odstranjenih objektov.
–
Preureditev podstrešij v stanovanja, kadar to omogoča
obstoječa zasnova objekta ob izpolnjevanju ostalih
pogojev tega odloka.
–
Postavitev ograj atrijskih stanovanj, pod pogojem, da so
enotno oblikovane za celoten niz atrijskih stanovanj v
posamezni stavbi, kot je bilo določeno v gradbenem
dovoljenju za stavbo. Če v osnovnem dokumentu h
gradbenem dovoljenju ni bilo ustreznih določb, so ograje
lahko lesene ali žičnate in ozelenjene, višina do 1,60
m. |
Velikost
in zmogljivost objektov:
–
Dopustne višine do višine najvišjih objektov v enoti ali
podenoti urejanja prostora za objekte av in bv; (K) + P
oziroma višina objektov največ 6,00 m za objekte tipa c. |
Stopnja
izkoriščenosti gradbene parcele : |
FI do
1,10
FZ do
0,30
FOZP nad
0,35 |
Merila
in pogoji za oblikovanje: |
–
Novogradnje objektov tipov av, bv so dopustne v primeru,
da je na območju glede na predpisano izrabo in
pozidanost gradnja mogoča.
– Nove
stavbe tipov av, bv morajo imeti enake višinske in
tlorisne gabarite kakor obstoječi večstanovanjski
objekti v območju. Tlorisni gabariti lahko odstopajo +/–
10 %.
–
Oblikovanje streh naj sledi oblikovanju obstoječih
objektov na območju. V primeru, da imajo obstoječe
stavbe dvokapnico, je možna izvedba ravne strehe ali
terase. Dovoljena je izvedba frčad, v kolikor so le-te
poenotene v celotni enoti urejanja.
–
Izvedba zasteklitev balkonov, vzdrževalna dela se lahko
izvajajo skladno s projektom za celovito ureditev stavbe
ali stavb na območju.
–
Objekti tipa c so lahko oblikovani skladno s
funkcionalnimi zahtevami dejavnosti.
– Ob
spremembi namembnosti podstrešij v stanovanjske površine
se za osvetljevanje uporabljajo strešna okna.
– Barve
kritin morajo biti usklajene – enake.
–
Nadstreški pri vhodih v objekte morajo upoštevati
določene gradbene meje ob cestah. Streha nadstreškov je
lahko ravna ali blagega naklona.
– Pri
izvedbi rednih vzdrževalnih del (zamenjava stavbnega
pohištva, balkonskih ograj, obnova fasade in strehe) ali
drugih del, ki vplivajo na zunanjo podobo
večstanovanjske stavbe, se vgrajuje gradbene elemente in
materiale, ki zagotavljajo enotno in skladno podobo
objekta (enake barve, materiali ipd.).
– Na
fasadah se dovoli uporaba svetlih barv ter barv v
spektru različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni
poudarki v močnejših barvnih tonih do 25 % fasadne
površine. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru
izrazito moteče in neavtohtone (citronsko rumena,
vijolična, živo oz. travniško zelena, živo, temno oz.
turkizno modra ipd.). Barva fasade mora biti usklajena z
barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Barva fasade
mora biti določena v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja.
–
Dopustna je izvedba nadstrešnic za avtomobile v nizu,
oblikovanih kot en objekt. |
Ostala
merila in pogoji: |
– Če so
v območju obstoječi eno- in dvostanovanjski objekti
tipov a ali b ali drugi nestanovanjski objekti, ki niso
skladni z namembnostjo območja, so na teh objektih
dopustne rekonstrukcije (brez povečanja BEP objekta),
vzdrževalna dela, odstranitev objektov in sprememba
namembnosti v dopustne dejavnosti. |
|
SB –
stanovanjske površine za posebne namene |
Območja
podrobne namenske rabe:
SB –
stanovanjske površine, namenjene za posebne namene. |
Tipologija zazidave: av, bv |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost: |
Vrste
dopustnih dejavnosti poleg bivanja: dejavnosti, ki
dopolnjujejo osnovno dejavnost območja in nimajo
povečanih negativnih vplivov na stanovanjsko okolje.
Dejavnosti so dopustne ob zagotovitvi naslednjih
pogojev:
– Dovolj
velika gradbena parcela za zagotovitev vseh potrebnih
površin, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za
potrebe stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev objekta;
zagotovitev potrebnih zelenih površin in druge potrebne
površine za nemoteno funkcioniranje objekta.
– Neposredna
navezanost na prometno infrastrukturo.
– Brez
bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in
bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij)
glede na obstoječe obremenitve.
– Dejavnosti,
ki generirajo obiskovalce, so dopustne v pritličju
stavb. |
Vrsta
dopustnih stavb:
– 1130
stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine,
– 24122
drugi gradbeno inženirski objekti za šport rekreacijo in
prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
– 12420
garažne stavbe
– enostavni
in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka |
Velikost
in zmogljivost objektov:
Dopustne
višine do višine najvišjih objektov v enoti ali podenoti
urejanja prostora za objekte tipov av in bv. |
Stopnja
izkoriščenosti gradbene parcele: |
tipi
objektov av, bv
FI do
1,10
FZ do
0,30
FOZP nad
0,35 |
Merila
in pogoji za oblikovanje: |
– Novogradnje
objektov tipov av, bv so dopustne v primeru, da je na
območju glede na predpisano izrabo in pozidanost gradnja
mogoča.
– Oblikovanje
streh naj sledi oblikovanju obstoječih objektov na
območju. V primeru, da imajo obstoječe stavbe
dvokapnico, je možna izvedba ravne strehe ali terase.
– Izvedba
zasteklitev balkonov, vzdrževalna dela se lahko izvajajo
skladno s projektom za celovito ureditev stavbe ali
stavb na območju.
– Ob
spremembi namembnosti podstrešij v stanovanjske površine
se za osvetljevanje uporabljajo strešna okna.
– Na
fasadah se dovoli uporaba svetlih barv ter barv v
spektru različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni
poudarki v močnejših barvnih tonih do 25 % fasadne
površine. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru
izrazito moteče in neavtohtone (citronsko rumena,
vijolična, živo oz. travniško zelena, živo, temno oz.
turkizno modra ipd.). Barva fasade mora biti usklajena z
barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Barva fasade
mora biti določena v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja. |
Velikost
in oblika gradbene parcele:
– Gradbena
parcela se določi glede na dopustno izrabo zemljišča in
glede na ostale pogoje tega odloka. |
Ostala
merila in pogoji: |
– Če
so v območju obstoječi eno- in dvostanovanjski objekti
tipov a ali b, ali drugi nestanovanjski objekti, ki niso
skladni z namembnostjo območja, so na teh objektih
dopustne rekonstrukcije (brez povečanja BEP objekta),
vzdrževalna dela, odstranitev objektov in sprememba
namembnosti v dopustne dejavnosti. |
|
SP –
površine počitniških hiš |
Območja
podrobne namenske rabe:
SP –
površine počitniških hiš. |
Tipologija zazidave: a |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost: |
Vrste
dopustnih dejavnosti: začasno bivanje. |
Vrste
dopustnih stavb:
– 11100
enostanovanjske stavbe (BEP počitniškega objekta
dovoljena do 80 m2),
– 24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
– enostavni
in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Stopnja
izkoriščenosti gradbene parcele: |
FZ do
0,20
FOZP nad
0,40 |
Merila
in pogoji za oblikovanje: |
Tlorisni
gabariti:
– V
osnovi podolgovat tloris (do največ 50 m2 uporabne
površine na etažo), razmerje med osnovnima stranicama je
najmanj 1 : 1,2.
Višina
objektov:
– Do
(K) + P + M.
– Kota
slemena do 8,00 m. Če je objekt na strmem terenu, se
višina meri od kote terena na nevkopani strani.
Strehe:
– Dopustne
so simetrične dvokapnice z naklonom od 38 ° do 45 °.
– Objekti
morajo imeti napušč.
– Za
osvetlitev mansardnega dela ali podstrešja se
uporabljajo strešna okna, enokapne (pravokotne oz.
dvignjene) frčade, lahko tudi dvokapne frčade z enakim
naklonom kot osnovna streha. Frčade na eni strehi imajo
enako obliko odprtine.
– Odprtine
za osvetlitev mansarde ali podstrešja skupno ne smejo
presegati 30 % dolžine strehe, kjer se izvedejo.
Odprtine za osvetljevanje mansard in podstrešij morajo
biti odmaknjene od kapi in slemen. Čopi so dopustni na
osnovni strešini do 1/3 zatrepa, na frčadah niso
dopustni.
Fasade:
– Oblikovanje
in horizontalna ter vertikalna členitev fasad,
strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in
oblikovanje drugih fasadnih elementov se uskladijo s
kakovostnimi oz. značilnimi objekti v naseljih, poleg
katerih nastaja počitniška gradnja.
– Na
fasadah se dovoli uporaba svetlih barv ter barv v
spektru različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni
poudarki v močnejših barvnih tonih do 25 % fasadne
površine. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru
izrazito moteče in neavtohtone (citronsko rumena,
vijolična, živo oz. travniško zelena, živo, temno oz.
turkizno modra ipd.). Barva fasade mora biti usklajena z
barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Barva fasade
mora biti določena v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja. |
Velikost
in oblika gradbene parcele: |
– Velikosti
in oblikovanje novih gradbenih parcel naj sledi oblikam
in velikosti obstoječih gradbenih parcel v enoti
urejanja prostora.
– Gradbena
parcela ne sme biti manjša od 300 m2 in večja
od 500 m2. |
|
SK –
površine podeželskega naselja – površine kmetij z
dopolnilnimi dejavnostmi in stanovanja |
Območja
podrobne namenske rabe:
SK –
površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam
kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju. |
Tipologija zazidave:
a, ac, c |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost: |
Vrste
dopustnih dejavnosti:
– Poleg
bivanja, kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji
še spremljajoče dejavnosti: gostinstvo, turizem,
trgovina, obrtne in poslovne dejavnosti, dejavnosti
vzgoje in izobraževanja. Dejavnosti so dopustne pod
pogojem, da nimajo povečanih negativnih vplivov na
okolje.
– Dejavnosti
so dopustne ob zagotovitvi dovolj velike gradbene
parcele za zagotovitev vseh potrebnih površin: zelene
površine, površine za potrebna parkirna mesta in druge
potrebne površine za nemoteno funkcioniranje objekta ali
kmetije. Sprememba namembnosti za dopustne dejavnosti do
50 % BEP stavbe oz. stavbnega kompleksa v okviru enotne
gradbene parcele. |
Vrste
dopustnih stavb:
– 11100
enostanovanjske stavbe,
– 11210
dvostanovanjske stavbe,
– 1271
nestanovanjske kmetijske stavbe.
Pogojno
dopustne stavbe:
– 1130
stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, kadar
zanje Občina izkaže javni interes,
– 12111
hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12112
gostilne, restavracije in točilnice,
– 12120
druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12630
stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
(stavbe za predšolsko vzgojo, jasli in vrtci),
– 1220
poslovne in upravne stavbe,
– 12301
trgovske stavbe (velikost do 200 m2 BEP),
– 12304
stavbe za storitvene dejavnosti (do 200 m2 BEP),
– 12420
garažne stavbe,
– 12740
druge stavbe, ki niso uvrščene drugje - samo gasilski
domovi in stavbe za nastanitev sil za zaščito, reševanje
in pomoč s spremljajočim programom,
– 12510
industrijske stavbe – delavnice za dopustne dejavnosti
so dovoljene do velikosti BEP 250 m2,
– 126
stavbe splošnega družbenega pomena,
– 12730
kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene,
– 24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
– enostavni
in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.
– Na
območjih podrobne namenske rabe območja SK je dopustna
izgradnja do 2 parkirišč: za tovorna vozila, ki
presegajo 3,5 t, avtobuse ter priklopnike teh motornih
vozil za potrebe opravljanja te dejavnosti na območjih
za stanovanja z dopustnimi dopolnilnimi dejavnostmi. |
Stopnja
izkoriščenosti gradbene parcele: |
FZ do
0,40,
FZOP nad
0,30. |
Merila
in pogoji za oblikovanje: |
Tip
pozidave a, ac, c:
Tlorisni
gabariti:
– V
osnovi podolgovat tloris, razlika med osnovnima
stranicama je najmanj 1 : 1,4. Dopustno je dodajanje in
odvzemanje volumnov na osnovni podolgovat tloris (L, T
ipd. oblike); gradnja večkotnih izzidkov in stolpičev ni
dovoljena.
Višina
objektov:
– Višina
objektov tipa a: (K) + P + M, (K) + P + 1 ali (K) + P +
1 + M. Če je objekt na strmem terenu, se višina
pritličja meri od kote terena na nevkopani strani.
– Višina
objektov tipa ac: do (K) + P + 1. Če stoji objekt na
strmem terenu, se višina pritličja meri od kote terena
na nevkopani strani.
– Višina
objektov tipa c: (K) + P.
– Velike
gospodarske objekte na samotnih kmetijah in farmah je
treba posebej skrbno obravnavati in jih čim manj moteče
umestiti v okolje (izkoristiti višinsko razgibanost
terena za nevpadljivo lokacijo velikih objektov, jih
delno zasipati, uporabiti avtohtono ozelenitev za
vizualno bariero itd.)
– Novogradnje
objektov tipa c so lahko oblikovane skladno s
programskimi zahtevami dejavnosti, a ne smejo imeti
maksimalnega tlorisnega gabarita in volumna večjega od
ostalih stavb v enoti ali podenoti urejanja prostora.
Strehe:
– Sleme
mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta. Pri
umeščanju stavb v nagnjen teren se sleme novogradenj
orientira vzporedno s plastnicami. Dopustne so dvokapne
strehe. Strehe morajo imeti naklon, ki ne sme odstopati
od naklona obstoječih objektov v oddaljenosti 50,00 m za
več kot 10 % in morajo biti v okviru dopustnih naklonov
(od 38 ° do 45 °).
– Kolenčni
zid podstrešja objekta s simetrično dvokapnico streho je
skrit pod kapjo strehe.
– Objekti
morajo imeti napušč.
– Dopustno
je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi strehami,
vendar mora dvokapna streha prevladovati – več kot 50 %
velikosti tlorisa.
– Za
osvetlitev mansardnega dela se uporabljajo strešna okna,
enokapne (pravokotne oz. dvignjene) frčade, lahko tudi
dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha.
Frčade na eni strehi imajo enako obliko odprtine in
strehe.
– Odprtine
za osvetlitev mansarde ali podstrešja skupno ne smejo
presegati 30 % dolžine strehe, kjer se izvedejo.
– Odprtine
za osvetljevanje mansard in podstrešij morajo biti
odmaknjene od kapi in slemena.
Fasade:
– Pri
oblikovanju fasad je treba upoštevati oblikovanje
obstoječih stavb ob ulici, kjer se stavba gradi. Zidani
deli fasad morajo biti svetle ali nevsiljive sonaravne
barve.
– Fasade
so lahko ometane ali obložene z naravnim kamnom ali
lesom. V primeru obloge z lesom morajo biti vsi leseni
deli enako pobarvani. Plastične fasadne obloge niso
dovoljene.
– Pri
oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih
elementov na fasadi, kot so členitev, barve in materiali
fasad, okna, slopi oz. stebri, nadstreški, balkoni,
ograje, ipd., treba smiselno upoštevati kakovostne oz.
prevladujoče okoliške objekte v prostorski enoti).
– Na
fasadah se dovoli uporaba svetlih barv ter barv v
spektru različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni
poudarki v močnejših barvnih tonih do 25 % fasadne
površine. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru
izrazito moteče in neavtohtone (citronsko rumena,
vijolična, živo oz. travniško zelena, živo, temno oz.
turkizno modra ipd.). Nove poslikave fasad niso
dopustne, izjeme so gasilski domovi, objekti za kulturne
dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov. Barva
fasade mora biti usklajena z barvo strehe, cokla in
stavbnega pohištva. Barva fasade mora biti določena v
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
SKj –
površine podeželskega naselja – območja historičnega
jedra naselja |
Območja
podrobne namenske rabe:
SK –
površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam
kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju. |
Tipologija zazidave:j |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost: |
Vrste
dopustnih dejavnosti
– Poleg
bivanja, kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji
še spremljajoče dejavnosti: gostinstvo, turizem,
trgovina, obrtne in poslovne dejavnosti, dejavnosti
vzgoje in izobraževanja. Dejavnosti so dopustne pod
pogojem, da nimajo povečanih negativnih vplivov na
okolje.
– Dejavnosti
so dopustne ob zagotovitvi dovolj velike gradbene
parcele za zagotovitev vseh potrebnih površin: zelene
površine, površine za potrebna parkirna mesta in druge
potrebne površine za nemoteno funkcioniranje objekta ali
kmetije. Sprememba namembnosti za dopustne dejavnosti do
50 % BEP stavbe oz. stavbnega kompleksa v okviru enotne
gradbene parcele. |
Vrste
dopustnih stavb:
– 11100
enostanovanjske stavbe,
– 11210
dvostanovanjske stavbe,
– 1271
nestanovanjske kmetijske stavbe.
Pogojno
dopustne stavbe:
– 1130
stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, kadar
zanje Občina izkaže javni interes,
– 12111
hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12112
gostilne, restavracije in točilnice,
– 12120
druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12630
stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
(stavbe za predšolsko vzgojo, jasli in vrtci),
– 1220
poslovne in upravne stavbe,
– 12301
trgovine velikosti do 200 m2 BEP,
– 12304
stavbe za storitvene dejavnosti velikosti do 200 m2 BEP,
– 12420
garažne stavbe,
– 12510
industrijske stavbe – delavnice za dopustne dejavnosti
so dovoljene do velikosti BEP 250 m2,
– 12730
kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene,
– 24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
– enostavni
in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Stopnja
izkoriščenosti: |
FZ do
0,40
FOZP nad
0,30 |
Merila
in pogoji za oblikovanje: |
Lega
objektov na parceli, regulacijske črte:
– Lokacija
objekta na parceli mora biti skladna z zazidalno
strukturo naselja, upoštevanje gradbene linije, če jo
ni, pa gradbene meje (odmik od komunikacij). |
Tlorisni
gabariti:
– Podolgovat
tloris z razmerjem stranic najmanj 1 : 1,4.
Višinski
gabariti:
– (K)
+ P + M, (K) + P + 1 ali (K) + P + 1 + M.
Strehe:
– Sleme
mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta.
– Pri
umeščanju stavb v nagnjen teren se sleme novogradenj
orientira vzporedno s plastnicami.
– Simetrične
dvokapnice z nakloni 38 ° do 45 °, kritina opečna rdeča.
– Osvetlitev
mansarde možna s klasično oblikovanimi frčadami ali
pultnimi okni.
– Odprtine
za osvetlitev mansarde ali podstrešja skupno ne smejo
presegati 30 % dolžine strehe, kjer se izvedejo.
– Odprtine
za osvetljevanje mansard in podstrešij morajo biti
odmaknjene od kapi in slemena.
– Kolenčni
zid podstrešja objekta s simetrično dvokapnico je skrit
pod kapjo strehe.
– Objekti
morajo imeti napušč.
Fasade:
– Balkoni
na delnih, ožjih fasadah načeloma niso dopustni; možna
izvedba po celotni dolžini vzdolžne fasade (lesen gank).
– Okenske
in vratne odprtine morajo biti pokončne, pravokotne in
simetrično razporejene.
– Okenska
stekla naj bodo deljena na šest pol.
– Izvedba
v zaglajenem ometu svetlih pastelnih barv ter barv v
spektru različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni
poudarki v močnejših barvnih tonih do 25 % fasadne
površine. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru
izrazito moteče in neavtohtone (citronsko rumena,
vijolična, živo oz. travniško zelena, živo, temno oz.
turkizno modra ipd.). Nove poslikave fasad niso
dopustne, izjeme so gasilski domovi, objekti za kulturne
dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov. Barva
fasade mora biti usklajena z barvo strehe, cokla in
stavbnega pohištva. Barva fasade mora biti določena v
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
– Gradnja
večkotnih izzidkov ni dovoljena.
– Pri
oblikovanju fasad naj se v čim večji meri uporabijo
avtohtona gradiva (les, kamen).
– Oblikovanje
objektov naj posnema kvalitetne objekte varovane stavbne
dediščine v območju.
Podrobnejše usmeritve v zvezi z varstvom stavbne
dediščine so še:
– Pri
posegih v poti in ceste ni dopustno dviganje nivoja
terena v odnosu do stavbne dediščine.
– Izvedba
plinskih, elektro in ostalih omaric na obcestnih oz.
glavnih fasadah ni dopustna (možna je izvedba v hodniku
ali talna izvedba).
– Izvedba
satelitskih anten na vidnih mestih ni dopustna. Enako
velja tudi za postavljanje zunanjih enot klimatskih
naprav.
– V
historičnih jedrih naselij so dopustne dopolnilne
gradnje in nadomestne gradnje na isti lokaciji. Slednje
naj bi sanirale območja, zato tudi zanje veljajo
navedene usmeritve, da bi skozi čas vzpostavili enotno
identiteto območja.
– Transformatorska
postaja naj se izogiba objektom in območjem kulturne
dediščine, če to ni možno, naj bo čim bolj neopazna,
umaknjena na rob in umaknjena iz smeri vedut na
prostorske dominante. |
|
SKk –
površine podeželskega naselja, izključno za kmetije in
nestanovanjske kmetijske objekte |
Območja
podrobne namenske rabe:
SK –
površine podeželskega naselja, namenjene izključno
kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi. |
Tipologija zazidave: a, ac |
Nadaljnja delitev podrobne namenske rabe:
SKk –
površine podeželskega naselja, namenjene izključno
kmetijam. |
Vrste
posegov v prostor in njihove namembnosti: |
Vrste
dopustnih dejavnosti poleg bivanja, kmetijstva in
dopolnilnih dejavnosti na kmetiji so dopustne
spremljajoče obrtne in poslovne dejavnosti. Dejavnosti
so dopustne pod pogojem, da nimajo povečanih negativnih
vplivov na okolje.
Gradnja
dopustnih stavb je dovoljena le v okviru kmetije oz.
kmetijskega gospodarstva. |
Vrsta
dopustnih stavb:
– 11100
enostanovanjske stavbe,
– 11210
dvostanovanjske stavbe,
– 1271
nestanovanjske kmetijske stavbe,
– 12304
stavbe za storitvene dejavnosti: poslovne in obrtne
dejavnosti do 200 m2 BEP,
– 12510
industrijske stavbe: delavnice za dopustne dejavnosti so
dovoljene do velikosti BEP 250 m2,
– 24122
drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
– enostavni
in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Stopnja
izkoriščenosti gradbene parcele: |
FZ do
0,30
FOZP nad
0,30 |
Merila
in pogoji za oblikovanje: |
– Lokacija
objekta na parceli mora biti skladna z zazidalno
strukturo naselja.
– Obvezno
je upoštevati gradbene linije ali gradbene meje (odmik
od komunikacij).
Tlorisni
gabariti:
– Podolžen
tloris z razmerjem stranic najmanj 1 : 1,4. Gradnja
večkotnih izzidkov ni dovoljena.
Višinski
gabariti:
– Višina
objektov tipa a: (K) + P + M. (K) + P + 1 ali (K) + P +
1 + M. Če je objekt na strmem terenu, se višina
pritličja meri od kote terena na nevkopani strani.
– Višina
objektov tipa ac: do (K) + P + 1. Če stoji objekt na
strmem terenu, se višina pritličja meri od kote terena
na nevkopani strani.
– Izjemoma
se dopustijo gospodarski objekti večjih tlorisnih in
višinskih gabaritov, če so potrebni zaradi tehnoloških
zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam predpisov. V
projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega
dovoljenja je treba gradnjo takšnih objektov prostorsko
preveriti. Takšna gradnja je dopustna, kadar objekt ni
vidno izpostavljen v širšem prostoru oz. je zakrit z
vegetacijo. Takšni objekti niso dovoljeni na območjih
varstva kulturne dediščine.
Strehe:
– Simetrične
dvokapnice z nakloni od 38 ° do 45 °, kritina opečna
rdeča. Čopi so dopustni na osnovni strešini do 1/3
zatrepa, na frčadah niso dopustni.
– Osvetlitev
mansarde je možna s klasično oblikovanimi frčadami ali
pultnimi okni.
– Kolenčni
zid podstrešja objekta s simetrično dvokapnico je skrit
pod kapjo strehe.
– Objekti
morajo imeti napušč.
Fasade:
– Balkoni
na delnih, ožjih fasadah načeloma niso dopustni; možna
je izvedba po celotni dolžini vzdolžne fasade (lesen
gank).
– Izvedba
v zaglajenem ometu svetlih pastelnih barv ter barv v
spektru različnih zemeljskih barv.
– Dopustni
so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih do 25 %
fasadne površine. Prepovedana je uporaba barv, ki so v
prostoru izrazito moteče in neavtohtone (citronsko
rumena, vijolična, živo oz. travniško zelena, živo,
temno oz. turkizno modra ipd.). Barva fasade mora biti
usklajena z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva.
Barva fasade mora biti določena v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja.
– Pri
oblikovanju fasad se uporabijo avtohtona gradiva (les,
kamen). |
Velikost
in oblika gradbene parcele: |
– Velikosti
in oblikovanje novih gradbenih parcel kmetij so odvisni
od medsebojne razporeditve objektov kmetije, vrste
kmetijske proizvodnje in dopolnilnih dejavnosti na
kmetiji in potrebnega manipulacijskega prostora za
kmetijsko mehanizacijo. |
Ostala
merila in pogoji: |
– 12510
industrijske stavbe - obrtne delavnice za dopustne
dejavnosti, objekt tipa ac se lahko gradijo na gradbeni
parceli kmetije z dopolnilno dejavnostjo.
– Za
obstoječe vrste stavb, ki na območju niso dopustne, so
dovoljene rekonstrukcije, vzdrževalna dela, odstranitev
objektov in sprememba namembnosti v dopustne dejavnosti. |
|
93. člen |
(posebni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na površinah razpršene
poselitve) |
(1) Območja
osnovne namenske rabe A so površine razpršene poselitve kot
avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave,
s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih,
raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih
oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja). |
(2) Na območjih
iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni
prostorski izvedbeni pogoji: |
|
|
A
površine razpršene poselitve |
Območja
podrobne namenske rabe:
Območja
razpršene poselitve |
Tipologija zazidave: j |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost |
Vrste
dopustnih dejavnosti: bivanje, kmetijstvo in dopolnilne
dejavnosti na kmetiji ter spremljajoče dejavnosti: obrt,
gostinstvo in turizem. Dejavnosti so dopustne pod
pogojem, da nimajo povečanih negativnih vplivov na
okolje. |
Vrste
dopustnih stavb:
– 11100
enostanovanjske stavbe,
– 11210
dvostanovanjske stavbe,
– 1271
nestanovanjske kmetijske stavbe,
– 12510
industrijske stavbe - obrtne delavnice za dopustne
dejavnosti do 200m2 BEP,
– 12730
kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene,
– 24122
drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
– enostavni
in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.
Pogojno
dopustne stavbe:
– 12111
hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12112
gostilne, restavracije in točilnice,
– 12120
druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12304
stavbe za storitvene dejavnosti do 200m2 BEP. |
Stopnja
izkoriščenosti: |
FZ do
0,60
|
Merila
in pogoji za oblikovanje |
Upoštevati je treba merila za oblikovanje za podrobnejšo
namensko rabo SK. |
Ostala
merila in pogoji:
V
primerih, ko EUP delno ali v celoti obsega registrirano
dediščino, kjer veljajo pogoji celostnega ohranjanja
kulturne dediščine, je dopustna gradnja objektov do
višinskega gabarita max. (K) + P + M skladno s
kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem. |
|
A (BT)
površine razpršene poselitve za turizem |
Območja
podrobne namenske rabe:
Površine
za turizem, ki so namenjene planinskim domovom. |
Tipologija zazidave: a, b |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost |
Dopustne
vrste dejavnosti: gostinstvo in turizem. |
Dopustne
vrste stavb:
– 12111
hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12112
gostilne, restavracije in točilnice,
– 12120
druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 24122
drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
– 12740
druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: javne sanitarije,
– enostavni
in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Stopnja
izkoriščenosti gradbene parcele: |
FZ do
0,40
FZOP nad
0,30 |
Merila
in pogoji za oblikovanje: |
– Višina
objektov ne sme presegati (K) + P + M. Kota slemena do
11,00 m nad terenom. Če je objekt na strmem terenu, se
višina meri od kote terena na nevkopani strani.
– Pri
gabaritih posameznih objektov (lovski, gozdarski ali
planinski domovi, ipd.) naj se upoštevajo predpisani
gabariti za oblikovanje stanovanjskih objektov v SK. |
|
A(CDc)
površine razpršene poselitve za centralne dejavnosti za
opravljanje verskih obredov |
Tipologija zazidave: c |
Vrste
dopustnih dejavnosti: kulturne in verske dejavnosti ter
spremljajoče dejavnosti, ki služijo tem območjem in
nimajo dodatnih prekomernih vplivov na okolje. |
Vrste
dopustnih stavb:
– 24204
pokopališča,
– 12721
stavbe za opravljanje verskih obredov,
– 12722
pokopališke stavbe,
– 24122
drugi gradbeno inženirski objekti za šport rekreacijo in
prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
– enostavni
in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Merila
in pogoji za oblikovanje: |
– Ohranjajo
se obstoječi kakovostni objekti in ureditve. |
– Ostala
merila in pogoji: |
– V
primerih, ko EUP delno ali v celoti obsega registrirano
dediščino veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne
dediščine. |
|
A(CDi) –
površine razpršene poselitve za centralne dejavnosti za
izobraževanje |
Tipologija zazidave: c, j |
Vrste
dopustnih dejavnosti: izobraževanje, rekreacijske in
športne dejavnosti ter spremljajoče dejavnosti, ki
služijo tem območjem in nimajo dodatnih prekomernih
vplivov na okolje. |
Vrste
dopustnih stavb:
– 1263
stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,
– 241
objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
– 11100
enostanovanjske stavbe,
– 11210
dvostanovanjske stavbe,
– 1271
nestanovanjske kmetijske stavbe,
– 24122
drugi gradbeno inženirski objekti za šport rekreacijo in
prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
– enostavni
in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Merila
in pogoji za oblikovanje: |
– Ohranjajo
se obstoječi kakovostni objekti in ureditve.
– Upoštevati
je treba merila za oblikovanje za podrobnejšo namensko
rabo SK.
– Dopustne
višine objektov tipa c do višine obstoječega najvišjega
objekta v enoti urejanja prostora.
|
Ostala
merila in pogoji: |
– Če
se v območju A(CDi) nahajajo stanovanjski objekti ali
drugi objekti, ki niso navedeni za podrobnejšo namensko
rabo A(CDi), so na teh objektih dopustni samo
rekonstrukcije, vzdrževalna dela, odstranitev objektov
in sprememba namembnosti v dopustne dejavnosti. |
|
A(SKk) –
površine razpršene poselitve izključno za kmetije |
Območja
podrobne namenske rabe:
A(SKk)
površine razpršene poselitve, namenjene izključno
kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi |
Tipologija zazidave: a, ac |
Vrste
posegov v prostor in njihove namembnosti: |
Vrste
dopustnih dejavnosti poleg bivanja, kmetijstva in
dopolnilnih dejavnosti na kmetiji so dopustne
spremljajoče obrtne in poslovne dejavnosti. Dejavnosti
so dopustne pod pogojem, da nimajo povečanih negativnih
vplivov na okolje. |
Vrsta
dopustnih stavb :
– 11100
enostanovanjske stavbe,
– 11210
dvostanovanjske stavbe,
– 1271
nestanovanjske kmetijske stavbe,
– 12510
industrijske stavbe - obrtne delavnice za dopustne
dejavnosti do 100m2 BEP,
– 24122
drugi gradbeno inženirski objekti za šport rekreacijo in
prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
– enostavni
in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednicah
enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Stopnja
izkoriščenosti gradbene parcele: |
FZ do
0,60 |
Merila
in pogoji za oblikovanje : |
Upoštevati je treba merila za oblikovanje za podrobnejšo
namensko rabo SKk. |
Velikost
in oblika gradbene parcele: |
– Velikosti
in oblikovanje novih gradbenih parcel kmetij je odvisna
od medsebojne razporeditve objektov kmetije, vrste
kmetijske proizvodnje in dopolnilnih dejavnosti na
kmetiji in potreben manipulacijski prostor za kmetijsko
mehanizacijo. |
|
94. člen |
(posebni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih centralnih
dejavnosti) |
(1) Območja
osnovne namenske rabe C so območja centralnih dejavnosti, ki so
namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter
bivanju. Gradnja objektov, namenjenih bivanju, je dovoljena le v
podrobnejši namenski rabi CU. |
(2) Na območjih
iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni
prostorski izvedbeni pogoji: |
|
CU –
osrednja območja centralnih dejavnosti |
Območja
podrobne namenske rabe:
osrednja
območja jeder, kjer gre za preplet trgovskih, oskrbnih,
storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih,
vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih
dejavnosti ter bivanja. |
Tipologija zazidave: c, av, bv |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost: |
Vrste
dopustnih dejavnosti poleg bivanja: trgovina, storitvene
dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti,
dejavnosti javne uprave, vzgoja in izobraževanje,
zdravstvo in socialno varstvo, kulturne, verske,
razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti. |
Vrste
dopustnih stavb:
– 11221
tri- in večstanovanjske stavbe,
– 1130
stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine,
– 121
gostinske stavbe,
– 122
poslovne in upravne stavbe,
– 12301
trgovske stavbe (do 1000 m2 BEP),
– 12304
stavbe za storitvene dejavnosti,
– 126
stavbe splošnega družbenega pomena,
– 24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
– 12721
stavbe za opravljanje verskih obredov,
– 12420
garažne stavbe,
– 12740
druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, kadar Občina za
njih izkaže javni interes,
– Enostavni
in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.
– Delež
stanovanjskih BEP in BEP ostalih dejavnosti je v
osrednjih območjih centralnih dejavnosti največ 50 % za
stanovanja in najmanj 50 % za ostale dejavnosti.
– V
stanovanjskih stavbah ob lokalnih zbirnih cestah in
drugih javnih površinah je treba zagotoviti javna
pritličja.
– Stanovanjske
stavbe ne smejo presegati 50 % stavb na območju enote
ali podenote urejanja prostora.
– Če
se v območju CU nahajajo obstoječi eno- in
dvostanovanjski objekti tipov a in b, so na teh objektih
dopustni rekonstrukcije, nadomestna gradnja v istih
gabaritih, vzdrževalna dela in odstranitev objektov ter
gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov. Kadar gre za
zapolnitev vrzeli med že zgrajenimi tovrstnimi objekti,
je izjemoma dopustna tudi dopolnilna gradnja objektov
tipa a in b. Gradnja teh objektov in nadomestna gradnja
sta dovoljeni pod pogoji za območja SSa, pogoji
oblikovanja objektov pa tipa a in b. |
Velikost
in zmogljivost objektov: |
– Dopustne
višine do višine najvišjih objektov v enoti ali podenoti
urejanja prostora. |
Stopnja
izkoriščenosti gradbene parcele: |
FI do
2,00
FZ do
0,40
FOZP nad
0,20 |
Merila
in pogoji za oblikovanje: |
Oblikovanje objektov c:
– Oblikovanje
objektov c je skladno s funkcionalnimi zahtevami
objekta, funkcijo in lego objekta v enoti. Gabariti in
fasade objektov naj bodo oblikovani skladno z njihovo
funkcijo, pri tem pa ne smejo presegati dovoljenih
maksimalnih višinskih gabaritov v enoti urejanja
prostora.
Oblikovanje objektov av, bv:
– Novogradnje
objektov tipov av, bv so dopustne v primeru, da je na
območju glede na predpisano izrabo in pozidanost gradnja
mogoča.
– Nove
stavbe morajo imeti enake višinske in tlorisne gabarite
kot obstoječi večstanovanjski objekti v območju.
– Oblikovanje
streh naj sledi oblikovanju obstoječih objektov na
območju. V primeru, da imajo obstoječe stavbe
dvokapnico, je možna izvedba ravne strehe ali terase.
– Izvedba
zasteklitev balkonov, vzdrževalna dela se lahko izvajajo
skladno s projektom za celovito ureditev stavbe ali
stavb na območju.
– Ob
spremembi namembnosti podstrešij v stanovanjske površine
se za osvetljevanje uporabljajo strešna okna in frčade.
– Nadstreški
pri vhodih v objekte morajo upoštevati določene gradbene
meje ob cestah. Streha nadstreškov je lahko ravna ali
blagega naklona.
Višinska
kota zemljišča:
– Višinska
kota zemljišča na meji z javno cesto ne sme biti nižja
od višinske kote te ceste.
Uvozi in
parkiranje:
– Uvoz
na dvorišče se uredi z javne ceste.
Odprte
površine v gradbenih parcelah:
– Pri
namenu in ureditvi zunanjih prostorov objektov se
upošteva, da je prostor med stavbo in ulico ali trgom
oziroma drugimi javnimi prostori obravnavan skladno s
pogoji urejanja in oblikovanja ožje in širše okolice
(ulice, trga ipd.). Če prostor med stavbo in ulico ali
trgom oziroma drugimi javnimi prostori ne obsega več kot
2,00 m širokega pasu ob ulici ali trgu, ga je treba
tlakovati v poenotenem uličnem vzorcu. Dvoriščni del
gradbenih parcel oziroma zasebni del ob stranskih
fasadah objektov se uredi skladno s potrebami
dejavnosti. Skladiščenje (vseh vrst) mora biti v
stavbah; skladiščenje na prostem ni dovoljeno.
Fasade:
– Na
fasadah se dovoli uporaba svetlih barv ter barv v
spektru različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni
poudarki v močnejših barvnih tonih do 25 % fasadne
površine. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru
izrazito moteče in neavtohtone (citronsko rumena,
vijolična, živo oz. travniško zelena, živo, temno oz.
turkizno modra ipd.). Barva fasade mora biti usklajena z
barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Barva fasade
mora biti določena v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja. |
Ostala
merila in pogoji: |
– Območja
CU, ki so območja prenove, se urejajo skladno z OPPN
(ZN, UN) na podlagi konservatorskega načrta prenove.
– Objekti
s strešnimi napušči ali drugimi stavbnimi elementi ne
smejo presegati parcelne meje.
– Pomožni
in nezahtevni objekti morajo biti locirani v ozadju
gradbene enote.
– V
celotnem območju urejanja ni dovoljeno postavljati novih
dominant v prostoru.
– Za
vse večje posege v območju, kjer bo potrebna izdelava
OPPN glede na določila 113. in 114. člena tega odloka,
je treba rešitve pridobiti z variantnimi strokovnimi
prostorskimi preveritvami oziroma z javnimi
natečaji in delavnicami glede na pogoje za posamezno
EUP. |
|
CD –
druga območja centralnih dejavnosti |
Območja
podrobne namenske rabe:
druga
območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določena
dejavnost, razen stanovanj. |
Nadaljnja delitev podrobne namenske rabe: |
CDi –
območje centralnih dejavnosti za izobraževanje |
Tipologija zazidave: c |
Vrste
dopustnih dejavnosti: izobraževanje, rekreacijske in
športne dejavnosti ter spremljajoče dejavnosti, ki
služijo tem območjem in nimajo dodatnih prekomernih
vplivov na okolje. |
Vrste
dopustnih stavb:
– 12630
stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,
– 12650
stavbe za šport (kot sestavni del vzgojno-izobraževalnih
dejavnosti),
– 12620
muzeji in knjižnice,
– 24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas.
Vrste
pogojno dopustnih stavb:
– 12420
garažne stavbe,
– 12112
gostilne, restavracije in točilnice do 50 m2 BEP,
– 12301
trgovske stavbe do 50 m2 BEP,
– 12120
druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
(hostel),
– enostavni
in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Velikost
in zmogljivost objektov: |
Dopustne
višine do višine najvišjih objektov v enoti ali podenoti
urejanja prostora.
Objekti
tipa c:
– FZ,
FI, FZOP skladno z normativi dejavnosti.
– Gabariti
niso poenoteno predpisani, vendar se je treba s
tlorisnimi in vertikalnimi gabariti prilagoditi pogojem,
ki veljajo za sosednja območja, posebej če mejijo na
stanovanjska območja.
– Če
se v območju CDi nahajajo stanovanjski objekti ali drugi
objekti, ki niso navedeni kot vrsta dopustnih objektov,
so na teh objektih dopustni samo rekonstrukcije,
vzdrževalna dela, odstranitev objektov in sprememba
namembnosti v dopustne dejavnosti. |
CDc – območja
centralnih dejavnosti za opravljanje verskih obredov |
Tipologija zazidave: c |
Vrste
dopustnih dejavnosti: kulturne, verske dejavnosti ter
spremljajoče dejavnosti, ki služijo tem območjem in
nimajo dodatnih prekomernih vplivov na okolje. |
Vrste
dopustnih stavb:
– 11100
enostanovanjske stavbe kot spremljajoči objekt,
– 24204
pokopališča,
– 12721
stavbe za opravljanje verskih obredov,
– 12722
pokopališke stavbe,
– 12301
trgovske stavbe do 50 m2 BEP (kot sestavni
del dejavnosti v območju pokopališča),
– 12304
stavbe za storitvene dejavnosti (kot sestavni del
dejavnosti v območju pokopališča),
– 24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
– enostavni
in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Merila
in pogoji za oblikovanje: |
– Ohranjajo
se obstoječi kakovostni objekti in ureditve.
– Gabariti
niso predpisani, vendar se je treba s tlorisnimi in
vertikalnimi gabariti prilagoditi pogojem, ki veljajo za
sosednja območja, posebej če mejijo na stanovanjska
območja. To ne velja za cerkve, ki se gradijo kot
prostorski poudarki.
– Strehe
in fasade: uredijo se skladno s tipologijo objekta in ob
upoštevanju pogojev varstva kulturne dediščine. |
Ostala
merila in pogoji: |
– Če
se v območju CDc nahajajo stanovanjski objekti ali drugi
objekti, ki niso navedeni kot vrsta dopustnih objektov,
so na teh objektih dopustni samo rekonstrukcije,
vzdrževalna dela, odstranitev objektov in sprememba
namembnosti v dopustne dejavnosti. |
CDz –
območja centralnih dejavnosti za potrebe zdravstva |
Tipologija zazidave: c |
Vrste
dopustnih dejavnosti: dejavnosti zdravstva in socialnega
varstva ter spremljajoče dejavnosti, ki služijo tem
območjem in nimajo prekomernih dodatnih vplivov na
okolje. |
Vrste
dopustnih stavb:
– 12640
stavbe za zdravstveno oskrbo,
– 12301
trgovske stavbe do 100 m2 BEP,
– 12420
garažne stavbe,
– 24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
– enostavni
in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Ostala
merila in pogoji: |
– Oblikovanje
stavb skladno s potrebami dejavnosti. Površine za
mirujoči promet se praviloma uredijo v garažni hiši.
– Če
se v območju CDz nahajajo stanovanjski objekti ali drugi
objekti, ki niso navedeni kot vrsta dopustnih objektov,
so na teh objektih dopustni samo rekonstrukcije,
vzdrževalna dela, odstranitev objektov in sprememba
namembnosti v dopustne dejavnosti. |
|
95. člen |
(posebni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih proizvodnih
dejavnosti) |
(1) Območja
osnovne namenske rabe I so območja proizvodnih dejavnosti, ki so
pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim
storitvenim ter servisnim dejavnostim. |
(2) Na območjih
iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni
prostorski izvedbeni pogoji: |
|
IP –
površine za industrijo |
Tipologija zazidave: e, f, ac, av |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost: |
Vrste
dopustnih dejavnosti: proizvodne in poslovne dejavnosti
ter spremljajoče dejavnosti: trgovina, prometne
dejavnosti, skladiščenje, strokovne, tehnične,
znanstvene dejavnosti, gostinstvo in druge dejavnosti,
ki služijo območjem.
Izključujoči dejavnosti: bivanje, bioplinarne.
Prepovedane so dejavnosti in naprave, ki lahko
povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, kot jih
določa področna zakonodaja. Dejavnosti in naprave, ki
lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega so
izjemoma dopustne zgolj v enotah urejanja prostora, kjer
je to dovoljeno s podrobnimi prostorsko izvedbenimi
pogoji.
Prepovedana je dejavnost predelave in odstranjevanja
vseh vrst odpadkov, kot jih določa področna zakonodaja
razen, kadar se v postopku izdelave občinskega
podrobnega prostorskega načrta na osnovi predložene
strokovne ocene dokaže, da ta dejavnost ne povzroča
povečanega tveganja za požar, eksplozijo, okolje in
zdravje ljudi. |
Vrste
dopustnih stavb:
– 125
industrijske stavbe in skladišča,
– 2223
cevovodi za odpadno vodo,
– 23020
energetski objekti, samo za izkoriščanje obnovljivih
virov energije,
– 24203
objekti za ravnanje z odpadki,
– 12112
gostilne, restavracije in točilnice (ki služijo temu
območju),
– 12203
druge poslovne stavbe v sklopu osnovne proizvodne
dejavnosti,
– 12301
trgovske stavbe (do 300 m2 BEP),
– 12303
bencinski servisi,
– 12420
garažne stavbe,
– odprta
parkirišča: parkirne površine in garaže za tovorna
vozila, ki presegajo 3,5 ton, za avtobuse ter za
priklopnike teh motornih vozil,
– 12740
druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – samo gasilski
domovi in stavbe za nastanitev sil za zaščito, reševanje
in pomoč s spremljajočim programom,
– 21301
letališke steze in ploščadi (heliport – na podlagi
pogojev in soglasja pristojnih služb),
– gradnja
objektov mobilne telefonije,
– 24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
– enostavni
in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Stopnja
izkoriščenosti gradbene parcele: |
FZ do
0,60
FI do
1,20
FZOP nad
0,10 |
Merila
in pogoji za oblikovanje: |
Višinski
gabariti:
– Višina
novih objektov se prilagaja višini že zgrajenih objektov
(je ne presega) v enoti urejanja prostora, če tehnološki
proces ne zahteva drugače (tovarniški dimniki, silosi
ipd.), kar mora biti v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja posebej utemeljeno.
– Višinska
kota pritličja ne sme biti nižja od nivoja pločnika
oziroma javnih cest (če pločnika ni), na katere meji
zemljišče s stavbo. Če višinska kota javnih cest
variira, se kota pritličja prilagodi tisti cesti, na
katero je orientirana glavna stran objekta.
Fasade:
– Pretirano
členjenje in drobljenje fasad ni dovoljeno.
– Fasade
stavb, ki mejijo na javni mestni prostor, se oblikujejo
kot glavne fasade. Z njihovim oblikovanjem se zagotovijo
kakovostni javni in poljavni ambienti.
Strehe:
– Za
stavbe večjih dimenzij so dopustne ravne strehe,
enokapne strehe naklona do 20 º ali polkrožne strehe.
– Ožje
stavbe imajo lahko streho nagnjeno tudi 40 º (+/–10 %);
v tem primeru mora biti sleme strehe vzporedno z daljšo
stranico objekta.
– Drugačen
naklon od ravnega ali od naklona 40 º (+/– 10 %) je
možen v primeru rekonstrukcije ali prizidave obstoječih
stavb, ko bi prizidek z drugačnim naklonom strehe od
obstoječega lahko pomenil oblikovno neskladje, kar mora
biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja
posebej utemeljeno.
– Na
objektih z ravno streho se lahko uredi zelena streha.
– Pri
izvedbi strešnih oken za osvetljevanje mansard je treba
omejiti njihovo število na nujno potreben minimum. |
Ostala
merila in pogoji: |
– Poslovno-upravne,
administrativne, prodajne ipd. dejavnosti naj se
organizirajo predvsem ob javnem mestnem prostoru, druge
proizvodne dejavnosti pa v notranjosti kompleksov.
– Zagotovi
se parkovne ali druge zelene površine, ki zavzemajo
najmanj 5 % območja.
– Polovica
zahtevane površine s FZOP se lahko zagotavlja na
ozelenjenih strehah.
– Zasaditev
drevoredov ob glavni dostopni cesti.
– Parkirišča
se praviloma zagotavljajo v garažni hiši, podzemnih
garažah, sicer se gradijo ozelenjena parkirišča.
– Spodbujajo
se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko
varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo
obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo
padavinske vode ter za kompostiranje biološko
razgradljivih odpadkov.
– Parcelna
mreža in shema pozidave se zasnujeta v obliki razmeroma
pravilne, po možnosti ortogonalne mreže, prilagojene
obstoječemu reliefu in omrežju cest.
– Če
se v območju IP nahajajo stanovanjski objekti ali drugi
objekti, ki niso navedeni kot vrsta dopustnih objektov,
so na teh objektih dopustni samo rekonstrukcije,
vzdrževalna dela, odstranitev objektov in sprememba
namembnosti v dopustne dejavnosti.
– V
primeru neenotnega lastništva EUP, ko se območje ne
ureja z OPPNjem in je celovita komunalna opremljenost
EUP neurejena je v okviru projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja za del EUP potrebno izdelati
prometno in infrastrukturno zasnovo za celotno EUP, s
katero se dokaže možnost neoviranega dostopa in
infrastrukturnega napajanja preostalega dela zemljišč. |
|
IG –
območje gospodarske cone |
Območja
podrobne namenske rabe:
območje
gospodarske cone je namenjeno obrtnim, skladiščnim,
prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim
dejavnostim brez stanovanj. |
Tipologija zazidave: e, f, av, ac |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost: |
Vrste
dopustnih dejavnosti: proizvodne, prometne, skladiščne,
obrtne in poslovne dejavnosti ter spremljajoče
dejavnosti: trgovina, strokovne, znanstvene in tehnične
dejavnosti, izobraževanje, gostinstvo in druge
dejavnosti, ki služijo območjem.
Izključujoči dejavnosti: bivanje, bioplinarne.
Prepovedane so dejavnosti in naprave, ki lahko
povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, kot jih
določa področna zakonodaja. Dejavnosti in naprave, ki
lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega so
izjemoma dopustne zgolj v enotah urejanja prostora, kjer
je to dovoljeno s podrobnimi prostorsko izvedbenimi
pogoji.
Prepovedana je dejavnost predelave in odstranjevanja
vseh vrst odpadkov, kot jih določa področna zakonodaja
razen, kadar se v postopku izdelave občinskega
podrobnega prostorskega načrta na osnovi predložene
strokovne ocene dokaže, da ta dejavnost ne povzroča
povečanega tveganja za požar, eksplozijo, okolje in
zdravje ljudi. |
Vrste
dopustnih stavb:
– 125
industrijske stavbe in skladišča,
– 12303
bencinski servisi,
– 12304
stavbe za storitvene dejavnosti v sklopu osnovne
proizvodne dejavnosti,
– 12203
druge poslovne stavbe v sklopu osnovne proizvodne
dejavnosti,
– 24203
objekti za ravnanje z odpadki,
– 12301
trgovske stavbe (do 1000 m2 BEP),
– 12112
gostilne, restavracije in točilnice (ki služijo temu
območju),
– 2223
cevovodi za odpadno vodo,
– 23020
elektrarne in drugi energetski objekti (samo za
izkoriščanje obnovljivih virov energije),
– 12420
garažne stavbe,
– odprta
parkirišča: parkirne površine in garaže za tovorna
vozila, ki presegajo 3,5 ton, za avtobuse ter za
priklopnike teh motornih vozil,
– 21301
letališke steze in ploščadi (heliport na podlagi pogojev
in soglasja pristojnih služb),
– gradnja
objektov mobilne telefonije,
– 12740
druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, kadar zanje
Občina izkaže javni interes,
– 24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
– enostavni
in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Stopnja
izkoriščenosti gradbene parcele: |
FZ do
0,60
FI do
1,00
FZOP nad
0,10 |
Merila
in pogoji za oblikovanje: |
Višinski
gabariti:
– Višina
novih objektov se prilagaja višini že zgrajenih objektov
(je ne presega) v enoti urejanja prostora, če tehnološki
proces ne zahteva drugače (tovarniški dimniki, silosi
ipd.), kar mora biti v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja posebej utemeljeno.
– Višinska
kota pritličja ne sme biti nižja od nivoja pločnika
oziroma javnih cest (če pločnika ni), na katere meji
zemljišče s stavbo. Če višinska kota javnih cest
variira, se kota pritličja prilagodi tisti cesti, na
katero je orientirana glavna stran objekta.
Fasade:
– Pretirano
členjenje in drobljenje fasad ni dovoljeno.
– Fasade
stavb, ki mejijo na javni mestni prostor, se oblikujejo
kot glavne fasade. Z njihovim oblikovanjem se zagotovijo
kakovostni javni in poljavni ambienti.
Strehe:
– Za
stavbe večjih dimenzij so dopustne ravne strehe,
enokapne strehe naklona do 20 ° ali polkrožne strehe.
– Ožje
stavbe imajo lahko streho nagnjeno tudi 40 º (+/–10 %);
v tem primeru mora biti sleme strehe vzporedno z daljšo
stranico objekta.
– Drugačen
naklon od ravnega ali od naklona 40 º (+/–10 %) je možen
v primeru rekonstrukcije ali prizidave obstoječih stavb,
ko bi prizidek z drugačnim naklonom strehe od
obstoječega lahko pomenil oblikovno neskladje, kar mora
biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja
posebej utemeljeno.
– Na
objektih z ravno streho se lahko uredi zelena streha.
– Pri
izvedbi strešnih oken za osvetljevanje mansard je treba
omejiti njihovo število na nujno potreben minimum. |
Ostala
merila in pogoji: |
– Poslovno-upravne,
administrativne, prodajne ipd. dejavnosti naj se
organizirajo predvsem ob javnem mestnem prostoru, druge
proizvodne dejavnosti pa v notranjosti kompleksov.
– Zagotovi
se parkovne ali druge zelene površine, ki zavzemajo
najmanj 5 % območja.
– Polovica
zahtevane površine s FZOP se lahko zagotavlja na
ozelenjenih strehah.
– Zasaditev
drevoredov ob glavni dostopni cesti.
– Parkirišča
se praviloma zagotavljajo v garažni hiši, podzemnih
garažah, sicer se gradijo ozelenjena parkirišča.
– Spodbujajo
se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko
varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo
obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo
padavinske vode ter za kompostiranje biološko
razgradljivih odpadkov.
– Parcelna
mreža in shema pozidave se zasnujeta v obliki razmeroma
pravilne, po možnosti ortogonalne mreže, prilagojene
obstoječemu reliefu in omrežju cest.
– Če
se v območju IG nahajajo stanovanjski objekti ali drugi
objekti, ki niso navedeni kot vrsta dopustnih objektov,
so na teh objektih dopustni samo rekonstrukcije,
vzdrževalna dela, odstranitev objektov in sprememba
namembnosti v dopustne dejavnosti.
– V
primeru neenotnega lastništva EUP, ko se območje ne
ureja z OPPNjem in je celovita komunalna opremljenost
EUP neurejena je v okviru projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja za del EUP potrebno izdelati
prometno in infrastrukturno zasnovo za celotno EUP, s
katero se dokaže možnost neoviranega dostopa in
infrastrukturnega napajanja preostalega dela zemljišč. |
|
IK –
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
Območja
podrobne namenske rabe:
površine
z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki so namenjeni
kmetijskim stavbam za intenzivno proizvodnjo. |
Tipologija zazidav: e, f, ac |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost: |
Dopustne
vrste dejavnosti: kmetijska proizvodnja, reja živali ter
spremljajoče dejavnosti: trgovina, skladiščenje,
strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti in druge
dejavnosti, ki služijo območjem.
Izključujoči dejavnosti: bivanje, bioplinarne. |
Dopustne
vrste stavb:
– 12301
trgovske stavbe za potrebe kmetijstva do 250 m2 BEP,
– 1271
nestanovanjske kmetijske stavbe,
– 22232
čistilne naprave,
– 24203
objekti za ravnanje z odpadki (zbirni center za
odpadke),
– 24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
– enostavni
in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Stopnja
izkoriščenosti gradbene parcele: |
FZ do
0,60
FI do
1,00
FZOP nad
0,20 |
Merila
in pogoji za oblikovanje: |
Tlorisni
in višinski gabariti:
– Tlorisni
gabariti niso predpisani.
– Višina
novih objektov se prilagaja višini že zgrajenih objektov
v enoti urejanja prostora, razen če tehnološki proces ne
zahteva drugače.
– Višina
objektov do (K) + P + M. Kota slemena do 11,00 m nad
koto terena. Če je objekt na strmem terenu, se višina
meri od kote terena na nevkopani strani.
Strehe:
– Za
stavbe večjih dimenzij so dopustne ravne strehe,
enokapne strehe naklona do 20 °.
– Strehe
rastlinjakov so lahko polkrožne.
– Ožje
stavbe imajo lahko streho nagnjeno tudi 40 º (+/– 10 %);
v tem primeru mora biti sleme strehe vzporedno z daljšo
stranico objekta.
– Drugačen
naklon od ravnega ali od naklona 40 º (+/– 10 %) je
možen v primeru rekonstrukcije ali prizidave obstoječih
stavb, ko bi prizidek z drugačnim naklonom strehe od
obstoječega lahko pomenil oblikovno neskladje, kar mora
biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja
posebej utemeljeno.
– Na
objektih z ravno streho se lahko uredi zelena streha.
– Pri
izvedbi strešnih oken za osvetljevanje mansard je treba
omejiti njihovo število na nujno potreben minimum. |
Ostala
merila in pogoji: |
Spodbujajo se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov,
energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev
naprav za rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje
in uporabo padavinske vode ter za kompostiranje biološko
razgradljivih odpadkov. Poslovno-upravne,
administrativne, prodajne ipd. dejavnosti naj se
organizirajo predvsem ob dostopni cesti, druge
proizvodne dejavnosti pa v notranjosti kompleksov. |
|
96. člen |
(posebni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na posebnih območjih) |
(1) Območja
osnovne namenske rabe B so posebna območja, ki so pretežno
namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem,
nakupovalna središča in podobno. |
(2) Na območjih
iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni
prostorski izvedbeni pogoji: |
|
|
BT –
površine za turizem |
Območja
podrobne namenske rabe:
površine
za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in
drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev. |
Tipologija zazidave: c, a ,b |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost: |
Dopustne
vrste dejavnosti: gostinstvo in turizem, trgovina,
razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti.
Dopolnilna dejavnost: poslovne
dejavnosti, storitvene dejavnosti. |
Dopustne
vrste stavb:
– 12420
garažne stavbe,
– 12111
hotelske in podobne gostinske stavbe,
– 12120
druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12301
trgovske stavbe (do 100 m2 BEP),
– 24110
športna igrišča: razen površin za avtomobilske,
motoristične ali konjske dirke,
– 24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
– 12740
druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: javne sanitarije,
– 12112
gostilne (do 250 m2 BEP), bifeji, točilnice,
bari (do 50 m2 BEP),
– enostavni
in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.
Dopolnilna dejavnost: poslovne dejavnosti, storitvene
dejavnosti, ki služijo tem območjem v sklopu stavb
osnovne dejavnosti. |
Stopnja
izkoriščenosti gradbene parcele: |
FZ do
0,40
FI do
1,00
FZOP nad
0,30 |
Merila
in pogoji za oblikovanje: |
– Pri
gabaritih posameznih objektov (gostinski objekti,
hoteli, lovski, gozdarski ali planinski domovi ipd.), ki
se urejajo izven turističnih kompleksov, naj se
upoštevajo predpisani gabariti za oblikovanje
stanovanjskih objektov v SK.
– Objekti
na območju večjih turističnih kompleksov se oblikujejo
tako, da oblikujejo skladno celoto.
– Posamezni
novi objekti ne smejo oblikovati nove prostorske
dominante.
– Manjši
objekti a, b naj se oblikujejo skladno z določili za
SSa. |
Ostala
merila in pogoji: |
– Če
se v območju BT nahajajo stanovanjske stavbe tipa a ali
druge stavbe, ki niso dovoljene za podrobno namensko
rabo BT, so na teh objektih dopustni samo
rekonstrukcije, vzdrževalna dela, odstranitev objektov
in sprememba namembnosti v dopustne dejavnosti. |
|
BD –
površine drugih območij, namenjene zlasti nakupovalnim
centrom |
Območja
podrobne namenske rabe:
površine
drugih območij, namenjene nakupovalnim centrom,
sejmiščem, zabaviščnim parkom, prireditvenim prostorom
in drugim podobnim dejavnostim. |
Tipologija zazidave: e, f |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost: |
Vrste
dopustnih dejavnosti: trgovina, gostinstvo, storitvene
dejavnosti, poslovne dejavnosti, kulturne, verske,
razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti. |
Vrste
dopustnih stavb:
– 12203
druge poslovne stavbe,
– 12112
gostilne, restavracije in točilnice (ki služijo temu
območju),
– 1230
trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti,
– 12420
garažne stavbe,
– 12610
stavbe za kulturo in razvedrilo,
– 12650
stavbe za šport,
– 24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
– 21301
letališke steze in ploščadi (heliport na podlagi pogojev
in soglasja pristojnih služb),
– objekti
mobilne telefonije,
– 24110
športna igrišča: razen površin za avtomobilske,
motoristične ali konjske dirke,
– enostavni
in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Stopnja
izkoriščenosti gradbene parcele: |
FI do
1,00
FZ do
0,60
FZOP:
nad 0,20 |
Merila
in pogoji za oblikovanje: |
Gabariti:
– Gabariti
niso poenoteno predpisani, vendar se je treba s
tlorisnimi in vertikalnimi gabariti prilagoditi pogojem,
ki veljajo za območja, na katera mejijo območja BD,
posebej če mejijo na stanovanjska območja.
Strehe:
– Strehe
naj se oblikujejo na območju enote urejanja prostora
poenoteno tako, da se s tem doseže novo
urbanistično-arhitekturno kakovost.
– Za
objekte večjih dimenzij so dopustne ravne strehe, lahko
tudi dvokapne ali enokapne strehe nizkega naklona; ravne
strehe naj bodo ozelenjene.
Fasade:
– Horizontalna
in vertikalna členitev fasad. Oblikovanje fasadnih
odprtin in drugih fasadnih elementov je enostavno in
poenoteno na celi fasadi oziroma na vseh objektih v
kompleksu. |
Ostala
merila in pogoji: |
– Če
se v območju BD nahajajo stanovanjske stavbe tipa a ali
druge stavbe, ki niso dovoljene za podrobno namensko
rabo BD, so na teh objektih dopustni samo
rekonstrukcije, vzdrževalna dela, odstranitev objektov
in sprememba namembnosti v dopustne dejavnosti.
– Zagotovijo
se parkovne in športne ali druge zelene površine,
namenjene javni rabi, ki zavzemajo najmanj 20 % območja,
in gradnja drevoredov ob glavni dostopni cesti.
– Parkirišča
se praviloma zagotovi v garažni hiši, podzemnih garažah,
če ne, se gradijo ozelenjena parkirišča.
– Parcelna
mreža in shema pozidave se zasnujeta v obliki razmeroma
pravilne, po možnosti ortogonalne mreže, prilagojene
obstoječemu reliefu in omrežju cest. |
|
97. člen |
(posebni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih zelenih
površin) |
(1) Območja
osnovne namenske rabe Z so območja zelenih površin, ki so
namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in
športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja. |
(2) Na območjih
iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni
prostorski izvedbeni pogoji: |
|
|
ZS –
površine za rekreacijo in šport |
Območja
podrobne namenske rabe:
površine
za oddih, rekreacijo in šport na prostem. |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost: |
Vrste
dopustnih dejavnosti: rekreacija, šport, preživljanje
prostega časa z dopolnilnimi dejavnostmi. |
Vrste
dopustnih objektov:
– 24110
športna igrišča: razen površin za avtomobilske,
motoristične ali konjske dirke,
– 12740
druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: javne sanitarije
in garderobe,
– 12112
gostilne (do 100 m2 BEP), bifeji, točilnice,
bari (do 50 m2 BEP),
– 24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
– enostavni
in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka,
– objekti
za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih
nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali
naravne ogroženosti. |
Ostala
merila in pogoji: |
– Če
se v območju ZS nahajajo stanovanjski objekti ali drugi
objekti, ki niso navedeni kot vrsta dopustnih objektov,
so na teh objektih dopustni samo rekonstrukcije,
vzdrževalna dela, odstranitev objektov in sprememba
namembnosti v dopustne dejavnosti.
– Športne
površine se lahko uredijo v skladu z njihovim namenom ob
upoštevanju predpisov.
– Nove
spremljajoče stavbe naj bodo pritlične.
– Nove
stavbe naj bodo zgrajene z uporabo naravnih materialov
(kamen, les). Uporaba refleksnih stekel ter plastičnih
ali kovinskih plošč (z izjemo bakrene pločevine) na
vidnih delih fasad ni dovoljena.
– Preostale
zunanje površine se uredijo sonaravno z uporabo
avtohtonega zelenja.
– Stavbe
(garderobe, sanitarije ipd.) ne smejo zasedati več kot 5
% površine enote ali podenote urejanja prostora. |
|
ZP –
parki |
Območja
podrobne namenske rabe:
parki
kot urejena območja odprtega prostora v naselju. |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost: |
Vrste
dopustnih dejavnosti: preživljanje prostega časa z
dopolnilnimi dejavnostmi. |
Vrste
dopustnih stavb:
– 24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas: otroška in druga javna igrišča, javni
vrtovi, parki,
– 12740
druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: javne sanitarije,
– 12112
gostilne, restavracije in točilnice, samo: bifeji,
točilnice, bari, kavarne (do 50 m2 BEP),
– objekte
za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih
nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali
naravne ogroženosti,
– gradnja
podzemnih garaž ni dopustna,
– enostavni
in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Merila
in pogoji za oblikovanje območja: |
– Oblikovanje
novih objektov: paviljonska gradnja in transparentnost
objekta.
– Velikost
in urejanje zelenih površin: raščen travni teren z
grmovnicami, drevjem in drugimi zasaditvami mora
pokrivati najmanj 70 % površine parka. |
Ostala
merila in pogoji: |
– Če
se v območju ZP nahajajo stanovanjski objekti ali drugi
objekti, ki niso navedeni za podrobnejšo namensko rabo
ZP, so na teh objektih dopustni samo rekonstrukcije,
vzdrževalna dela, odstranitev objektov in sprememba
namembnosti v dopustne dejavnosti.
– Ureditve,
objekti, naprave in ograje morajo biti na celotnem
kompleksu oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z
zunanjimi ureditvami stičnih območij. Na območjih niso
dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe
prostorskih značilnosti območja (zlasti zemeljska dela),
trajno izgubo večjega deleža naravnih prvin in javne
dostopnosti. Travnata ali peščena igrišča se lahko
uredijo na naravno ravnem prostoru oziroma na prostoru,
ki ga je možno primerno urediti (zravnati, samo delno
nasuti, urediti in sanirati brežine) brez večjih
zemeljskih del. Ureditve, ki zahtevajo trajnejše posege,
se lahko izvedejo le na za to predvidenih površinah. |
|
ZD –
druge urejene zelene površine |
Območja
podrobne namenske rabe:
zeleni
pasovi z zaščitno in drugo funkcijo. |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost: |
– gradnja
podzemnih garaž na teh območjih ni dovoljena,
– objekte
za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih
nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali
naravne ogroženosti,
– gradbeno-inženirski
objekti, če so namenjeni dejavnostim v območju,
– enostavni
in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka,
– vse
vrste stavb, ki na območju niso dopustne, se lahko
vzdržujejo ali odstranijo. |
|
ZK –
pokopališča |
Območja
podrobne namenske rabe:
površine
za pokop in spomin na mrtve. |
Tipologija zazidave: c |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost: |
Vrste
dopustnih dejavnosti: kulturne, verske dejavnosti ter
spremljajoče dejavnosti, ki služijo tem območjem in
nimajo dodatnih prekomernih vplivov na okolje. |
Vrste
dopustnih stavb:
– 24204
pokopališča,
– 12721
stavbe za opravljanje verskih obredov,
– 12722
pokopališke stavbe,
– 12301
trgovske stavbe do 50 m2 BEP (kot sestavni
del dejavnosti v območju pokopališča),
– 12304
stavbe za storitvene dejavnosti (kot sestavni del
dejavnosti v območju pokopališča),
– 24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
– enostavni
in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Dopustne
gradnje in dela: |
– Ograje
se lahko postavlja kot zaščitne ali varovalne ograje
pokopališča. Ograjevanje znotraj območja pokopališča ni
dovoljeno.
– Vse
vrste stavb, ki na območju niso dopustne, se lahko
vzdržujejo in odstranijo in spremenijo namembnost v
dopustne dejavnosti. |
|
ZV –
površine za vrtičkarstvo |
Območja
podrobne namenske rabe:
površine, namenjene prostočasni kmetijski dejavnosti –
vrtičkarstvo. |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost: |
Dopustni
nezahtevni in enostavni objekti:
– 12740
druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: javne sanitarije,
– žičnate
ozelenjene ograje ali živa meja med komunikacijami in na
robu območja,
– leseni
zaboji oziroma lope za shranjevanje orodja,
– gradnja
vodovodnega priključka,
– zbiralnik
za kapnico,
– parkirišča,
– enostavni
in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka,
– ureditev
vrtičkov, namestitev klopi, ureditev počivališč,
– dopustna
je tudi gradnja gradbeno-inženirskih objektov, če so
namenjeni dejavnostim v območju. |
Merila
in pogoji za oblikovanje območja: |
– Enotno
oblikovani leseni zaboji in lesene lope do 6 m2 BEP
za shranjevanje orodja.
– Ograja:
živa meja visoka največ 1,00 m.
– Velikost
vrtičkov: od 50 m2 do 250 m2. |
Ostala
merila in pogoji: |
– Območje
mora biti priključeno na vodovod, imeti urejeno
parkiranje in enotno urejen način ravnanja z odpadki.
– Vse
vrste stavb, ki na območju niso dopustne, se lahko
vzdržujejo in odstranijo. |
|
98. člen |
(posebni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih prometne
infrastrukture) |
(1) Območja
osnovne namenske rabe P so območja prometne infrastrukture, ki
so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s
področja prometa. |
(2) Na območjih
iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni
prostorski izvedbeni pogoji: |
|
|
PC –
površine cest |
Območja
podrobne namenske rabe:
površine
cest |
Vrste posegov v prostor in njihova
namembnost: |
Vrste
dopustnih dejavnosti: promet, transport s spremljajočimi
dejavnostmi. |
Vrste
dopustnih objektov:
– 21110
avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne
ceste,
– 21120
lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in
gozdne ceste,
– 12740
druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice za
potnike na postajališčih,
– 214
mostovi, viadukti, predori in podhodi,
– 12303
bencinski servisi,
– parkirne
površine in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5
ton, za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil,
– 24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
– enostavni
in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Dopustne
gradnje in dela:
– Objekte
za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih
nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali
naravne ogroženosti.
– Funkcionalna
in oblikovna merila morajo upoštevati predpise s
področja prometne varnosti. |
Ostala
merila in pogoji: |
– Na
cestah, ki imajo zagotovljene stranske zelenice (2 x
3,00 m), je dopustno urediti drevorede.
– Če
se v območju PC nahajajo stanovanjski objekti ali drugi
objekti, ki niso navedeni kot vrsta dopustnih objektov,
so na teh objektih dopustni samo vzdrževalna dela in
odstranitev objektov. |
|
PO –
ostale prometne površine |
Območja
podrobne namenske rabe:
ostale
prometne površine. |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost: |
Vrste
dopustnih dejavnosti: mirujoči promet s spremljajočimi
dejavnostmi. |
Vrste
dopustnih objektov:
– 12740
druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – nadstrešnice za
potnike na avtobusnih postajališčih, javne sanitarije,
– 12420
garažne stavbe,
– odprta
parkirišča: parkirne površine in garaže za osebna in
tovorna vozila, ki presegajo 3,5 ton, za avtobuse ter za
priklopnike teh motornih vozil,
– 21120
lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in
gozdne ceste,
– 24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
– enostavni
in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Dopustne
gradnje in dela:
– Objekte
za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih
nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali
naravne ogroženosti.
– Funkcionalna
in oblikovna merila morajo upoštevati predpise s
področja prometne varnosti. |
Ostala
merila in pogoji: |
– Če
se v območju nahajajo stanovanjski objekti ali drugi
objekti, ki niso navedeni kot dovoljeni, so na teh
objektih dopustni samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela
in odstranitev objektov ter je zanje treba zagotoviti
protihrupno zaščito za zagotavljanje dovoljene ravni
hrupa za stanovanjske objekte. |
|
PŽ –
površine železnic |
Območja
podrobne namenske rabe:
površine
železnic. |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost: |
Vrste
dopustnih dejavnosti: promet, transport s spremljajočimi
dejavnostmi. |
Vrste
dopustnih objektov:
– 21210
glavne in regionalne železnice,
– 12410
postaje, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter
z njimi povezane stavbe,
– 214
mostovi, viadukti, predori in nadhodi,
– parkirne
površine in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5
ton, za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil,
– 24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
– enostavni
in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Vrste
dovoljenih gradenj:
– Objekte
za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih
nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali
naravne ogroženosti.
– Funkcionalna
in oblikovna merila morajo upoštevati predpise s
področja varnosti v železniškem prometu. |
Ostala
merila in pogoji: |
– Na
stavbah, ki se nahajajo v površinah železnice, so v
soglasju z upravljavcem železnice dovoljena vzdrževalna
dela in odstranitev.
– Za
obstoječe stanovanjske objekte na območju je treba
zgraditi protihrupno zaščito za zagotavljanje dovoljene
ravni hrupa s strani povzročitelja hrupa. |
|
99. člen |
(posebni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih energetske
infrastrukture) |
(1) Območja
osnovne namenske rabe E so območja energetske infrastrukture, ki
so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s
področja energetike. |
(2) Na območjih
iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni
prostorski izvedbeni pogoji: |
|
E –
območja energetske infrastrukture |
Območja
podrobne namenske rabe:
območja
energetske infrastrukture. |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost: |
Vrste
dopustnih dejavnosti: dejavnosti s področja energetike. |
Vrste
dopustnih stavb in objektov:
– 22140
daljinski prenosni elektroenergetski vodi,
– 22240
lokalni distribucijski elektroenergetski vodi in lokalna
dostopovna komunikacijska omrežja,
– 23020
elektrarne in drugi energetski objekti,
– 24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
– enostavni
in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Dopustne
gradnje in dela:
– Objekte
za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih
nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali
naravne ogroženosti.
– Pri
oblikovanju objektov in površin so obvezni: upoštevanje
urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih značilnosti
širšega območja, oblikovna poenotenost, skladnost
objektov in naprav. |
|
100. člen |
(posebni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih okoljske
infrastrukture) |
(1) Območja
osnovne namenske rabe O so območja okoljske infrastrukture, ki
so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s
področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z
odpadki. |
(2) Na območjih
iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni
prostorski izvedbeni pogoji: |
|
O –
območja okoljske infrastrukture |
Območja
podrobne namenske rabe:
območja
okoljske infrastrukture. |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost: |
Vrste
dopustnih dejavnosti: dejavnosti s področja okoljske
infrastrukture. |
Vrste
dopustnih stavb in objektov:
– 22221
lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo,
– 22223
vodni stolpi, vodnjaki in hidranti,
– 2223
cevovodi za odpadno vodo,
– 12510
industrijske stavbe (za potrebe ravnanja z odpadki),
– 12520
rezervoarji, silosi in skladišča (za potrebe ravnanja z
odpadki),
– 23020
elektrarne in drugi energetski objekti (za potrebe
ravnanja z odpadki, lastna oskrba z električno
energijo),
– 24203
objekti za ravnanje z odpadki: odlagališča za nenevarne
odpadke in inertne odpadke,
– 24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
– enostavni
in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Dopustne
gradnje in dela:
– Objekte
za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih
nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali
naravne ogroženosti. |
|
101. člen |
(posebni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na kmetijskih
zemljiščih) |
Na območjih
osnovne namenske rabe K, ki so območja kmetijskih zemljišč,
veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
K1 –
najboljša kmetijska zemljišča, namenjena kmetijski
proizvodnji
K2 –
druga kmetijska zemljišča, namenjena kmetijski
proizvodnji |
Območja
podrobne namenske rabe:
območja
najboljših kmetijskih zemljišč,
območja
drugih kmetijskih zemljišč |
Vrste
dopustnih dejavnosti: kmetijstvo in druge dejavnosti, ki
služijo tem območjem. |
Na
območju namenske rabe kmetijskih zemljišč se dopusti
gradnjo naslednjih objektov ali posegov v prostor:
- agrarne
operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja
kmetijskih zemljišč,
- enostavni
in nezahtevni objekti, v skladu z uredbo, ki ureja vrsto
objektov glede na zahtevnost ter v skladu s prilogo 1
tega odloka,
- pomožna
kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, žična opora,
opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem,
obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne
nasade), poljsko pot, premični tunel in nadkritje,
zaščitno mrežo, lovsko prežo…
- raziskovanje
podzemnih voda, raziskovanje mineralnih surovin in
geotermičnega energetskega vira,
- začasni
objekti in začasni posegi in sicer za čas dogodka oz. v
času sezone – oder z nadstreškom, sestavljen iz
montažnih elementov, cirkus, če so šotor in drugi
elementi montažni, začasna tribuna za gledalce na
prostem, premični objekt za rejo živali v leseni
izvedbi,
- začasne
ureditve za potrebe obrambe, in varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami,
- dostopi
do objektov, skladni s prostorskim aktom, če gre za
objekt
- ki
ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih,
- razpršene
gradnje,
- ki
ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve,
- gradbeno
inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in
uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o
določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini
22:
- daljinski
cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja
in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s
pripadajočimi objekti in priključki nanje in
- lokalni
cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski
vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s
pripadajočimi objekti in priključki nanje;
- gradnja
cest, če so te predvidene v karti »Prikaz območij enot
urejanja prostora in prikaz javne gospodarske
infrastrukture«,
- rekonstrukcije
občinskih in državnih cest. Dopustni so tudi objekti, ki
jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr.
nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in
pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi,
prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti,
urbana oprema) ter objekti gospodarske javne
infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi
ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste. |
|
102. člen |
(posebni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na gozdnih
zemljiščih) |
Na območjih
osnovne namenske rabe G, ki so območja gozdnih zemljišč, veljajo
naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
G –
gozdna zemljišča |
Območja
podrobne namenske rabe:
gozdna
zemljišča |
Dopustne
dejavnosti: gozdarstvo in druge dejavnosti, ki služijo
tem območjem. |
Dopustne
gradnje:
Na
območju gozdov je v skladu z dovoljenjem pristojne
gozdnogospodarske ustanove možno izvajati dejavnosti
skladno
s skupnimi prostorsko-izvedbenimi pogoji o vrstah
dopustnih gradenj in drugih del, hkrati pa še:
– Gozdarsko-prostorsko-ureditvene
operacije, skladno s predpisi o gozdovih.
– Gradnjo
objektov in naprav za potrebe prometne (razen
parkirišč), komunikacijske, energetske in okoljske
infrastrukture, ki bistveno ne zmanjša obdelovalnega
potenciala gozdnih zemljišč, ki je v lokalnem javnem
interesu in kjer zaradi posebnih lokacijskih zahtev ni
možno določiti druge lokacije.
– Sanacije
nelegalnih površinskih kopov in cestnih usekov ter
nasipov.
– Vzpostavitev
kmetijskih zemljišč v skladu z mnenjem pristojne javne
gozdarske službe in zakonom o gozdovih.
– Dopustno
je raziskovanje mineralnih surovin, in sicer pod
pogojem, da raziskovanje trajno ne spreminja in ne
poškoduje naravnega stanja na površini in podtalju in da
se po raziskovanju zemljišča vrnejo v prejšnje stanje.
– Dopustne
so geološke in hidrološke raziskave za oskrbo s pitno
vodo.
– Na
parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka
opredeljene kot gozdne površine, v neažuriranem
zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče,
nadomestna gradnja, ki nima dovoljenj oz. ustreznih
dokazil, ni dopustna.
– Enostavni
in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Ostala
merila in pogoji: |
– Gradnje
morajo biti načrtovane tako, da omogoča lastnikom gozdov
dostop do gozdnih zemljišč.
– Za
vse posege v 25,00 m širok pas ob gozdnem robu je treba
pridobiti predhodno mnenje pristojne javne gozdarske
službe.
– Posegi
so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z
gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, da ne
ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z
interesi gozdarstva in je zanje treba pridobiti ustrezno
soglasje od pristojne javne gozdarske službe.
– Gradnja
enostavnih in nezahtevnih objektov:
– gozdna
cesta: v območjih kulturne dediščine je treba izdelati
variante tras,
– gozdna
učna pot: v območjih kulturne dediščine je treba
izdelati celostno podobo učnih tabel,
– gozdna
žičnica: naj se izogiba objektom in območjem kulturne
dediščine. |
|
103. člen |
(posebni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih
voda) |
Na območjih
osnovne namenske rabe VC, ki so območja voda, veljajo naslednji
posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
VC –
celinske vode |
Območja
podrobne namenske rabe:
območja
celinskih voda. |
Vrste
dopustnih dejavnosti: dejavnosti s področja upravljanja
in izrabe voda in druge dopolnilne dejavnosti. |
Dopustni
objekti in ureditve:
– 21410
mostovi in viadukti,
– 23020
elektrarne in drugi energetski objekti, samo male
hidroelektrarne do 10 MW,
– urejanje
strug, vodotokov, hudournikov, prodišč in ureditve za
preprečevanje poplav s strani pristojnih
vodnogospodarskih služb,
– ureditve
dostopov do vode in privezov za čolne na območjih, ki so
za to predvidena,
– novogradnje
mostov za javne ceste, poti in pešpoti, objektov v
sklopu nekdanjih mlinov, žag, objektov za potrebe
vodnogospodarskih ureditev, bazenov za ribogojnice,
– dela,
s katerimi se v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko
dejavnost, postavijo geodetska izmeritvena znamenja za
označitev točk geodetskih mrež, geodetske oznake na
geodetskih izmeritvenih znamenjih in oprema za državno
omrežje permanentnih postaj svetovnega satelitskega
navigacijskega sistema,
– dela,
med katera sodijo redna kmečka, gozdarska,
lovsko-gojitvena in ribiška opravila,
– vzdrževanje
in rekonstrukcije namakalnih in osuševalnih sistemov,
– enostavni
in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.
Na
območjih vodotokov ni dovoljeno:
– pridobivanje
gramoza in proda,
– utrjevanje
brežin z gradnjo opornih zidov (razen kadar gre za
obnovo ali rekonstrukcijo zidov v sklopu nekdanjih
mlinov ali žag), betoniranje dostopov,
– izvajati
posegov, ki onemogočajo dostop do vodotoka,
– odvzemati
vode, če v strugi ni zagotovljen biološki minimum
oziroma ekološko sprejemljiv pretok.
Na
območjih vodotokov je dovoljena:
– gradnja
objektov javne infrastrukture,
– gradnja
objektov grajenega javnega dobra,
– gradnja
objektov, potrebna za rabo voda, zagotovitev varnosti
plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami,
– gradnja
objektov, namenjena za varstvo voda pred onesnaževanjem,
– gradnja
objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in
reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju
nalog policije. |
Ostala
merila in pogoji: |
– Gradnja
na vodotokih, ki so skladno s kategorizacijo urejanja
vodotokov v 1. in 1.–2. razredu vodotokov ter na
vplivnem območju povirnih delih vodotokov, slapov, korit
in ostalih naravnih vrednot, ni dopustna.
– Predhodno
je treba obvezno izdelati presojo vplivov na okolje in s
strani strokovne organizacije določiti ekološko
sprejemljiv pretok, prav tako pa opredeliti ureditve in
omilitvene ukrepe.
– Vzdrževanje
obstoječih objektov, zgrajenih z gradbenim dovoljenjem.
– Odstranitev
obstoječih objektov.
– Objekte
za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih
nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali
naravne ogroženosti. |
|
|
104. člen |
(posebni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih
mineralnih surovin) |
(1) Območja
osnovne namenske rabe L so območja mineralnih surovin, ki so
namenjena za izvajanje dejavnosti s področja izkoriščanja
mineralnih surovin. |
(2) Na območjih
iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni
prostorski izvedbeni pogoji: |
|
LN –
območja mineralnih surovin |
Območja
podrobne namenske rabe:
območja
mineralnih surovin. |
Vrste
dopustnih dejavnosti: rudarstvo in druge dejavnosti, ki
služijo tem območjem. |
Vrste
dopustnih objektov:
– 23010
objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih
surovin,
– 24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
– enostavni
in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka,
– na
objektih, ki niso skladni z namembnostjo enote urejanja
prostora, so dopustni vzdrževalna dela in odstranitev
objekta. |
|
|
105. člen |
(posebni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih za
potrebe obrambe) |
(1) Območja
osnovne namenske rabe f so območja za potrebe obrambe, ki so
namenjena za izvajanje dejavnosti s področja obrambe zunaj
naselij. |
(2) Na območjih
iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni
prostorski izvedbeni pogoji: |
|
f –
območja za potrebe obrambe izven naselij |
Območja
podrobne namenske rabe:
območja
za potrebe obrambe izven naselij (izključna raba). |
Vrste
dopustnih dejavnosti: dejavnosti s področja obrambe z
dopolnilnimi dejavnostmi izven območij naselij. |
Vrste
dopustnih objektov:
– 24201
obrambni objekti,
– 24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
– 12410
postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje
komunikacij ter z njimi povezane stavbe,
– 12740
druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: vojašnice ter
drugi objekti in naprave, ki so nujni za normalno
funkcioniranje območij za potrebe obrambe,
– enostavni
in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
|
|
106. člen |
(posebni
prostorski izvedbeni pogoji za objekte razpršene gradnje) |
Za obstoječe
objekte razpršene gradnje, zgrajene na podlagi dovoljenj s
področja graditve objektov, ki niso vključeni v naselje in niso
opredeljeni kot razpršena poselitev, se smiselno upoštevajo
skupni prostorski izvedbeni pogoji za razpršeno gradnjo in
posebni prostorski izvedbeni pogoji, in sicer glede na namen
objekta razpršene gradnje (če ni drugače določeno, se za
stanovanjske stavbe upoštevajo posebni prostorski izvedbeni
pogoji za podrobnejšo namensko rabo A, za kmetije posebni
prostorski izvedbeni pogoji za podrobnejšo namensko rabo A, za
počitniške stavbe posebni prostorski izvedbeni pogoji za SP, za
objekte kmetijske proizvodnje posebni prostorski izvedbeni
pogoji za A(SKk), za kmetijske stavbe posebni prostorski
izvedbeni pogoji za podrobnejšo namensko rabo A(SKk), za objekte
gospodarske javne infrastrukture posebni prostorski izvedbeni
pogoji za podrobnejšo namensko rabo P, E ali O, za kapelice in
znamenja posebni prostorski izvedbeni pogoji za podrobnejšo
namensko rabo A(CDc). |
|
3.3.3. PODROBNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
|
107. člen |
(podrobni
prostorski izvedbeni pogoji za EUP na območju urbanističnega
načrta Škofja Loka) |
|
|
OZNAKA
IN IME EUP |
POD=
ROB=
NEJŠA
NAMEN=
SKA RABA |
PODROBNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
Vešter
ŠK-01/01 |
SSs |
– Predvideni
OPPN.
– Dovoljena
je prostostoječa individualna gradnja, lahko v
kombinaciji z dvojčki in vrstnimi hišami – do največ 4
hiše v nizu.
– Dovoljeni
višinski gabarit do (K) + P + 1 + M.
– Tlorisni
gabarit prostostoječih objektov in dvojčkov morajo biti
v razmerju minimalno 1 : 1,20.
– Daljša
stranica mora obvezno potekati vzporedno s potekom
plastnic. Sleme mora biti vzporedno z daljšo stranico.
– Naklon
strešin od 38 ° do 45 °, dopustno je kombiniranje
dvokapnih streh z ravnimi strehami.
– Kritina
objektov mora biti rdeče barve.
– Ob
potoku se uredijo javne površine: otroško igrišče,
sprehajalna pot v navezavi na obstoječo pot, ki vodi
proti kmetijskim površinam.
– Urediti
je treba prometno povezavo do državne ceste glede na
predvidene prometne obremenitve. |
ŠK-01/02 |
SK,
PC |
– Tipologija
stavb: a, ac.
– Nadomestna
zasaditev drevoreda ob državni cesti. |
Podlubnik
ŠK-04/01 |
SSa |
– Višinski
gabarit dovoljen do (K) + P + 2.
– Objekti
naj imajo kritine rdeče barve.
– Ob
rekonstrukciji državne ceste predvidena umestitev
drevoreda, razen kjer zaradi prometne varnosti to ni
izvedljivo.
– Na
območju je predvidena gradnja zbirnega centra za ločene
frakcije komunalnih odpadkov. |
ŠK-04/02 |
SSv |
– Posamezne
stolpnice se prenovi v celoti.
– Prizidave
ter gradnje novih stavb niso dovoljene.
– Zasteklitev
in zapiranje balkonov in menjava oken morajo biti enotni
(materiali, barve, oblikovanje in razdelitve steklenih
oziroma polnih površin).
– Dovoljena
gradnja streh na obstoječih večstanovanjskih objektih.
– Strehe
morajo biti oblikovane enotno.
– Zgostitve
območja niso dovoljene, razen za potrebe urejanja
parkirnih mest. Dopolnilne gradnje na prostih in javnih
površinah niso dovoljene.
– Ohranjanje
obstoječih zelenih površin.
– Dovoljene
gradnje podzemnih garažnih hiš z zeleno streho, v tem
primeru se lahko gradijo na obstoječih zelenih
površinah. Plast zemlje nad garažno hišo mora biti
takšna, da je možna zasaditev grmovnic.
– Dovoljena
gradnja nadzemne garažne hiše (regalna parkirna mesta).
– Stavbe
morajo ohranjati enotno podobo (strehe, oblikovanje
fasad, barve fasad). |
ŠK-04/03 |
CU |
– Na
območju oskrbnega centra so možne gradnje za dopolnitev
oskrbnih dejavnosti območja, gradnja gasilskega doma,
gradnja podzemne garažne hiše z zeleno streho, ki
omogoča zasaditev grmovnic in ohranjanje zelenih
površin.
– Ob
rekonstrukciji državne ceste zasaditev drevoreda, kjer
to dopuščajo prostorske možnosti.
– Ohranjanje
obstoječih drevoredov in zelenih površin. |
ŠK-04/04 |
SSs |
– Dovoljene
manjše dozidave za izboljšanje stanovanjskega standarda
obstoječih stanovanjskih enot, vendar ne ob dostopni
cesti, praviloma na vrtni strani.
– Dopolnilne
gradnje na prostih površinah niso dovoljene.
– Dovoljene
dopolnilne dejavnosti so dopustne ob zagotovitvi
zadostnega števila parkirnih mest na posamezni gradbeni
parceli.
– Tip
gradnje a FZ do 0,40, FZOP nad 0,30.
– Tip
gradnje b FZ do 0,50, FZOP nad 0,25.
– Za
dvojčke, atrijske in vrstne hiše veljajo naslednji
dodatni pogoji:
– Dovoljena
je dozidava obstoječih končnih stanovanjskih stavb, če
velikost zemljišča gradbene parcele ustreza pogojem
novogradnje objektov. Prizidani objekt mora biti
usklajen z objekti v nizu, kjer se prizida v gabaritih
objekta, v naklonu strehe in v oblikovanju fasad,
strehe, odprtin za osvetljevanje in barvi fasade in
kritine. Dovoljena gradnja enoramnih stopnišč na končni
fasadi objekta v nizu.
– Obvezna
je poenotenost osnovnih gabaritov, streh in fasad
objektov v nizih in vrstah.
– Dozidave
so dopustne na fasadi, ki ni obrnjena proti javnemu
prostoru.
– Nadzidave
vrstnih in atrijskih hiš so dopustne, če se enotno
uredijo po celotnem nizu, vrsti in če se s tem ne
preseže faktorjev FZ ter FZOP.
– Zagotovi
se skladna prenova niza, vrste oz. medsebojna
usklajenost posamičnih prenov v nizu.
– Postavljanje
objektov za lastne potrebe naj upošteva gradbene meje.
– Ohranjanje
obstoječih drevoredov, pešpoti za prehodnost območja. |
Selška
Sora
ŠK-05 |
K1, K2,
G |
– Ohranitev
pešpoti za ohranjanje in vzpostavljanje peš povezave z
mestom in z zelenim zaledjem skozi območje ob vodotoku.
– Na
JZ delu območja dovoljena ureditev enostavnega vadbenega
objekta: športno strelišče.
– Postavitev
enostavnih in nezahtevnih objektov pomožnih
kmetijsko-gozdarskih objektov ni dovoljena.
– Izgradnja
zadrževalnikov za meteorne vode skupaj z ureditvami
(rastlinski sistemi) za dodatno čiščenje odpadne
meteorne vode s cest in tlakovanih površin.
– Varovanje
retencijskih (poplavnih) površin, zgraditev brvi za
pešce in kolesarje preko Selške Sore.
– Ohranja
se naravna struktura dna vodotokov kot tudi bregov
vodotokov in obrežne vegetacije. Pri posegih v strugo in
pri izvajanju kmetijske prakse se ohranja obrežna
vegetacija v širini naravne vrednote (predvsem drevesa,
grmičevje in visoke steblike) na obeh straneh struge.
Drevesne in grmovne obrežne vegetacije naj se ne
odstranjuje. Na območjih, kjer je obrežna vegetacija
odstranjena, naj se ponovno zasadijo avtohtone grmovne
vrste.
– Rekreacijske
površine (poti, kolesarske steze) naj se umešča po že
obstoječih poteh in kolovozih in naj se jih načrtuje v
odmiku, ki zagotavlja ohranjanje lastnosti naravne
vrednote, ter naj se jih ne asfaltira ali betonira.
– Suhi
zadrževalniki se izvedejo tako, da se ne okrni naravne
vrednote. |
ŠK-05 |
VC |
– Ohranja
se naravna struktura dna vodotokov kot tudi bregov
vodotokov in obrežne vegetacije. Pri posegih v strugo in
pri izvajanju kmetijske prakse se ohranja obrežna
vegetacija v širini naravne vrednote (predvsem drevesa,
grmičevje in visoke steblike) na obeh straneh struge.
Drevesne in grmovne obrežne vegetacije naj se ne
odstranjuje. Na območjih, kjer je obrežna vegetacija
odstranjena, naj se ponovno zasadijo avtohtone grmovne
vrste.
– Izgradnja
zadrževalnikov za meteorne vode skupaj z ureditvami
(rastlinski sistemi) za dodatno čiščenje odpadne
meteorne vode s cest in tlakovanih površin.
– Varovanje
retencijskih (poplavnih) površin, zgraditev brvi za
pešce in kolesarje preko Selške Sore.
– Rekreacijske
površine (poti, kolesarske steze) naj se umešča po že
obstoječih poteh in kolovozih in naj se jih načrtuje v
odmiku, ki zagotavlja ohranjanje lastnosti naravne
vrednote, ter naj se jih ne asfaltira ali betonira.
– Suhi
zadrževalniki se izvedejo tako, da se ne okrni naravne
vrednote. |
ŠK-05/01 |
E |
– Območje
manjše elektrarne se ohranja. Dovoljeni so posegi za
izboljšanje njenega delovanja. |
ŠK-05/02 |
ZD |
– Ohranja
se naravna struktura dna vodotokov kot tudi bregov
vodotokov in obrežne vegetacije. Pri posegih v strugo in
pri izvajanju kmetijske prakse se ohranja obrežna
vegetacija v širini naravne vrednote (predvsem drevesa,
grmičevje in visoke steblike) na obeh straneh struge.
Drevesne in grmovne obrežne vegetacije naj se ne
odstranjuje. Na območjih, kjer je obrežna vegetacija
odstranjena, naj se ponovno zasadijo avtohtone grmovne
vrste.
– Rekreacijske
površine (poti, kolesarske steze) naj se umešča po že
obstoječih poteh in kolovozih in naj se jih načrtuje v
odmiku, ki zagotavlja ohranjanje lastnosti naravne
vrednote, ter se jih ne asfaltira ali betonira.
– Suhi
zadrževalniki se izvedejo tako, da se ne okrni naravne
vrednote. |
ŠK-05/03 |
ZS,
PC |
– Ohranjajo
se obstoječa teniška igrišča. Ureditev športnih igrišč
brez spreminjanja višine urejene kote terena. |
Vincarje
ŠK-06/01 |
BT |
– Območje
družinskega hotela. Obstoječi stanovanjski objekti se
ohranjajo, zanje veljajo določila za podrobnejšo
namensko rabo SSa. |
ŠK-06/02 |
SSa |
– Pri
ureditvi zunanjih površin naj se uporabijo le popolnoma
zasenčena svetila oz. taka svetila, ki ne oddajajo
svetlobe nad vodoravnico.
– Zunanja
svetila naj imajo po možnosti vgrajen senzor za
samodejni vklop in izklop.
– Ohranja
naj se drevesna in grmovna vegetacija gozdnega roba.
Obstoječe travišče naj se ohrani v čim večji meri. |
Del
Stare Loke, Binkelj, del Ceste talcev
ŠK-07/01 |
SSa,
PC |
– Predvideni
OPPN.
– Do
sprejetja OPPN dovoljene rekonstrukcije in nadomestne
gradnje obstoječih stavb.
– Ob
rekonstrukciji državne ceste predvidena umestitev
drevoreda, razen kjer zaradi prometne varnosti to ni
izvedljivo.
– V
delu ob državni cesti umestitev objektov z dopolnilnimi
dejavnostmi, dovoljena višina objektov do (K) + P + 2. |
ŠK-07/03 |
SK |
– Vrstne
hiše ob državni cesti: ob prenovi se ohranjajo enotna
višina, oblikovanje fasad in strehe in enotna barvna
kritina.
– Ob
rekonstrukciji državne ceste predvidena umestitev
drevoreda, razen kjer zaradi prometne varnosti to ni
izvedljivo. |
ŠK-07/04 |
SSs |
– Tipologija
stavb: a,b.
– Dovoljene
manjše dozidave za izboljšanje stanovanjskega standarda
obstoječih stanovanjskih enot, vendar ne ob dostopni
cesti, praviloma na vrtni strani.
– Dopolnilne
gradnje na prostih površinah niso dovoljene.
– Dovoljene
dopolnilne dejavnosti v obstoječih stavbah so dovoljene
ob zagotovitvi zadostnega števila parkirnih mest na
posamezni gradbeni parceli.
– Tip
gradnje a: FZ do 0,40, FZOP nad 0,30.
– Tip
gradnje b: FZ do 0,50, FZOP nad 0,25.
– Za
dvojčke, atrijske in vrstne hiše veljajo naslednji
dodatni pogoji:
– Dovoljena
je dozidava obstoječih končnih stanovanjskih stavb, če
velikost zemljišča gradbene parcele ustreza pogojem
novogradnje objektov.
– Prizidani
objekt mora biti usklajen z objekti v nizu, kjer se
priziduje: v gabaritih objekta, v naklonu strehe in v
oblikovanju fasad, strehe, odprtin za osvetljevanje in
barvi fasade in kritine.
– Nadzidave
obstoječih atrijskih hiš in vrstnih hiš so dovoljene, če
se enotno uredijo po celotnem nizu, vrsti in če se s tem
ne preseže faktorjev FZ ter FZOP.
– Obvezna
je poenotenost osnovnih gabaritov, streh in fasad
objektov v nizih in vrstah.
– Ob
rekonstrukciji državne ceste zasaditev drevoreda, kjer
to dopuščajo prostorske možnosti. |
ŠK-07/05 |
SSa |
– Ob
rekonstrukciji državne ceste predvidena umestitev
drevoreda, razen kjer zaradi prometne varnosti to ni
izvedljivo. |
Stara
Loka
ŠK-08/01 |
SKj,
SK,
SSa,
CDc,
CDi |
– Območje
Stare Loke se prenovi. Pri tem je potrebno upoštevati
usmeritve iz strokovne podlage ' Strokovna zasnova po
74. členu Zakona o varstvu kulturne dediščine – Stara –
Loka – Vaško jedro (EŠD 18165).
– FZ
do 0,50.
– FZOP
nad 0,25.
– Ob
rekonstrukciji državne ceste predvidena umestitev
drevoreda, razen kjer zaradi prometne varnosti to ni
izvedljivo.
– Območje
cerkve s pokopališčem ter spremljajočimi objekti in
parkiriščem se prenovi.
– Pokopališče
se ohranja in nima možnosti širitve.
– Na
območju možna umestitev dejavnosti izobraževanja. |
ŠK-08/02 |
SK |
– Ohranjanje
zelenega pasu ob cesti, ki poteka po vzhodnem robu
območja. |
ŠK-08/04 |
SB |
– Prizidave
doma za starejše občane niso dovoljene. |
ŠK-08/05 |
CDi |
– Območje
Starološkega gradu se prenovi. Vanj je dovoljeno
umeščanje dejavnosti, ki so usklajene s pristojnim
zavodom za varstvo kulturne dediščine in občinsko
strokovno službo s področja urejanja prostora.
– Območje
parka se ohranja.
– Možno
je umeščanje dejavnosti šolskega programa, doma
starejših občanov, varovanih stanovanj, centra slepih in
slabovidnih ter invalidov.
– Območja
gradbenih parcel enostanovanjskih objektov na območju se
ureja skladno z določili za območje SSa.
– Ob
rekonstrukciji državne ceste predvidena umestitev
drevoreda, razen kjer zaradi prometne varnosti to ni
izvedljivo. |
ŠK-08/06 |
SSv |
– Predvideni
OPPN.
– Ob
rekonstrukciji državne ceste predvidena umestitev
drevoreda, razen kjer zaradi prometne varnosti to ni
izvedljivo.
– FI
do 1,10.
– FZ
do 0,50.
– FZOP
nad 0,30.
– Dovoljena
višina (K) + P + 3, parkirišča se uredijo v kletnih
etažah stavbe z izvozom na Kidričevo cesto.
– Pri
urbanističnem urejanju (arhitekturne rešitve, vrste
gradnje, namembnost območja) se upošteva (na podlagi
natečajne rešitve) izdelana idejna zasnova Stanovanjska
soseska Rezidenca Dolenčevi vrtovi (Atelje S, d. o. o.,
Ljubljana). |
Območje
srednješol=
skega
centra – Poden
ŠK-09 |
CDi |
– Obstoječi
vrtec južno od dostopne ceste se lahko odstrani in
zgradi nadomestni objekt. Osnovna šola se ohranja, z
možnostjo manjših prizidav za potrebe opravljanja
šolskega programa.
– Dijaški
dom je možno prizidati ali spremeniti namembnost za
opravljanje dejavnosti šolskega programa oziroma za
potrebe izobraževalnih dejavnosti.
– Preveritev
možnosti gradnje zimskega bazena.
– Na
območju se ohranjajo in dograjujejo dejavnosti za šport
in rekreacijo, igrišča za potrebe vrtca, šole,
srednješolskega centra in medpodjetniškega
izobraževalnega centra.
– Dovoljena
dejavnost manjšega gostinskega objekta do 50 m2 BEP.
– Posegi
dovoljeni za posege enakovrstne namembnosti ob predhodno
izvedenih omilitvenih ukrepih in v skladu s smernicami
in pogoji vodnega soglasja. Zagotoviti je treba, da
njihov vpliv na prostor ni bistven.
– Ob
rekonstrukciji državne ceste predvidena umestitev
drevoreda, razen kjer zaradi prometne varnosti to ni
izvedljivo. |
Območje
Vincarje LTH-Ulitki ŠK-10 |
SSv |
– Predvideni
OPPN.
– Predvidena
namembnost območja je stanovanjska.
– Predvidena
gradnja večstanovanjskih objektov z dopolnilnimi
dejavnostmi, ki bodo služile prebivalcem območja
(predvidena umestitev vrtca in ostalih dopolnilnih
dejavnosti).
– V
sklopu ureditve območja se del potrebnih zelenih površin
zagotavlja na območju otoka (Benetke).
– Ob
ureditvi območja se uredi del Selške Sore ter
premostitveni objekt za novo povezovalno cesto.
– Na
območju se predvidi podzemne garaže tudi za potrebe
območja naselbinskega spomenika.
– Do
izdelave OPPN so dovoljene dejavnosti in naprave, ki
lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega. |
Novi
svet ŠK-11
|
SSv |
– Gradnje
novih objektov so dovoljene samo po predhodni
odstranitvi obstoječih.
– Prizidave
večstanovanjskih objektov niso dovoljene.
– Pozidanost
območja se ne sme povečati.
– Posamezne
stolpiče se prenovi v celoti. Zastekljevanje in
zapiranje balkonov in menjava oken morata biti enotna
(materiali, barve, oblikovanje in razdelitve steklenih
oziroma polnih površin).
– Dovoljena
gradnja večnivojskih garaž na območju parkirišč. |
Groharjevo naselje
ŠK-12/01 |
SSs |
– Tipologija
stavb: b.
– Umeščanje
dopolnilnih dejavnosti in prizidave niso dovoljene.
– Dopolnilne
gradnje na prostih površinah niso dovoljene.
– Dovoljena
je dozidava obstoječih končnih stanovanjskih stavb, če
velikost zemljišča gradbene parcele ustreza pogojem
novogradnje objektov. Dozidani objekt mora biti usklajen
z objekti v nizu, kjer se doziduje, v gabaritih objekta,
v naklonu strehe in v oblikovanju fasad, strehe, odprtin
za osvetljevanje in barvi fasade in kritine.
– Nadzidave
obstoječih atrijskih hiš in vrstnih hiš so dovoljene, če
se enotno uredijo po celotnem nizu, vrsti in če se s tem
ne preseže faktorjev FZ ter FZOP.
– Obvezna
je poenotenost osnovnih gabaritov, streh in fasad
objektov v nizih in vrstah.
– Nezahtevne
stavbe v nizu morajo biti oblikovane enotno in enotno
umeščene ob osnovni objekt.
– FZ
do 0,70.
– FZOP
nad 0,25.
– Za
obstoječe objekte tipa a sta dovoljeni rekonstrukcija in
nadomestna gradnja, vzdrževanje ter odstranitev objekta.
Pri rekonstrukciji in nadomestni gradnji teh objektov
veljajo določila za namensko rabo SSa.
– Na
prostih površinah na jugu enote, ki niso neposredno
vezane na objekte tipa b (na parcelah 613/3, 613/10 in
617/28 vse k.o. Stara Loka) so dovoljene gradnje in
ureditve v skladu z določili za namensko rabo SSa. |
ŠK-12/02 |
SSv |
– Tipologija
stavb: bv.
– Gostota
območja je visoka in povečevanje ni dopustno.
– Pozidanost
območja se ne sme povečati.
– Umeščanje
dopolnilnih dejavnosti, prizidave niso dovoljeni.
– Dopolnilne
gradnje na prostih in javnih površinah niso dovoljene.
– Povečevanje
obstoječih stavb za gradnjo novih stanovanjskih enot in
dejavnosti, ki so na območju dopustne, ni dovoljeno.
– Dovoljene
dopolnilne dejavnosti so dopustne ob zagotovitvi
zadostnega števila parkirnih mest na posamezni gradbeni
parceli.
– Posamezne
bloke se prenovi v celoti. Zastekljevanje in zapiranje
balkonov in menjava oken morata biti enotna (materiali,
barve, oblikovanje in razdelitve steklenih oziroma
polnih površin).
– Dovoljene
so gradnje in ureditve za potrebe gasilskega doma na
njegovi obstoječi lokaciji. |
Kapucinsko predmestje in nekdanja vojašnica
ŠK-13/01 |
SB |
– Veljavni
OPPN. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za
zahodni del vojašnice (Ur. l. RS, št. 75/10). |
ŠK-13/02 |
SSv |
– Veljavni
OPPN. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za
zahodni del vojašnice (Ur. l. RS, št. 75/10). |
ŠK-13/03 |
ZP |
– Veljavni
OPPN (del): Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za zahodni del vojašnice (Ur. l. RS, št. 75/10).
– Veljavni
OPPN (del): Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za vzhodni del nekdanje vojašnice (Uradni list
RS, št. 49/13, Uradno glasilo slovenskih občin, št.
27/16). |
ŠK-13/04 |
CU |
– Veljavni
OPPN. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za
vzhodni del nekdanje vojašnice (Uradni list RS, št.
49/13, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/16). |
ŠK-13/05
ŠK-13/07 |
SSv |
– Tipologija
stavb: av, a.
– Območje
stolpnic ob Partizanski cesti se ohranja.
– Dopolnilne
gradnje in prizidave objektov tipa av na območju niso
dovoljene, razen urejanja parkirišč (večnivojske garažne
hiše z zeleno streho, kjer debelina humusa omogoča
zasaditev grmovnic, regalna parkirna mesta).
– Za
obstoječe objekte tipa a sta dovoljeni rekonstrukcija in
nadomestna gradnja, vzdrževanje ter odstranitev objekta.
Pri rekonstrukciji in nadomestni gradnji teh objektov
veljajo določila za namensko rabo SSa.
– Novi
objekti tipa a niso dovoljeni.
– Zelene
površine na območju stolpnic se ne smejo zmanjševati.
– Manjkajoča
parkirna mesta zagotoviti ob izgradnji sosednjih območij
v novih parkirnih hišah.
– Posamezne
stolpnice in bloke se prenovi v celoti. Zastekljevanje
in zapiranje balkonov, menjava oken morajo biti enotni
(materiali, barve, oblikovanje in razdelitve steklenih
oziroma polnih površin).
– Ob
prenovi streh ni dovoljeno dvigovanje objekta, streha
mora biti ravna oziroma z naklonom do 8 °. Vse strehe
morajo biti prenovljene na isti način.
– Ob
Partizanski cesti se ob rekonstrukciji ohranja obstoječi
drevored. |
ŠK-13/06 |
ZK |
– Veljavni
OPPN. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Kapucinsko
predmestje – urejevalna celota II (Ur. l. RS, št. 95/07,
popr. 85/10 in 16/13). |
ŠK-13/08 |
SSv |
– Tipologija
stavb: bv.
– Območje
blokovne stanovanjske gradnje z dopolnilnimi dejavnostmi
in garažami ob Partizanski cesti se ohranja.
– Dopolnilne
gradnje in prizidave na območju niso dovoljene, razen
urejanja parkirišč (večnivojsko parkiranje), garažne
hiše (regalna parkirna mesta).
– Dovoljena
je izvedba frčad, oblikovno in velikostno usklajenih na
vseh objektih iste tipologije po celotni enoti urejanja
prostora.
– Zelene
površine na območju se ne smejo zmanjševati.
– Posamezne
bloke se prenovi v celoti. Zastekljevanje in zapiranje
balkonov, menjava oken morajo biti enotni (materiali,
barve, oblikovanje in razdelitve steklenih oziroma
polnih površin).
– Ob
Partizanski cesti se ob rekonstrukciji ohranja obstoječi
drevored.
– Ohranjanje
prehodnosti območja za pešce.
– Objekt
na parceli 102/12 k.o. Škofja Loka se lahko v celoti
namenja dejavnostim - pisarnam.
– Objekt
na parceli 102/52 k.o. Škofja Loka je namenjen gradnjam
in ureditvam za potrebe turistično- informacijskega
centra. |
ŠK-13/09 |
SSa |
– Veljavni
OPPN. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Kapucinsko
predmestje – urejevalna celota II (Ur. l. RS, št. 95/07,
popr. 85/10 in 16/13). |
ŠK-13/10 |
CDi |
– Veljavni
OPPN. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Kapucinsko
predmestje – urejevalna celota II (Ur. l. RS, št. 95/07,
popr. 85/10 in 16/13). |
ŠK-13/11 |
CU |
– Veljavni
OPPN. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Kapucinsko
predmestje – urejevalna celota II (Ur. l. RS, št. 95/07,
popr. 85/10 in 16/13). |
ŠK-13/12 |
CU |
– Dejavnost
osrednjih mestnih centralnih funkcij se ohranja.
– Velikost
trgovskih stavb: do 50 m2 BEP.
– V
delu enote, ki je obravnavana v projektnem delu natečaja
»Ureditev odprtih javnih površin starega mestnega jedra
Škofje Loke ter ureditev obrežja obeh Sor – obrežje obeh
Sor« (2013), se prostorske ureditve izvajajo v skladu z
natečajno rešitvijo. |
ŠK-13/13 |
CU |
– Ohranjanje
obstoječih višinskih gabaritov in s tem vedutni pogledi
na staro mestno jedro. Dovoljena višina (K) + P + 2,
dvokapnice naklona od 40 ° do 45 °, kritina rdeče barve.
– Ureditev
mestnega trga pred vstopom v staro mestno jedro v
navezavi na Kapucinsko predmestje se izvede na podlagi
javnega natečaja.
– Ureditev
avtobusne postaje.
– Ohranjanje
in ureditev povezovalnih pešpoti ter ohranjanje oziroma
vzpostavljanje novih drevoredov. Velikost trgovskih
stavb do 150 m2 BEP.
– Prepovedana
gradnja vseh enostavnih in nezahtevnih objektov, razen
urbane opreme v delu med obstoječimi (predvidenimi)
objekti in regionalno cesto.
– V
delu enote, ki je obravnavana v projektnem delu natečaja
»Ureditev odprtih javnih površin starega mestnega jedra
Škofje Loke ter ureditev obrežja obeh Sor – obrežje obeh
Sor« (2013), se prostorske ureditve izvajajo v skladu z
natečajno rešitvijo. |
ŠK-13/14 |
CU |
– Veljavni
OPPN. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Kapucinsko
predmestje I – 1. faza (Ur. l. RS, št. 108/07, 14/09,
popr. 85/10). |
ŠK-13/15 |
CU |
– Predvideni
OPPN.
– Tipologija
stavb: av, bv.
– Območje
hotela se ohranja. Najprimernejša namembnost je hotelska
dejavnost, centralne, poslovne in zdravstvene dejavnosti
ob ureditvi zadostnega števila parkirnih mest. Zelene
parkovne površine v zaledju hotela se v celoti ohranja.
– Spreminjanje
namembnosti obstoječih objektov ali delov objektov v
stanovanjsko dejavnost ni dovoljeno. Gradnja novih
stanovanjskih objektov ni dovoljena.
– Dovoljena
je izgradnja samo podzemnih garaž.
– Ohranjanje
in obnova drevoreda ob Kidričevi cesti.
– Ob
prenovi preveriti možnost znižanja stavb za vsaj eno
etažo, višanje obstoječih stavb ob prenovi ali
rekonstrukciji ni dovoljeno.
– Velikost
trgovskih stavb do 250 m2 BEP. |
ŠK-13/16 |
CU |
– Predvideni
OPPN. Gradnja stavb ni dovoljena. |
ŠK-13/17 |
CU |
– Predvideni
OPPN.
– Do
izvedbe OPPNja je dovoljena gradnja parkirišč, pri čemer
je potrebno pridobiti soglasje občinske strokovne službe
s področja urejanja prostora. |
Kamnitnik
ŠK-14 |
G, K2 |
– Na
območju se ohranja primarna raba zemljišč, sonaravno se
uredi peš in kolesarsko povezavo med mestnim središčem
in novim stanovanjskim območjem Kamnitnik, možnost
sonaravnega urejanja smučarskih tekaških prog,
plezališča v naravni steni ter lokostrelskega poligona v
naravi.
– Ohranja
se morfologija naravne vrednote, posegi se omejijo na
najmanjšo možno mero. |
ŠK-14/01 |
O |
– Enota
je namenjena objektom za oskrbo z vodo.
– Posegi
v območju naravne vrednote naj se omejijo na najmanjšo
možno mero.
– Ohranja
naj se morfologija naravne vrednote. |
ŠK-14/02 |
O |
– Enota
je namenjena objektom za oskrbo z vodo.
– Posegi
v območju naravne vrednote naj se omejijo na najmanjšo
možno mero.
– Ohranja
naj se morfologija naravne vrednote. |
ŠK-14/03 |
K2 |
– Območje
za lokostrelce, možno izvajanje dejavnosti v obstoječih
okvirih. |
ŠK-14/04 |
ZS |
– Območje
opuščenega kamnoloma se sanira v površine za šport in
rekreacijo (plezanje, lokostrelstvo itd.). |
Grajski
hrib
ŠK-15/01 |
ZP |
– Območje
parkirnih površin, namenjenih prebivalcem starega
mestnega jedra.
– Objekt
oranžerije se ohranja in se prenovi za potrebe gostinske
dejavnosti.
– V
delu enote, ki je obravnavana v projektnem delu natečaja
»Ureditev odprtih javnih površin starega mestnega jedra
Škofje Loke ter ureditev obrežja obeh Sor – obrežje obeh
Sor« (2013), se prostorske ureditve izvajajo v skladu z
natečajno rešitvijo. |
ŠK-15/02
|
ZD
|
– Ohranja
se primarna raba, gospodarjenje z gozdovi. Gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov razen pomožnih
infrastrukturnih objektov, urbane opreme in sprehajalnih
poti ni dopustna.
– V
delu enote, ki je obravnavana v projektnem delu natečaja
»Ureditev odprtih javnih površin starega mestnega jedra
Škofje Loke ter ureditev obrežja obeh Sor – odprte javne
površine grajskega kompleksa« (2013), se prostorske
ureditve izvajajo v skladu z natečajno rešitvijo. |
ŠK-15/03 |
ZP |
– Območje
grajskih vrtov, urejanje vrtov, ureditev otroškega
igrišča, urbana oprema.
– V
delu enote, ki je obravnavana v projektnem delu natečaja
»Ureditev odprtih javnih površin starega mestnega jedra
Škofje Loke ter ureditev obrežja obeh Sor – odprte javne
površine grajskega kompleksa« (2013), se prostorske
ureditve izvajajo v skladu z natečajno rešitvijo. |
ŠK-15/04 |
CU |
– Območje
gradu, prenova objekta.
– V
delu enote, ki je obravnavana v projektnem delu natečaja
»Ureditev odprtih javnih površin starega mestnega jedra
Škofje Loke ter ureditev obrežja obeh Sor – odprte javne
površine grajskega kompleksa« (2013), se prostorske
ureditve izvajajo v skladu z natečajno rešitvijo. |
ŠK-15/05 |
ZD |
– V
naravi kmetijska zemljišča. Preprečevanje zaraščanja.
Ohranja se primarna raba.
– Urejanje
pešpoti, postavitev urbane opreme, spominska obeležja.
– Dovoljena
gradnja podzemne garažne hiše.
– Gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov razen pomožnih
infrastrukturnih objektov, urbane opreme in sprehajalnih
poti ni dopustna.
– V
delu enote, ki je obravnavana v projektnem delu natečaja
»Ureditev odprtih javnih površin starega mestnega jedra
Škofje Loke ter ureditev obrežja obeh Sor – odprte javne
površine grajskega kompleksa« (2013), se prostorske
ureditve izvajajo v skladu z natečajno rešitvijo. |
ŠK-15/06 |
ZD
|
– Ohranja
se primarna raba, gospodarjenje z gozdovi. Gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov razen pomožnih
infrastrukturnih objektov, urbane opreme in sprehajalnih
poti ni dopustna. |
Staro
mestno jedro
ŠK-16/01 |
CU |
– Predvidena
izdelava OPPN. Do sprejetja OPPN velja Odlok o
spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu
prenove starega mestnega jedra Škofje Loke (Ur. l. RS,
št. 92/2003).
– Za
območje klavnice je sprejet izvedbeni akt, ki določa
časovni okvir za preselitev klavnice izven območja
mestnega jedra. Na tem mestu se zgradijo mestna tržnica
in peš povezava (brv) z območjem Tehnik, manjše otroško
igrišče z zelenimi površinami in prireditveni prostor s
parkirišči.
– OPPN
se izdela na podlagi izbrane rešitve javnega natečaja.
– Posebno
pozornost je treba posvetiti urejanju brežin Sore. Kjer
je to mogoče, se uredi dostop do Sore.
– Velikost
trgovskih stavb do 150 m2 BEP.
– V
delu enote, ki je obravnavana v projektnem delu natečaja
»Ureditev odprtih javnih površin starega mestnega jedra
Škofje Loke ter ureditev obrežja obeh Sor – obrežje obeh
Sor« (2013), se prostorske ureditve izvajajo v skladu z
natečajno rešitvijo. |
ŠK-16/02
|
CU |
– Predvidena
izdelava OPPN. Do sprejetja OPPN velja Odlok o
zazidalnem načrtu prenove starega mestnega jedra Škofje
Loke (Uradni vestnik Gorenjske, št. 10/84, Ur. l. RS,
št. 92/03, 94/08).
– Na
območju se ohranja in umešča trgovske, oskrbne,
storitvene, upravne, socialne, kulturne, verske in
podobne dejavnosti, prav tako je to območje namenjeno
tudi bivanju.
– Ureja
se brežine Sore. Kjer je to mogoče, se uredi dostop do
Sore.
– V
delu enote, ki je obravnavana v projektnem delu natečaja
»Ureditev odprtih javnih površin starega mestnega jedra
Škofje Loke ter ureditev obrežja obeh Sor – odprte javne
površine starega mestnega jedra« (2013), se prostorske
ureditve izvajajo v skladu z natečajno rešitvijo.
– V
delu enote, ki je obravnavana v projektnem delu natečaja
»Ureditev odprtih javnih površin starega mestnega jedra
Škofje Loke ter ureditev obrežja obeh Sor – obrežje obeh
Sor« (2013), se prostorske ureditve izvajajo v skladu z
natečajno rešitvijo.
– V
delu enote, ki je obravnavana v idejnem delu natečaja
»Ureditev odprtih javnih površin starega mestnega jedra
Škofje Loke ter ureditev obrežja obeh Sor – del ob
Blaževi ulici« (2013), se natečajna rešitev smiselno
povzame. |
ŠK-16/03 |
CU |
– V
delu enote, ki je obravnavana v projektnem delu natečaja
»Ureditev odprtih javnih površin starega mestnega jedra
Škofje Loke ter ureditev obrežja obeh Sor – odprte javne
površine starega mestnega jedra« (2013), se prostorske
ureditve izvajajo v skladu z natečajno rešitvijo. |
Nekdanje
Karlovško predmestje ŠK-17 |
SSa |
– Območje
se delno prenovi s prenovo komunalne in prometne
infrastrukture.
– Pri
gradnjah je treba upoštevati prostorsko integriteto in
pričevalnost ter dominantnost dediščine. Glede
oblikovanja se upoštevajo določila posebnih
prostorsko-izvedbenih pogojev za varovana in zavarovana
območja – jedra.
– Območje
ostaja pretežno stanovanjsko s posameznimi dopolnilnimi
dejavnostmi. Namenjeno je predvsem individualni
stanovanjski gradnji.
– Dovoljena
je gradnja parkirišč in parkirne hiše, pri čemer je
potrebno pridobiti soglasje občinske strokovne službe s
področja urejanja prostora. Dovoljena je nadomestna
gradnja.
– Oblikovanje
objektov naj upošteva oblikovanje fasad stavbne
dediščine v razporeditvi oken oziroma fasadnih odprtin.
– V
delu enote, ki je obravnavana v idejnem delu natečaja
»Ureditev odprtih javnih površin starega mestnega jedra
Škofje Loke ter ureditev obrežja obeh Sor – območje
Pogorišča na Pepetovem klancu« (2013), se natečajna
rešitev smiselno povzame. |
Krancelj
ŠK-18 |
K2, G |
– Ohranjanje
primarne rabe.
– Ureditev
območja z ureditvijo pešpoti in kolesarskih poti,
razgledišč, ki naj bodo urejeni sonaravno, trim steze,
telovadnice na prostem in podobnih sonaravnih ureditev.
– Gradnja
majhnih stavb in stavb kot dopolnitev obstoječe pozidave
ni dovoljena. Gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih
objektov, kot so rastlinjaki, kozolci, seniki, ni
dovoljena. Gradnja čebelnjakov je dovoljena samo na
neizpostavljenih delih, ki niso v vedutnem pasu starega
mestnega jedra in gradu. |
Ob
Poljanski Sori
ŠK-020
ŠK-021
|
K1, K2,
G |
– Ob
vodotoku se sonaravno uredi pešpot in kolesarsko stezo.
– Varuje
se obstoječi obrežni vegetacijski pas ob Poljanski Sori,
na predelih brez vegetacijskega pasu pa naj se ga
vzpostavi.
– V
brežine in strugo Poljanske Sore naj se ne posega.
– Ureditve
v sklopu rekreacijskih poti in ureditev naj bodo čim
bolj naravnega izgleda (raba čim manj obdelanih naravnih
materialov itd.).
– Dopustno
je oblikovanje piknik prostorov ob vodotoku.
– Dopustni
pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: kozolec, poljske
poti.
– Ohranjata
se obrežna vegetacija in morfologija struge.
– Na
območju ni dovoljeno dvigovati urejene kote terena.
– Dejavnosti
in posegi naj se načrtujejo v odmiku, ki zagotavlja
ohranjanje lastnosti naravne vrednote. |
ŠK-20/01 |
O |
– Enota
je namenjena objektom za oskrbo z vodo. |
ŠK-20/02 |
ZS |
– Manjše
območje površin za šport in rekreacijo. Obstoječe
nogometno igrišče se ohranja.
– Ureditev
športnih igrišč je dovoljena brez spreminjanja višine
urejene kote terena.
– Znotraj
območja se po predhodno izvedenih omilitvenih
protipoplavnih ukrepih lahko uredita avtokamp in
parkirišče za avtodome.
– Dejavnosti
in posegi naj se načrtujejo v odmiku, ki zagotavlja
ohranjanje lastnosti naravne vrednote. |
Žovšče
ŠK-22
|
K1, G,
K2 |
– Na
območjih, ki se ohranjajo v primarni namenski rabi, je
dovoljeno urejanje pešpoti in kolesarskih poti. Na
gozdnih površinah so dopustni gospodarjenje z gozdovi,
gradnja gozdnih cest, grajenih gozdnih vlak in gozdnih
učnih poti. |
ŠK-22/03 |
SSa |
– OPPN
v izdelavi.
– Proste
površine za individualno stanovanjsko gradnjo.
– Gradnja
je dovoljena po predhodni ureditvi prometnega dostopa in
ureditvi druge javne gospodarske infrastrukture.
– Na
območju za individualno stanovanjsko gradnjo se mora
urediti potrebne površine za otroško igrišče.
– Predvidene
ureditve:
– ureditev
zahodnega roba,
– ureditev
peš povezav z zelenim zaledjem,
– ureditev
dostopa z južne obvoznice,
– rob
ob predvideni južni obvoznici se ustrezno krajinsko
uredi.
– Priporočena
tipologija:
– Predlaga
se stanovanjska gradnja nižjih oz. srednjih gostot,
primerna je gosta nizka zazidava v obliki prostostoječih
individualnih hiš oz. vrstnih hiš. |
Kopališče Sora
ŠK-23 |
K1 |
– Območja
se ohranjajo v primarni namenski rabi. Urejanje pešpoti
in kolesarskih poti. Na gozdnih površinah dopustno
gospodarjenje z gozdovi, gradnja gozdnih cest, grajena
gozdna vlaka, gozdna učna pot.
– V
delu enote, ki je obravnavana v projektnem delu natečaja
»Ureditev odprtih javnih površin starega mestnega jedra
Škofje Loke ter ureditev obrežja obeh Sor – obrežje obeh
Sor« (2013), se prostorske ureditve izvajajo v skladu z
natečajno rešitvijo. |
ŠK-23/01
ŠK-23/06
ŠK-23/07 |
ZD
|
– Zeleni
pas ob vodotoku in vodotok se ohranja, sonaravno se
ureja brežine vodotoka, ohranjata se obrežna vegetacija
in morfologija struge, urejajo se pešpoti in dostopi do
vode.
– Gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov razen pomožnih
infrastrukturnih objektov, urbane opreme in sprehajalnih
poti ni dopustna.
– Mala
hidroelektrarna naj se ne gradi na vodotokih, ki so
opredeljeni kot naravne vrednote, kar ne velja za
obstoječe objekte MHE, lokacije, kjer so v preteklosti
stali mlini, žage ali kovačije ter objekte MHE v
gradnji. |
ŠK-23/02
ŠK-23/05 |
ZD |
– Zeleni
pas ob vodotoku in vodotok se ohranjata, sonaravno se
ureja brežine vodotoka, ohranja se obrežna vegetacija in
morfologija struge.
– Urejanje
novih vrtičkov mora biti skladno s predpisom občine iz
59. člena. Vse ureditve in gradnje za potrebe obstoječih
in novih vrtičkov, se urejajo na podlagi prostorsko
izvedbenih pogojev predpisanih za namensko rabo ZV.
– V
delu enote, ki je obravnavana v projektnem delu natečaja
»Ureditev odprtih javnih površin starega mestnega jedra
Škofje Loke ter ureditev obrežja obeh Sor – obrežje obeh
Sor« (2013), se prostorske ureditve izvajajo v skladu z
natečajno rešitvijo. |
ŠK-23/03 |
ZS |
– Obstoječe
nogometno igrišče se ohranja, kota urejenega terena se
ne sme spreminjati. Znotraj območja se po predhodno
izvedenih omilitvenih protipoplavnih ukrepih lahko
zgradijo dopolnilni objekti. |
ŠK-23/04 |
PO |
– Obstoječe
parkirišče se razširi in uredi, kota urejenega terena se
ne sme spreminjati. Gradnja objektov možna po predhodno
izvedenih omilitvenih protipoplavnih ukrepih.
– Parkirišče
se ne sme širiti v naravno vrednoto.
– V
delu enote, ki je obravnavana v projektnem delu natečaja
»Ureditev odprtih javnih površin starega mestnega jedra
Škofje Loke ter ureditev obrežja obeh Sor – obrežje obeh
Sor« (2013), se prostorske ureditve izvajajo v skladu z
natečajno rešitvijo. |
ŠK-23/08 |
ZS |
– Znotraj
območja se po predhodno izvedenih omilitvenih
protipoplavnih ukrepih prenovi oziroma uredi območje
letnega kopališča, preveri možnost umestitve zimskega
bazena. Sprejme se vrsto ukrepov za vzpostavitev in
zagotavljanje ustrezne kakovosti vode Poljanske Sore in
opredeli območje kopalnih voda.
– Na
območju je dopustna gradnja gostinskega lokala, v okviru
katerega je možna postavitev kegljišča. Na območju se
lahko uredi avtokamp in parkirišče za avtodome.
– V
delu enote, ki je obravnavana v projektnem delu natečaja
»Ureditev odprtih javnih površin starega mestnega jedra
Škofje Loke ter ureditev obrežja obeh Sor – obrežje obeh
Sor« (2013), se prostorske ureditve izvajajo v skladu z
natečajno rešitvijo.
– V
delu enote, ki je obravnavana v idejnem delu natečaja
»Ureditev odprtih javnih površin starega mestnega jedra
Škofje Loke ter ureditev obrežja obeh Sor – kopalno
območje v Puštalu« (2013), se natečajna rešitev smiselno
povzame. |
Puštal
ŠK-24/01 |
SSa |
– Omejitev
višine objektov na največ 9,00 m.
– Oblikovanje
streh: dvokapnice naklona 38 ° do 45 ° z rdečo kritino.
– V
enoti je dovoljena gradnja industrijskih stavb do
velikosti 250m2. |
ŠK-24/02 |
CDc |
– Vse
obstoječe zelene površine se v celoti ohranja. |
ŠK-24/04 |
CU |
– Območje
Puštalskega gradu.
– Umeščanje
proizvodnih in obrtnih dejavnosti ni dovoljeno.
– Ohranjanje
gradbene linije.
– Gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov: majhnih stavb in
majhnih stavb kot dopolnitev obstoječe pozidave ni
dovoljena.
– Velikost
trgovskih stavb do 50 m2 BEP. |
ŠK-24/05 |
SSa |
– Na
poplavnem delu območja so gradnje možne po predhodno
izvedenih omilitvenih protipoplavnih ukrepih.
– Omejitev
višine objektov na največ 9,00 m.
– Oblikovanje
streh: dvokapnice naklona 38 ° do 45 °. |
ŠK-24/06 |
ZS |
– Poleg
ureditev za potrebe dejavnosti na ZS je možna tudi
ureditev parkirišč za enoto urejanja prostora ŠK 023/08
po predhodno izvedenih omilitvenih protipoplavnih
ukrepih. |
Selška
Sora center
ŠK-25 |
VC |
– Ohranjanje
primarne namenske rabe.
– Zelene
površine je treba ohranjati v največji možni meri.
– Kjer
je to mogoče, naj se vzpostavi stik z vodo.
– Pri
urejanju brežin, ki se jih ne more urejati sonaravno, se
uporablja naravne materiale.
– V
delu enote, ki je obravnavana v projektnem delu natečaja
»Ureditev odprtih javnih površin starega mestnega jedra
Škofje Loke ter ureditev obrežja obeh Sor – obrežje obeh
Sor« (2013), se prostorske ureditve izvajajo v skladu z
natečajno rešitvijo. |
ŠK-25/01
|
ZD |
– Zelene
površine je treba ohranjati v največji možni meri.
– Kjer
je to mogoče, naj se vzpostavi stik z vodo.
– Pri
urejanju brežin, ki se jih ne more urejati sonaravno, se
uporablja naravne materiale.
– Gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov razen pomožnih
infrastrukturnih objektov, urbane opreme in sprehajalnih
poti ni dovoljena.
– Urejanje
novih vrtičkov mora biti skladno s predpisom občine iz
59. člena. Vse ureditve in gradnje za potrebe obstoječih
in novih vrtičkov, se urejajo na podlagi prostorsko
izvedbenih pogojev predpisanih za namensko rabo ZV. |
ŠK-25/02
ŠK-25/03
ŠK-25/04
ŠK-25/05
ŠK-25/06
ŠK-25/07 |
ZD |
– Zelene
površine je treba ohranjati v največji možni meri.
– Kjer
je to mogoče, naj se vzpostavi stik z vodo.
– Pri
urejanju brežin, ki se jih ne more urejati sonaravno, se
uporablja naravne materiale.
– Gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov razen pomožnih
infrastrukturnih objektov, urbane opreme in sprehajalnih
poti ni dovoljena. |
Med
Kidričevo cesto in Soro
ŠK-26/01 |
SSa |
– Območje
obstoječe enostanovanjske gradnje.
– Na
območju do izvedbe omilitvenih protipoplavnih ukrepov
dovoljene rekonstrukcije, spremembe namembnosti legalno
zgrajenih objektov. |
ŠK-26/02 |
SSa |
– Območje
obstoječe enostanovanjske gradnje.
– FZ
do 0,50.
– FZOP
nad 0,30.
– Posamezne
nadzidave obstoječih vrstnih hiš niso dovoljene.
– Obvezna
je poenotenost osnovnih gabaritov, streh in fasad
objektov v nizih in vrstah.
– Drugi
pogoji:
– Dozidave
so dopustne na fasadi, ki ni obrnjena proti javnemu
prostoru, v primeru končnega objekta v nizu in ob
upoštevanju dopustne izrabe ter skupnih pogojev glede
odmikov.
– Nadzidave
so dopustne, če se uredijo po celotnem nizu, vrsti in če
se s tem ne preseže faktorjev FZ in FZOP.
– Zagotovi
se skladna prenova niza, vrste oz. medsebojna
usklajenost posamičnih prenov v nizu. |
ŠK-26/03
|
CDz |
– Območje
zdravstvenega doma se ohranja.
– Dovoljena
gradnja in urejanje podzemnih parkirišč, garažne hiše za
rešitev problema parkiranja. |
ŠK-26/04 |
CU |
– Ohranjanje
obstoječih višinskih gabaritov in s tem vedutni pogledi
na staro mestno jedro.
– Umestitev
drevoreda, razen kjer zaradi prometne varnosti to ni
izvedljivo.
– Dovoljeni
višinski gabarit (K) + P + 1.
– Dovoljena
je gradnja bencinskega servisa.
– Velikost
trgovskih stavb ne sme presegati 150 m2 BEP. |
ŠK-26/05 |
SSa |
– Tipologija
objektov: a, b, ac.
– Območje
obstoječe enostanovanjske gradnje. |
ŠK-26/06 |
SSs |
– Novogradnje
manj zahtevnih objektov niso dovoljene, dovoljeni sta
samo rekonstrukcija, in nadomestna gradnja, ki morata
biti oblikovno usklajeni z okoliškimi objekti v enoti
urejanja prostora ter vzdrževanje.
– Ohranjajo
se gradbene linije, ki jih tvorijo obstoječi objekti.
– Znotraj
posameznih karejev se ohranjajo zelene površine in
površine za potrebe intervencije.
– FZ
je do 0,6.
– Določila
za minimalno gradbeno parcelo ne veljajo.
– Parcelacija
obstoječih zemljiških parcel ni dovoljena.
– Predvidena
plinifikacija območja.
– Parceli
1000/141 in 1000/150 sta namenjeni zelenim površinam in
umestitvi otroškega igrišča.
– Na
parcelah 1000/152, 1000/153, 1000/154, 1003/1, 1003/2,
1003/4, 1003/6, 1278 so dovoljene odstranitve objektov,
gradnje novih objektov, dozidave za potrebe stanovanjske
gradnje ali sprememba namembnosti za potrebe stanovanj
ali kmetije, dopolnilne dejavnosti, katerih vplivno
območje ne sega izven meja gradbene parcele.
– Na
parcelah 1000/93, 977/3 in 977/7 so možne ureditve
zemljišča za potrebe sosednjih objektov in novo
oblikovanje gradbenih parcel. |
ŠK-26/08 |
SK |
– Na
parcelah št. 930/4, 930/5, 930/6, 928/5, 928/6, 928/7,
928/8 in 928/9 k.o. Suha se upoštevajo določila za vrsto
posegov v prostor in njihovo namembnost ter stopnja
izkoriščenosti gradbene parcele za namensko rabo IG.
Ostala določila se upoštevajo v skladu z opredeljeno
namensko rabo. |
ŠK-26/09 |
SSs |
– Dovoljene
so odstranitve obstoječih objektov, gradnja novih
objektov za potrebe enodružinske stanovanjske gradnje na
mestu odstranjenih objektov, prizidave, dozidave in
sprememba namembnosti za potrebe stanovanj ali kmetije
in dopolnilne dejavnosti, katerih vplivno območje ne
sega izven meje gradbene parcele.
– Večstanovanjski
objekt se preoblikuje celovito, oziroma se ob gradnji
balkonov ali drugih preoblikovanjih fasade le to
predvidi oblikovno celovito za celoten objekt. |
Kamnitnik I ŠK-27 |
|
– Gradnja
na tem območju se izvaja fazno:
1. faza
izgradnje – OLN Kamnitnik I in II (ŠK-27/11)
(veljavna OPPN),
2. faza
izgradnje območja ŠK-27/08, ŠK-27/09, ŠK-27/07,
ŠK-27/04, ŠK-27/10,
3. faza
izgradnje območje ŠK-27/01,
4. faza
izgradnje območje ŠK 28/02. |
ŠK-27/01 |
CU |
– Predvideni
OPPN.
– Predvidena
podrobnejša namenska raba in dopustne dejavnosti:
centralne dejavnosti (šola, vrtec, dom za starejše,
zdravstvo po potrebi), oskrbne dejavnosti za potrebe
območja, večstanovanjska gradnja, površine za šport in
rekreacijo, parkovne površine, enostanovanjska strnjena
gradnja na robovih območja, otroško igrišče.
– Pred
izdelavo OPPN izdelati strokovne podlage, kjer se
preveri obstoječe kapacitete družbenih dejavnosti
(predvsem otroško varstvo, varstvo starejših in osnovno
šolstvo). Če se izkaže potreba po izgradnji novih
kapacitet posameznih družbenih dejavnosti, se te umesti
znotraj območja. Gradnja na območju je dovoljena po
zagotovitvi ustreznih kapacitet družbenih dejavnosti. Če
posamezne družbene dejavnosti niso že zagotovljene
znotraj območij ŠK-27/08, ŠK-27/09, se jih umesti
znotraj tega območja.
– Faznost
pozidave:
– Možna
je fazna pozidava območja. V tem primeru se lahko izdela
več OPPN, a je potrebna predhodna skupna strokovna
podlaga v smislu skupnih usmeritev glede reševanja
prometnega napajanja celotnega območja Kamnitnik in
celotnega območja s podrobnejšo namensko rabo CU,
oblikovanjem peš in kolesarskih povezav, reševanjem
komunalne infrastrukture za celotno območje. V strokovni
podlagi se obdela tudi izvedba prej navedenih vsebin v
posamezni fazi.
– Za
oblikovanje območja je treba izvesti javni natečaj.
– Promet:
– Območje
se prometno navezuje na novo mestno napajalno cesto, ki
se bo navezovala na predvideni križišči severne
obvoznice. Cesta naj ima vozišča za motorni promet
široka 3,00 m, kolesarsko stezo in pločnik. Ob cesti se
zasadi vsaj enostranski drevored.
– Čez
območje poteka peš povezava iz smeri Kamnitnika čez
predvideno severno obvoznico do območja zelenih površin
Sušce in Gorajt. Pešpot mora biti povezana s predvideno
peš povezavo čez hrib Kamnitnik do Kidričeve ceste.
– Na
območje se umesti otroško igrišče, ki upošteva potrebe
vseh starostnih skupin otrok.
– Oblikovanje
območja:
– Na
območju se oblikuje osrednja javna površina (trg, aleja
itd.), na katero se navezuje družbene dejavnosti.
– Potrebne
družbene dejavnosti naj se umesti na jugozahodnem delu
območja proti Kamnitniku. Na ta del se umesti tudi
površine za šport in rekreacijo. V primeru izgradnje
osnovne šole na območju se te površine umesti v sklopu
površin šole.
– V
primeru, da se s strokovno podlago, kjer se preveri
obstoječe kapacitete družbenih dejavnosti (predvsem
otroško varstvo, varstvo starejših in osnovno šolstvo)
ugotovi, da so vse te vrste družbenih dejavnosti na
širšem obravnavanem območju ŠK- 27 že zagotovljene, se
površine, namenjene posameznim družbenim dejavnostim,
lahko namenijo večstanovanjski gradnji. V primeru, da se
na območju zgradi dom za starejše občane, se lahko
površine, namenjene posameznim družbenim dejavnostim,
namenijo varovanim stanovanjem.
– Večstanovanjsko
gradnjo se umesti v delu med obvoznico in mestno
napajalno cesto.
– Vzhodno
od mestne napajalne ceste se umesti strnjeno
individualno gradnjo.
– Oblikovanje
objektov:
– Tipologija
objektov av – manjši podolgovati bloki, lahko dupleksi,
višina objektov od (K) + P + 3 ob obvoznici do (K) + P +
2 ob mestni napajalni cesti. Oblikovanje objektov mora
biti enotno za celotno območje.
– Parkirišča
– garaže naj se zgradijo v kletnih etažah. Pritlične
etaže ob mestni napajalni cesti naj imajo javni program.
– Tipologija
objektov b – območje strnjene individualne gradnje.
Lega, oblikovanje in tip strnjene gradnje naj upoštevajo
izoblikovanost reliefa, osončenost. Višinski gabariti
največ (K) + P + 1.
– Tipologija
objektov c – oblikovanje objektov družbenih dejavnosti
naj bo za celotno območje skladno.
– Izraba
območja: FI 0,80 do 1,00.
– Predvidena
gostota pozidave na območju individualne gradnje prb.
100 preb./ha, na območju večstanovanjske gradnje pa do
150 preb./ha. |
ŠK-27/02 |
SSa |
– Območje
se navezuje na obstoječe prometnice, katere je potrebno
pri prometnem urejanju celotnega območja obravnave
navezati na novo prometno omrežje.
– Višinski
gabarit ne sme presegati višine obstoječih objektov. |
ŠK-27/03 |
ZD |
– Območje
zelenih površin, ki obsega najbolj izpostavljen del
hriba Kamnitnik in se povezuje z območjem zelenih
površin ob Sušci.
– Na
območju naj se ohranjajo obstoječa raba zemljišč in
obstoječa drevesna in grmovna vegetacija.
– Zahodni
robni del naj bo zasajen z visoko drevesno vegetacijo,
ki bo ločila grajene strukture od odprtega prostora.
Dovoljene le parterne ureditve.
– Preko
območja naj se uredijo peš povezovalne poti posameznih
območij Kamnitnika kot celote in povezave z območji, na
katere meji obravnavano območje.
– Pešpoti
naj se izvedejo v peščeni površini s potrebno urbano
opremo, klopmi, koši za smeti, prostori za posedanje z
razgledom. Na območju se lahko uredijo tudi površine za
otroško igrišče ob območju SSv/3.
– Promet:
– Čez
območje ali ob območju je možno speljati primarno mestno
napajalno cesto, ki pa naj bo v primeru prečkanja
območja speljana tako, da je na najvišjem delu hriba
Kamnitnik vkopana oziroma je možen nivojski peš prehod
čez cesto.
– Čez
območje poteka peš povezava iz smeri Kamnitnika čez
predvideno severno obvoznico do območja zelenih površin
Sušce in Gorajt. Pešpot mora biti povezana s predvideno
peš povezavo čez hrib Kamnitnik do Kidričeve ceste. |
ŠK-27/04 |
SSv |
– Predvideni
OPPN.Predvidena podrobnejša namenska raba:
večstanovanjska gradnja.
– Usmeritve
za izdelavo OPPN:
– Pred
izdelavo OPPN izdelati strokovne podlage, kjer se
preveri obstoječe kapacitete družbenih dejavnosti
(predvsem otroško varstvo, varstvo starejših in osnovno
šolstvo) za celotno 2. fazo gradnje območja ŠK-27
Kamnitnik I. Če se izkaže potreba po izgradnji novih
kapacitet posameznih družbenih dejavnosti, je gradnja na
območju dovoljena po zagotovitvi ustreznih kapacitet.
– Gradnja
na območju ob navezavi na obstoječe prometno omrežje ni
pogojena z izgradnjo novega prometnega omrežja na
obravnavanem območju.
– Dopustne
dejavnosti poleg bivanja: nemoteče spremljajoče
storitvene dejavnosti v pritličju.
– Oblikovanje
območja:
– Prometni
dostop do območja se lahko uredi preko obstoječih
prometnic (Tavčarjeva ulica) ali pa s predvidene mestne
napajalne ceste, če se odloči za tovrstno prometno
urejanje območja.
– Oblikovanje
objektov: tipologija objektov: av – manjši podolgovati
bloki, lahko dupleksi, višina za eno etažo manjša kot
pri obstoječih večstanovanjskih blokih na jugu. Višina
objektov se niža od juga proti severu za eno etažo. Od
(K) + P + 3 do (K) + P + 2 na severu.
– Oblikovanje
objektov mora biti enotno za celotno območje in
upoštevati oblikovanje obstoječih večstanovanjskih
objektov.
– Parkirišča
– garaže naj se zgradijo v kletnih etažah.
– Predvidena
gostota pozidave prb. 150 preb./ha. |
ŠK-27/06 |
SSa |
– Umestitev
drevoreda ob Kidričevi cesti, razen, kjer zaradi
prometne varnosti to ni izvedljivo. |
ŠK-27/07 |
SSv |
– Predvideni
OPPN.
– Predvidena
podrobnejša namenska raba: večstanovanjska gradnja.
– Usmeritve
za izdelavo OPPN:
– Pred
izdelavo OPPN izdelati strokovne podlage, kjer se
preveri obstoječe kapacitete družbenih dejavnosti
(predvsem otroško varstvo, varstvo starejših in osnovno
šolstvo) za celotno 2. fazo gradnje območja ŠK-27
Kamnitnik I. Če se izkaže potreba po izgradnji novih
kapacitet posameznih družbenih dejavnosti, je gradnja na
območju dovoljena po zagotovitvi ustreznih kapacitet.
– Gradnja
na območju ob navezavi na obstoječe prometno omrežje ni
pogojena z izgradnjo novega prometnega omrežja na
obravnavanem območju.
– Dopustne
dejavnosti poleg bivanja: nemoteče spremljajoče
storitvene dejavnosti v pritličju stavb.
– Na
območje se umesti otroško igrišče, ki upošteva potrebe
vseh starostnih skupin otrok, če v bližini oziroma
znotraj območja obstoječega OLN Kamnitnik I in II ni
umeščenega otroškega igrišča.
– Oblikovanje
območja:
– Območje
se oblikuje tako, da se znotraj celotnega območja
predvidi manjši center z osrednjimi javnimi površinami.
– Pomembnejše
dostopne ceste imajo širino vozišča 2,75 m, kolesarske
steze in pločnike. Kolesarski promet je lahko na vozišču
za motorni promet, če so za to izpolnjeni pogoji.
– Ob
pomembnejših dostopnih cestah je obvezno predvideti
enostranski drevored.
– Čez
območje je treba predvideti peš povezave proti območjem
zelenih površin (hrib Kamnitnik, območje Sušce itd.)
– Oblikovanje
objektov: tipologija objektov: av – manjši bloki enake
višine, kakršna je predvidena za večstanovanjsko gradnjo
na območju OLN Kamnitnik I.
– Oblikovanje
objektov mora biti enotno za celotno območje.
– Parkirišča
– garaže naj se zgradijo v kletnih etažah.
– Lega
objektov in oblikovanje objektov naj sledi legi in
oblikovanju objektov predvidenih večstanovanjskih
objektov na območju OLN Kamnitnik I.
– Izraba
območja:
– FSI
do 1,00.
– Predvidena
gostota pozidave prb. 100 preb./ha. |
ŠK-27/08 |
SSs |
– Predvideni
način urejanja: OPPN.
– Predvidena
podrobnejša namenska raba: strnjena enostanovanjska
gradnja z dopolnilnimi oskrbnimi dejavnostmi samo za
potrebe območja.
– Usmeritve
za izdelavo OPPN:
– Pred
izdelavo OPPN izdelati strokovne podlage, kjer se
preveri obstoječe kapacitete družbenih dejavnosti
(predvsem otroško varstvo, varstvo starejših in osnovno
šolstvo) za celotno 2. fazo gradnje območja ŠK-27
Kamnitnik I. Če se izkaže potreba po izgradnji novih
kapacitet posameznih družbenih dejavnosti, se te lahko
umesti znotraj območja. Dovoljena umestitev ene
dejavnosti.
– Možna
je fazna pozidava območja, v tem primeru se lahko izdela
več OPPN, a je potrebna predhodna skupna strokovna
podlaga v smislu skupnih usmeritev glede reševanja
prometnega napajanja celotnega območja Kamnitnik,
oblikovanja peš in kolesarskih povezav in reševanja
komunalne infrastrukture za celotno območje. V strokovni
podlagi se obdela tudi izvedba prej navedenih vsebin v
posamezni fazi.
– Dopustne
dejavnosti poleg bivanja, otroškega varstva, osnovnega
šolstva in varstva starejših občanov so še nemoteče
spremljajoče storitvene dejavnosti, manjše trgovine za
oskrbo območja in manjši gostinski lokali.
– Na
območje se umesti otroško igrišče, ki upošteva potrebe
vseh starostnih skupin otrok.
– Otroško
igrišče se predvidi za potrebe območij ŠK-27/08 in
ŠK-27/09 ali samo območje ŠK-27/08.
– Oblikovanje
območja:
– Območje
se oblikuje tako, da se znotraj celotnega območja
predvidi manjši center z osrednjimi javnimi površinami.
– Pomembnejše
dostopne ceste imajo širino vozišča 2,75 m, kolesarske
steze in pločnike. Kolesarski promet je lahko na vozišču
za motorni promet, če so za to pogoji.
– Ob
pomembnejših dostopnih cestah je obvezno predvideti
enostranski drevored.
– Čez
območje je treba predvideti peš povezave proti območjem
zelenih površin (hrib Kamnitnik, območje Sušce itd.).
– Oblikovanje
objektov
– b
– objekti manjšega merila v nizu, vrstne hiše, dvojčki
ali druge oblike strnjene individualne gradnje višine do
3 etaže (K) + P + 1 do (K) + P + 1 + M.
– Lega
objektov naj poudarjeno sledi topografiji območja
(daljše stranice vzporedno s plastnicami).
– Na
posameznem zaključenem območju naj bo tipologija
enostanovanjskih objektov enotna.
– Izraba
območja:
– Pozidava
območij, ki bi bila namenjena družbenim dejavnostim, se
oblikuje tudi skladno z normativi posamezne dejavnosti.
– Predvidena
gostota pozidave prb. 80–100 preb./ha. |
ŠK-27/09 |
SSs |
– Predvideni
OPPN.
– Predvidena
podrobnejša namenska raba: strnjena enostanovanjska
gradnja. Na delu ob Sušci je možno predvideti
prostostoječe enostanovanjske objekte.
– Faznost
pozidave:
– Gradnja
na območju je možna skupaj z območjem ŠK-27/08 ali v
kasnejši fazi glede na opremljenost z dopolnilnimi
dejavnostmi, kar pomeni, da se potrebne dopolnilne
družbene dejavnosti umešča na območju ŠK-27/08 z
upoštevanjem kapacitet za območje ŠK-27/09.
– Pred
izdelavo OPPN izdelati strokovne podlage, kjer se
preveri obstoječe kapacitete družbenih dejavnosti
(predvsem otroško varstvo, varstvo starejših in osnovno
šolstvo) za celotno 2. fazo gradnje območja ŠK-27
Kamnitnik I. Če se izkaže potreba po izgradnji novih
kapacitet posameznih družbenih dejavnosti, se te lahko
umesti znotraj območja ŠK-27/08.
– Dopustne
dejavnosti poleg bivanja so še nemoteče spremljajoče
storitvene dejavnosti, manjše trgovine za oskrbo območja
in manjši gostinski lokali.
– Na
območje se umesti otroško igrišče, ki upošteva potrebe
vseh starostnih skupin otrok. Lahko pa se otroško
igrišče zgradi na območju ŠK-27/08 z upoštevanjem potreb
območja ŠK-27/09.
– Oblikovanje
območja:
– Območje
se oblikuje tako, da se znotraj celotnega območja
predvidi manjši center z osrednjimi javnimi površinami.
– Pomembnejše
dostopne ceste imajo širino vozišča 2,75 m, kolesarske
steze in pločnike. Kolesarski promet je lahko na vozišču
za motorni promet, če so za to pogoji.
– Ob
pomembnejših dostopnih cestah je obvezno predvideti
enostranski drevored.
– Čez
območje je treba predvideti peš povezave proti območjem
zelenih površin (hrib Kamnitnik, območje Sušce itd.).
– Oblikovanje
objektov
– Tipologija
objektov b – objekti manjšega merila v nizu, vrstne
hiše, dvojčki ali druge oblike strnjene individualne
gradnje višine do 3 etaže (K) + P + 1 do (K) + P + 1 +
M.
– Tipologija
objektov a – na delu območja ob Sušci višine do 3 etaže
(K) + P + 1 do (K) + P + 1 + M.
– Lega
objektov naj poudarjeno sledi topografiji območja
(daljše stranice vzporedno s plastnicami).
– Na
posameznem zaključenem območju naj bo tipologija
enostanovanjskih objektov enotna.
– Če
se ob delu ob Sušci predvidi izgradnja prostostoječih
enostanovanjskih objektov, morajo biti ti oblikovani
skladno z oblikovanjem objektov znotraj posameznega
območja (nakloni in oblikovanje streh, barve streh,
višinski gabariti, oblikovanje gabarita objekta, barve
itd.).
– Izraba
območja:
– Predvidena
gostota pozidave prb. 80 preb./ha. |
ŠK-27/10 |
SSv |
– Predvideni
OPPN.
– Predvidena
podrobnejša namenska raba: večstanovanjska gradnja.
– Usmeritve
za izdelavo OPPN:
– Pred
izdelavo OPPN izdelati strokovne podlage, kjer se
preveri obstoječe kapacitete družbenih dejavnosti
(predvsem otroško varstvo, varstvo starejših in osnovno
šolstvo) za celotno 2. fazo gradnje območja ŠK-27
Kamnitnik I. Če se izkaže potreba po izgradnji novih
kapacitet posameznih družbenih dejavnosti, je gradnja na
območju dovoljena po zagotovitvi ustreznih kapacitet.
– Gradnja
na območju je pogojena z izgradnjo novega prometnega
omrežja na obravnavanem območju.
– Dopustne
dejavnosti poleg bivanja: nemoteče spremljajoče
storitvene dejavnosti v pritličju.
– Oblikovanje
območja:
– Prometni
dostop do območja se uredi s predvidene mestne napajalne
ceste.
– Oblikovanje
objektov: tipologija objektov: av – manjši podolgovati
bloki, lahko dupleksi, višina za eno etažo manjša kot
pri večstanovanjskih blokih na jugu. Višina objektov se
niža od juga proti severu za eno etažo. Od (K) + P + 3
do (K) + P + 2 na severu.
– Oblikovanje
objektov mora biti enotno za celotno območje in
upoštevati oblikovanje obstoječih večstanovanjskih
objektov.
– Parkirišča
– garaže naj se zgradijo v kletnih etažah.
– Predvidena
gostota pozidave prb. 150 preb./ha. |
ŠK-27/11 |
SSa |
– Veljavna
OPPN: Odlok o lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje
Kamnitnik I (Uradni list RS, št. 7/06, popr. 84/09,
50/14) in Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Kamnitnik
II (Ur. l. RS, št. 99/07). |
Kamnitnik II
ŠK-28/01 |
SSa,
PC |
– Veljavni
OPPN – Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu
»Za Kamnitnikom« v Škofji Loki (Ur. l. RS, št. 29/08,
popr. 40/09, 60/10 in 81/12). |
ŠK-28/02 |
SS,
PC |
– Predvideni
OPPN. Območje je predvideno za dolgoročne širitve.
– Nepozidane
površine so namenjene stanovanjski izgradnji, tako
individualni kot večstanovanjski z dopolnilnimi
dejavnostmi za potrebe območja Kamnitnik.
– Pred
izdelavo OPPN je na območju možno urediti začasne
površine za vrtičkarstvo v skladu s pogoji za
podrobnejšo namensko rabo ZV in v skladu s posebnim
predpisom občine ali OPPN. |
Sušca
ŠK-29/01
|
ZD,
PC |
– Območje
se ohranja v sonaravni obliki. Služi urbanemu zaledju s
sonaravnimi ureditvami pasivne rekreacije: pešpoti,
kolesarske poti itd.
– Ohranja
se vsa obrežna vegetacija.
– Dopustne
so naslednje ureditve:
– Sonaravno
urejanje vodotoka.
– Izgradnja
zadrževalnikov za meteorne vode skupaj z ureditvami
(rastlinski sistemi) za dodatno čiščenje odpadne
meteorne vode s cest in tlakovanih površin.
– Ureditev
zadrževanja visoke vode vodotoka z varovanjem
retencijskih površin.
– Ureditev
peš povezav z mestom in z zelenim zaledjem preko območja
in skozi območje ob vodotoku.
– Ureditev
več brvi za pešce in kolesarje preko potoka Suha.
– Ureditev
prostora za piknike in druženja.
– Obvezna
izhodišča:
– Zasnova
naj upošteva prostorske danosti (pogledi, prehodi v
zeleno) ter geomorfološke in hidrološke značilnosti
prostora.
– Vse
ureditve ne smejo spreminjati obstoječe kote terena.
– Možnost
izgradnje sanitarij po predhodno izvedenih omilitvenih
protipoplavnih ukrepih.
– V
območje naravne vrednote Suha naj se ne posega.
– Premostitve
naj se izvedejo v sklopu urbanih površin in ob
predvidenih in obstoječih cestnih povezavah čez naravno
vrednoto.
– Suhi
zadrževalniki se izvedejo tako, da se ne okrni naravne
vrednote.
– Kolesarske
poti in pešpoti naj se umeščajo po obstoječih poteh in
kolovozih ter se ne smejo asfaltirati ali betonirati. |
ŠK-29 |
K1, K2,
G |
– Območje
se ohranja v sonaravni obliki. Služi urbanemu zaledju s
sonaravnimi ureditvami pasivne rekreacije: pešpoti,
kolesarske poti itd.
– Ohranja
se vsa obrežna vegetacija.
– Dopustne
so naslednje ureditve:
– Sonaravno
urejanje vodotoka.
– Izgradnja
zadrževalnikov za meteorne vode skupaj z ureditvami
(rastlinski sistemi) za dodatno čiščenje odpadne
meteorne vode s cest in tlakovanih površin.
– Ureditev
zadrževanja visoke vode vodotoka z varovanjem
retencijskih površin.
– Ureditev
peš povezav z mestom in z zelenim zaledjem preko območja
in skozi območje ob vodotoku.
– Obvezna
izhodišča:
– Zasnova
naj upošteva prostorske danosti (pogledi, prehodi v
zeleno) ter geomorfološke in hidrološke značilnosti
prostora.
– Vse
ureditve ne smejo spreminjati obstoječe kote terena.
– V
območje naravne vrednote Suha naj se ne posega.
– Suhi
zadrževalniki se izvedejo tako, da se ne okrni naravne
vrednote.
– Kolesarske
poti in pešpoti naj se umeščajo po obstoječih poteh in
kolovozih ter se ne smejo asfaltirati ali betonirati. |
Poslovna
cona Grenc
ŠK-30/01 |
BD |
– Predvideni
OPPN.
– Dovoljene
dejavnosti nakupovalnih centrov, poslovne dejavnosti,
bencinska črpalka in druge dejavnosti, ki sodijo v
posebna območja, vključno z zabaviščnimi, športnimi
dejavnostmi, zimski bazen itd.
– Zasaditev
drevoreda ob regionalni cesti.
– Umestitev
zelene bariere proti stanovanjskemu območju. |
ŠK-30/02 |
BD,
PC |
– V
sklopu obstoječih parkirnih površin trgovskih objektov
je dovoljeno umestiti malo samopostrežno bencinsko
črpalko.
– Na
zunanjih skladiščnih površinah obstoječih trgovskih
objektov je dovoljeno umestiti večje nadstreške za
potrebe skladiščenja, tudi kot manj zahtevne objekte.
– Upoštevati
je potrebno program opremljanja za to EUP.
– Z
vidika prometne ureditve je potrebno upoštevati veljavni
OPPN na EUP ŠK-34: Odlok o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu za severno obvoznico Škofje Loke, kot
preložitev dela regionalne ceste R2-403/1076
Češnjica-Škofja Loka skozi Škofjo Loko (Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 13/2018). |
ŠK-30/03 |
BT,
PC |
– Predvideni
OPPN.
– Poleg
dejavnosti v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih
umestitev turističnih dejavnosti ob robu zelenega
koridorja (wellnes center, bazen itd.).
– V
obstoječih objektih so prepovedane dejavnosti in
naprave, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja
večjega obsega, kot jih določa področna zakonodaja ter
dejavnost predelave in odstranjevanja vseh vrst
odpadkov, kot jih določa področna zakonodaja.
– Za
dejavnosti v obstoječih objektih je zaradi neurejene
celovite komunalne opremljenosti EUP v primeru
neenotnega lastništva potrebno za celotno EUP izdelati
in upoštevati prometno in infrastrukturno zasnovo, s
katero se dokaže možnost neoviranega dostopa in
infrastrukturnega napajanja celotno EUP. |
ŠK-30/04 |
BD |
– Dovoljene
dejavnosti nakupovalnih centrov, poslovne dejavnosti,
bencinska črpalka.
– Zasaditev
drevoreda ob regionalni cesti.
– Dovoljena
etažnost objektov je P.
– Umestitev
zelene bariere proti stanovanjskemu območju.
– Celotna
EUP ŠK-30/04 se mora na regionalno cesto priključevati
preko skupnega obstoječega priključka. |
ŠK-30/05 |
BD, K2 |
– Predvideni
OPPN
– Umestitev
zelene bariere proti stanovanjskemu območju. |
ŠK-31 |
CU |
– Poslovne
in centralne dejavnosti, klinika za male živali,
dvokapnice strmega naklona, višina (K) + P + 1. |
Gorajte
ŠK-32 |
K1, G,
K2 |
– Območje
služi kot rekreacijsko zaledje Škofje Loke in združenih
naselij od Grenca do Form.
– Območje
se razvija v smislu sonaravno urejenega
turistično-rekreativnega območja.
– Na
območju ima urejanje rekreacijske infrastrukture
prednost pred izkoriščanjem gozda.
– Dovoljeno
je izvajanje paintballa.
– Urejanje
peš in kolesarskih poti ter prostočasnih dejavnosti brez
posebne infrastrukture. Dovoljena je postavitev začasnih
objektov v času zimskih prireditev (montažna sanitarna
enota, večnamenski kiosk, montažni šotor).
– Ohranjanje
gozdnih in kmetijskih površin s primarno rabo. Dopustne
gradnje enostavnih in nezahtevnih kmetijsko-gozdarskih
objektov, ki služijo gospodarjenju z gozdom, in sicer:
gozdne ceste, grajena gozdna vlaka, gozdna učna pot,
poljska pot. |
ŠK-32/02 |
ZS |
– Ureditev
športno-rekreacijskih površin, objekta za garderobe in
sanitarije ter parkirnih mest za enoto ŠK 32/02 in ŠK
32. V obstoječih objektih dovoljena ureditev dejavnosti
za fitnes.
– Na
območje se lahko umesti tudi otroška igrišča in program
paintball.
– Gozd
in posamezna drevesa na območju predvidenih
športno-rekreativnih površin se ohranjajo v čim večji
meri. Ohranja se obstoječi gozdni sestoj, in sicer
predvsem v severnem, severovzhodnem in severozahodnem
delu območja.
– Popoln
posek gozda na območju naj se ne izvaja.
– Ohranjati
se mora gozdni rob, oziroma se ga mora po posegih
ponovno vzpostaviti.
– Ohranja
se naravna struktura dna in bregov vodotokov in obrežne
vegetacije.
– Pri
posegih v strugo in pri izvajanju kmetijske prakse se
ohranja obrežna vegetacija v širini vsaj 5 m od vrha
struge (predvsem drevesa, grmičevje in visoke steblike)
na obeh straneh struge. |
Sušca
ŠK-32/03 |
ZD |
– Območje
se ohranja v sonaravni obliki. Služi urbanemu zaledju s
sonaravnimi ureditvami pasivne rekreacije: pešpoti,
kolesarske poti itd.
– Ohranja
se vsa obrežna vegetacija.
– Dopustne
so naslednje ureditve:
– Sonaravno
urejanje vodotoka.
– Izgradnja
zadrževalnikov za meteorne vode skupaj z ureditvami
(rastlinski sistemi) za dodatno čiščenje odpadne
meteorne vode s cest in tlakovanih površin.
– Ureditev
zadrževanja visoke vode vodotoka z varovanjem
retencijskih površin.
– Ureditev
peš povezav z mestom in z zelenim zaledjem preko območja
in skozi območje ob vodotoku.
– Ureditev
več brvi za pešce in kolesarje preko potoka Suha.
– Ureditev
prostora za piknike in druženja.
– Obvezna
izhodišča:
– Zasnova
naj upošteva prostorske danosti (pogledi, prehodi v
zeleno) ter geomorfološke in hidrološke značilnosti
prostora.
– Vse
ureditve ne smejo spreminjati obstoječe kote terena.
– Možnost
izgradnje sanitarij po predhodno izvedenih omilitvenih
protipoplavnih ukrepih.
– V
območje naravne vrednote Suha naj se ne posega.
– Premostitve
naj se izvedejo v sklopu urbanih površin in ob
predvidenih in obstoječih cestnih povezavah čez naravno
vrednoto.
– Suhi
zadrževalniki se izvedejo tako, da se ne okrni naravne
vrednote.
– Kolesarske
poti in pešpoti naj se umeščajo po obstoječih poteh in
kolovozih ter se ne smejo asfaltirati ali betonirati. |
Grenc,
Virmaše, Sv. Duh, Forme
ŠK-33/01 |
IK |
– Območje
vrtnarskega centra. |
ŠK-33/02
ŠK-33/04 |
ZP |
– Dovoljeni
le posegi za prenovo parka. |
ŠK-33/03 |
SB |
– Tipologija
c.
– Na
območju Ajmanovega gradu se ohranja samostan z vrtom. |
ŠK-33/06 |
SSa |
– Predvideni
OPPN.
– Območje
se prometno navezuje na lokalno cesto. |
ŠK-33/07
ŠK-33/10
ŠK-33/11
ŠK-33/13
ŠK-33/15 |
SKk |
– Območja,
namenjena kmetijam in funkcionalnim območjem posameznih
kmetij.
– Dovoljene
so gradnje in ureditve za potrebe gasilskega doma na
njegovi obstoječi lokaciji. |
ŠK-33/08
ŠK-33/18 |
SK |
– Na
prostih zemljiščih je poleg stanovanj dovoljeno umestiti
spremljajoče družbene dejavnosti: otroški vrtec, športna
igrišča, otroška igrišča za potrebe območja.
– V
obcestnem pasu ceste Kranj–Škofja Loka umeščati
dejavnosti z večjim obiskom strank.
– Višina
objektov največ 11,00 m. |
ŠK-33/16 |
SSs |
– Veljavni
OPPN.Odlok o zazidalnem načrtu za stanovanjsko-obrtno
cono Virmaše (SO1) (Uradni list RS, št. 41/04, 67/07,
Uradno glasilo slovenskih občin, št. 10/17) |
ŠK-33/17 |
SSa |
– Območje
obstoječe enostanovanjske gradnje. Prizidave objektov
niso dovoljene.
– Novogradnja
manj zahtevnih objektov je dovoljena zgolj na parcelah
502/35, 502/36, 502/37, 502/38, 502/39, 513/8, 513/9,
513/10 vse k.o. Stari Dvor, pri čemer je potrebno
zagotoviti skupno opremljanje in priključevanje na
gospodarsko javno infrastrukturo. |
Severna
obvoznica ŠK-34
|
PC,
SK,
SS,
SSa,
SSv,
CU,
BT,
BD,
ZD,
K1,
K2,
G |
- Veljavni
OPPN: Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za
severno obvoznico Škofje Loke, kot preložitev dela
regionalne ceste R2-403/1076 Češnjica-Škofja Loka skozi
Škofjo Loko (Uradno glasilo slovenskih občin, št.
13/2018).
- Do
izgradnje obvozne ceste so dovoljene gradnje, s katerimi
se izboljšuje komunalna in druga infrastruktura. |
Stari
Dvor ŠK-35/01 |
SSa |
– Višina
objektov maksimalno (K) + P + 1.
– Dovoljen
FZ do 0,30, FZOP nad 0,35.
– Umestitev
drevoreda ob rekonstrukciji Kidričeve ceste.
– Velikost
trgovskih stavb do 200 m2 BEP. |
ŠK-35/02
|
CU |
– Višina
objektov maksimalno (K) + P + 1.
– Pri
oblikovanju streh se upoštevajo usmeritve za podrobnejšo
namensko rabo SSa.
– Dovoljena
pozidanost do 0,30.
– FI
do 0,60, FZOP nad 0,35.
– Umestitev
drevoreda ob rekonstrukciji Kidričeve ceste.
– Velikost
trgovskih stavb do 200 m2 BEP. |
ŠK-35/03 |
SK |
– Umestitev
drevoreda ob rekonstrukciji Kidričeve ceste. |
ŠK-35/04 |
SSa |
– Umestitev
drevoreda ob rekonstrukciji Kidričeve ceste. |
Frankovo
in Hafnerjevo naselje
ŠK-37 |
K1 |
– Zeleni
pas med cesto in stanovanjskim območjem. Gradnja
enostavnih in nezahtevnih kmetijsko gozdarskih objektov
ni dovoljena. |
ŠK-37/01 |
SSv |
– Gostota
izrabe območja je visoka in povečevanje pozidanosti,
razen za potrebe urejanja parkirišč ni dopustno. Nujno
je ohranjanje obstoječih nepozidanih zelenih površin.
– Dovoljena
gradnja 126 stavb splošnega družbenega pomena, kadar
zanje Občina izkaže javni interes, pri čemer je
dovoljeno zagotavljanje zahtevanih parkirnih mest tudi v
sklopu EUP ŠK-39/02.
– Dovoljena
je gradnja 1130 stanovanjskih stavb za posebne družbene
skupine, kadar zanje Občina izkaže javni interes,
– Dopolnilne
gradnje in prizidave na območju niso dovoljene, razen
urejanja parkirišč (večnivojsko parkiranje), garažne
hiše (regalna parkirna mesta).
– Dovoljena
gradnja streh na obstoječih večstanovanjskih objektih.
Strehe morajo biti oblikovane enotno.
– Parkirne
površine se zagotovi v enoti urejanja prostora ŠK-40/06.
– Posamezne
stolpnice in bloke ter nize blokov se prenovi v celoti.
Zastekljevanje in zapiranje balkonov, menjava oken
morajo biti enotni (materiali, barve, oblikovanje in
razdelitve steklenih oziroma polnih površin). Izvede se
energetska sanacija objektov. |
ŠK-37/03 |
SSs |
– Dovoljene
manjše dozidave za izboljšanje stanovanjskega standarda
obstoječih stanovanjskih enot, a ne ob dostopni cesti,
praviloma na vrtni strani.
– Dopolnilne
gradnje na prostih površinah niso dovoljene.
– Na
območjih individualne gradnje z dopolnilnimi dejavnostmi
ni dovoljeno preseganje dopustne pozidanosti, treba je
zagotoviti potrebne zelene površine glede na podrobno
namensko rabo. Dopustne dopolnilne dejavnosti so
dovoljene ob zagotovitvi zadostnega števila parkirnih
mest na posamezni gradbeni parceli.
– Ureditev
dodatnih stanovanjskih površin je dovoljena le z
ureditvijo mansardnih stanovanj v celotnem nizu.
– Ob
dozidavah za dovoljen namen se ohranja potrebne zunanje
zelene površine glede na podrobno namensko rabo. |
Centralna čistilna
naprava
ŠK-38 |
O |
– Enota
je namenjena centralni čistilni napravi.
– Dovoljena
je gradnja objektov in ureditev za potrebe čistilne
naprave ter njenih spremljajočih objektov in ureditev.
– Predvidene
manjše širitve.
– Pri
načrtovanju izgradnje je treba izdelati
hidrološko-hidravlično analizo prevodnosti vodotoka.
– Gradnje
in ureditve na območju voda in priobalnega zemljišča
niso dovoljene. |
Šolski
kompleks Trata
ŠK-39/01 |
ZP |
– Zelene
parkovne površine se uredijo kot osrednji park naselja.
– Gozd
se ohranja. Obolelo, poškodovano in staro drevje se
nadomesti z novo avtohtono posaditvijo dreves (hrast).
– Ohranjanje
in urejanje obstoječih zelenih površin z urbano opremo
ter ureditve otroških igrišč.
– Gradnja
parkirišč ni dovoljena. |
ŠK-39/02 |
CDi |
– Območje
družbenih dejavnosti: osnovna šola, vrtec, območje
športne dvorane in športnih igrišč ter manjšega
gostinskega objekta do 50 m2 BEP.
– Dovoljeno
je umeščanje stavb za zdravstveno oskrbo s soglasjem
občinske strokovne službe s področja urejanja prostora.
– Del
območja se lahko nameni za vrtičke, ki se urejajo v
skladu z določili za podrobnejšo namensko rabo ZV. |
ŠK-39/04 |
E |
– Območje
RTP se ohranja in se ne širi. |
Industrijska cona I
ŠK-40/01 |
CU |
– Dovoljeni
FI do 0,40.
– Oblikovanje
objektov mora biti skladno z določili za oblikovanje
objektov za podrobnejšo namensko rabo SSa.
– Velikost
trgovskih stavb do 150 m2 BEP.
– Na
območju je dovoljena enostanovanjska gradnja z
dopolnilnimi dejavnostmi. Kadar gre za zapolnitev vrzeli
med že zgrajenimi stanovanjskimi objekti, je dopustna
dopolnilna gradnja enostanovanjskih objektov brez
dopolnilne dejavnosti. |
ŠK-40/02 |
IP |
– Dovoljene
so rekonstrukcije obstoječih objektov, nadomestna
gradnja, odstranitve obstoječih objektov in gradnja
novih objektov do obstoječe stopnje pozidanosti.
– Poleg
dejavnosti predvidenih za IP je dopustna tudi dejavnost
izobraževanja.
– Na
gradbenih parcelah obstoječih objektov je prepovedana
gradnja prefabrikatov.
– Na
parc. št. 679/17, k.o. Stari Dvor je dovoljena gradnja
novih objektov in prefabrikatov.
– Dostopnost
do gradbenih parcel znotraj območja je potrebno
zagotavljati preko obstoječih uvozov.
– Na
območju EUP se uporabljajo le (skupni) obstoječi uvozi
oz. uvozi predvideni v skladu s strokovnimi podlagami:
Prometna študija z IDZ prometnega omrežja za potrebe
izdelave OPPN »Jelovica«, pri čemer so dopustna manjša
odstopanja oz. rekonstrukcije le-teh v primeru
prilagajanja morebitnim novim zunanjim ureditvam
predvidenih objektov znotraj območja.
– Novi
priključki na lokalno cesto z oznako LZ 402041, ki
poteka južno od območja, niso dovoljeni.
– Dolgoročno
je treba vzpostaviti notranjo napajalno, povezovalno
cesto v skladu z navedenimi strokovnimi podlagami.
– Parkirna
mesta za potrebe gradbenih parcel znotraj območja se
lahko zagotavlja tudi v sosednjih EUP, ki mejijo na to
EUP, v oddaljenosti do 500 m.
– Znotraj
območja je možno urediti tudi skupna parkirišča v skladu
z izhodišči, podanimi v navedenih strokovnih podlagah.
– V
kolikor ni možno zagotavljati min. deleža zelenih
površin (FZOP) na raščenem terenu v skladu s posebnimi
prostorskimi izvedbenimi pogoji, je ta delež možno
zagotoviti tudi z ozelenjenimi strehami.
– Ob
Kidričevi cesti je potrebno ob rekonstrukciji ceste
umestiti drevored oziroma ohranjati obstoječi drevored.
– V
primeru drobljenja lastništva parcel je v okviru
projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja potrebno
dokazati možnost neoviranega dostopa in
infrastrukturnega napajanja preostalega dela zemljišč. |
ŠK-40/03 |
IP |
– Ob
Kidričevi cesti naj se ob rekonstrukciji ceste umesti
drevored oziroma ohranja obstoječi drevored.
– Gradnja
novih samostojnih trgovskih ali poslovnih objektov,
namenjenih izključno pisarniški dejavnosti, ni
dovoljena. Trgovine in pisarniški prostori so dovoljeni
v sklopu osnovne proizvodne dejavnosti. |
ŠK-40/04 |
IG |
– Ob
Kidričevi cesti naj se ob rekonstrukciji ceste umesti
drevored.
– Gradnja
novih samostojnih poslovnih objektov, namenjenih
izključno pisarniški dejavnosti, ni dovoljena.
Pisarniški prostori so dovoljeni v sklopu osnovne
proizvodne dejavnosti.
– Velikost
trgovskih stavb je dovoljena do 2000 m2 BEP. |
ŠK-40/05 |
IG |
– Ob
Kidričevi cesti naj se ob rekonstrukciji ceste umesti
drevored.
– Gradnja
novih samostojnih poslovnih objektov, namenjenih
izključno pisarniški dejavnosti, ni dovoljena.
Pisarniški prostori so dovoljeni v sklopu osnovne
proizvodne dejavnosti. |
ŠK-40/06 |
PO |
– Urejanje
garaž, parkirišč in nadstreškov. |
ŠK-40/07 |
IG |
– Ob
Kidričevi cesti naj se ob rekonstrukciji ceste umesti
drevored oziroma ohranja obstoječi drevored.
– Gradnja
novih samostojnih poslovnih objektov, namenjenih
izključno pisarniški dejavnosti, ni dovoljena.
Pisarniški prostori so dovoljeni v sklopu osnovne
proizvodne dejavnosti.
– Dovoljene
so gradnje in ureditve za potrebe gasilskega doma na
njegovi obstoječi lokaciji. |
ŠK-40/08 |
CU |
– Dovoljeni
FI do 0,40.
– Dovoljeni
višinski gabarit objektov je največ (K) + P + 1.
– Velikost
trgovskih stavb do 150 m2 BEP. |
ŠK-40/09 |
PO |
– Ureditev
parkirišč. |
ŠK-40/10 |
IG |
– Gradnja
novih samostojnih poslovnih objektov, namenjenih
izključno pisarniški dejavnosti, ni dovoljena.
Pisarniški prostori so dovoljeni v sklopu osnovne
proizvodne dejavnosti. |
ŠK-40/11 |
CU |
– Ob
Kidričevi cesti naj se ob rekonstrukciji ceste umesti
drevored.
– Dopolnilna
gradnja objektov tipov a in b, tudi kadar gre za
zapolnitev vrzeli med že zgrajenimi tovrstnimi objekti,
ni dopustna.
– Dopustna
velikost trgovskih stavb do 150 m2 BEP. |
ŠK-40/12 |
ZD |
– Obstoječe
zelene površine na delih proti stanovanjskim območjem se
ohranjajo; zelene površine, ki se jih uredi kot široke
drevesne in grmovne pasove ali z drevjem bogato porasla
parkirišča. |
ŠK-40/13 |
IP |
– Ob
Kidričevi cesti naj se ob rekonstrukciji ceste umesti
drevored oziroma ohranja obstoječi drevored.
– Gradnja
novih samostojnih trgovskih ali poslovnih objektov,
namenjenih izključno pisarniški dejavnosti, ni
dovoljena. Trgovine in pisarniški prostori so dovoljeni
v sklopu osnovne proizvodne dejavnosti.
– Novi
objekti morajo biti v celoti orientirani v industrijsko
cono.
– Na
robu industrijske cone, kjer ta meji preko zelenega pasu
na stanovanjske objekte, mora biti zagotovljena raven
hrupa za stanovanjske površine. |
ŠK-40/14 |
PO |
– Dovoljeni
ureditev parkirišč, ureditev območja podvoza in
oblikovanje javne površine nove železniške postaje.
– Na
severnem delu je treba urediti protihrupno, protiprašno
bariero, ki naj bo primerno vizualno oblikovana oziroma
ozelenjena z visokodebelnimi drevesi. |
ŠK-40/15 |
PC |
– Veljavni
OPPN. Odlok o lokacijskem načrtu za občinsko cesto za
potrebe industrijske cone Trata (Ur. l. RS, št. 74/06). |
ŠK-40/16 |
IP |
– Gradnja
novih samostojnih trgovskih ali poslovnih objektov,
namenjenih izključno pisarniški dejavnosti, ni
dovoljena. Trgovine in pisarniški prostori so dovoljeni
v sklopu osnovne proizvodne dejavnosti. |
ŠK-40/17 |
IG |
– Ob
Kidričevi cesti naj se ob rekonstrukciji ceste umesti
drevored.
– Dovoljene
stavbe za šport (12650) ter plesne dvorane. |
ŠK-40/18 |
IG |
– Veljavni
OPPN: Odlok o zazidalnem načrtu za obrtno cono Trata kot
del ureditvenega območja P1/2, Gorenjska predilnica,
Lokateks, EGP (Uradni list RS, št. 44/98, 43/03, 21/07,
111/13, Uradno glasilo slovenskih občin št. 27/16). |
ŠK-40/19 |
IP |
– Veljavni
OPPN: Odlok o zazidalnem načrtu za obrtno cono Trata kot
del ureditvenega območja P1/2, Gorenjska predilnica,
Lokateks, EGP (Uradni list RS, št. 44/98, 43/03, 21/07,
111/13, Uradno glasilo slovenskih občin št. 27/16). |
Trata
ŠK-41/01 |
SK |
– Ureditev
prometnega dostopa čez železniško progo. |
ŠK-41/02 |
ZD |
– Ob
predvideni cesti proti vasi Trata se zasadi drevored.
– Območje
gradbene parcele obstoječega stanovanjskega objekta se
ureja skladno z določili za podrobnejšo namensko rabo
SSa. |
Knauf
Insulation Industrijska cona II
ŠK-42/01 |
IP |
– Predvideni
OPPN.
– Območje
je s strani Sorškega polja močno izpostavljeno, zato se
ob dostopni cesti zasadi drevored in uredi z drevjem
ozelenjena parkirišča, s čimer se izboljša vizualna
podoba mesta iz smeri Sorškega polja.
– Z
ureditvijo občinske ceste v EUP ŠK-40/15 se uredi
problem prometnega dostopa do industrijske cone II.
– Dovoljene
so dejavnosti in naprave, ki lahko povzročajo
onesnaževanje okolja večjega obsega. |
ŠK-42/02 |
IP |
– Podjetje
proizvaja viške toplote, ki bi jih bilo smiselno
izkoristiti za ogrevanje stanovanjskih in industrijskih
območij v bližini. Območje je s strani Sorškega polja
močno izpostavljeno, zato se ob dostopni cesti zasadi
drevored in uredi z drevjem ozelenjena parkirišča, s
čimer se izboljša vizualna podoba mesta iz smeri
Sorškega polja.
– Na
delu, kjer območje meji na obstoječe območje za
stanovanja, je treba urediti protihrupno, protiprašno
bariero, ki naj bo vizualno primerno oblikovana oziroma
ozelenjena z visokodebelnimi drevesi.
– Z
ureditvijo občinske ceste v EUP ŠK-40/15 se uredi
problem prometnega dostopa do industrijske cone II.
– Dovoljene
so dejavnosti in naprave, ki lahko povzročajo
onesnaževanje okolja večjega obsega. |
ŠK-42/03 |
PO |
– Dovoljena
ureditev parkirišč.
– Na
delu, kjer območje meji na obstoječe območje za
stanovanja, je treba urediti protihrupno, protiprašno
bariero, ki naj bo vizualno primerno oblikovana oziroma
ozelenjena z visokodebelnimi drevesi. |
Južna
obvoznica ŠK-43
|
PC, CDi |
– Stanovanjski
objekt Ljubljanska cesta 18 na parc. št. *151 in 859/2
k.o. Suha je objekt predviden za rušenje ali za
spremembo namembnosti za potrebe gasilcev. V primeru
spremembe namembnosti je potrebno predhodno izdelati
monitoring za PM10 delce, padavinske vode in hrup.
– Stanovanjski
objekt Puštal 50 na parc. št. 964 in 965 k.o. Puštal je
predviden za rušenje ali za spremembo namembnosti za
potrebe drugih nestanovanjskih stavb. V primeru
spremembe namembnosti je potrebno predhodno izdelati
monitoring za PM10 delce, padavinske vode in hrup.
– Stanovanjski
objekt Ljubljanska cesta 23 na parc. št. *132 in 98/2
k.o. Stari dvor je predviden za rušenje.
– Na
celotni EUP so dovoljene zgolj ureditve za potrebe
namenske rabe PC oz. za ureditve v skladu 1. in 2.
alinejo tega odstavka. |
Južna
obvoznica ŠK-44
|
PC, SSa |
– Stanovanjski
objekt Puštal 115 na parc. št. 153/4 in 153/11 k.o.
Puštal je predviden za rušenje ali za spremembo
namembnosti za potrebe drugih nestanovanjskih stavb. V
primeru spremembe namembnosti je potrebno predhodno
izdelati monitoring za PM10 delce, padavinske vode in
hrup.
– Stanovanjski
in gospodarski objekt Puštal 83 na parc. št. *4, k.o.
Puštal sta predvidena za rušenje.
– Na
celotni EUP so dovoljene zgolj ureditve za potrebe
namenske rabe PC oz. za ureditve v skladu 1. alinejo
tega odstavka. |
Traški
graben
ŠK-46/01
ŠK-46/03
ŠK-46/04 |
ZD |
– Zeleni
pas Traškega grabna se ohranja. Ščiti vodotok in
predstavlja zaščitni pas in vizualno bariero med
naseljem Trata in industrijsko cono.
– Dovoljene
ureditve:
– Sonaravno
urejanje vodotoka.
– Izgradnja
zadrževalnikov za meteorne vode skupaj z ureditvami
(rastlinski sistemi) za dodatno čiščenje odpadne
meteorne vode s cest in tlakovanih površin.
– Ureditve
brvi za pešce in kolesarje preko potoka.
– Obvezna
izhodišča:
– Zasnova
naj upošteva geomorfološke in hidrološke značilnosti
prostora.
– Drevesna
živica in grmovje se ohranjata. |
ŠK-46/02 |
PC |
– Veljavni
OPPN – Odlok o lokacijskem načrtu za občinsko cesto za
potrebe industrijske cone Trata (Ur. l. RS, št. 74/06). |
Železnica
ŠK-47/01 |
PO |
– Predvideni
OPPN.
– Na
delu območja se uredita parkirišče za tovornjake in
avtobuse ter zbirni center za ločene frakcije komunalnih
odpadkov. |
ŠK-47/02 |
PO |
– Na
delu območja se uredi parkirišče sistema parkiraj in se
pelji za osebne avtomobile. |
ŠK-47/03 |
PŽ |
– Predvideni
OPPN.
– Območje
železniške proge.
– Izgradnja
drugega tira Ljubljana–Jesenice (nova železniška proga
Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z navezavo na
Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana).
– Uredijo
se: območje železniške postaje, podvoz in podhod za
osebni promet. Uredi se tudi tovorni terminal. Na
območju se uredijo parkirišča sistema parkiraj in se
pelji. |
Industrijska cona III ŠK-48 |
G |
– Območje
se do predhodnih arheoloških raziskav prepušča naravnemu
razvoju, dolgoročno se vzpostavi gozd. |
Industrijska cona III
ŠK-48/01
|
IP |
– Predvideni
OPPN.
– Obvezna
organizacija prostora je od ceste proti notranjosti:
1.
cesta,
2.
zeleni pas z drevoredom,
3. vsaj
ena vrsta parkiranja (oz. vsaj parkiranje za
obiskovalce),
4.
poslovni objekt oz. del,
5.
proizvodni, skladiščni, storitveni del,
6.
manipulativno dvorišče.
– Dostop
na območje se vrši preko severne in južne ceste.
– Dopustna
je ureditev manipulativnega dvorišča oz. površin okrog
vseh proizvodnih objektov.
– Parkirna
mesta so lahko razporejena tudi kjerkoli na parceli
(obvezna pa so ob cesti).
– V
primeru panoge, ki se ne deli na klasične
prostorsko-funkcionalne dele, je dopustna tudi drugačna
ureditev, vendar mora slediti pravilu, da je na cesto
orientiran najbolj reprezentativni del. Zeleni pas in
prva vrsta parkiranja sta obvezna tudi za takšne
dejavnosti.
– Stranice
vseh objektov morajo biti vzporedne s severno oz.
vzhodno cesto. Stranice objektov ob železniški progi so
lahko tudi vzporedne z železniško progo.
– V
primeru, da objekt meji na dve cesti, mora biti
orientiran vzporedno z vzhodno cesto.
– Najvišja
dopustna višina objektov je 20,00 m. Objekti imajo lahko
do tri etaže pod nivojem terena oz. najgloblje do 2,00 m
nad nivojem talne vode.
– Strehe
objektov morajo biti ravne oz. z naklonom do 10 °.
– Fasade
objektov morajo biti oblikovane tako, da vizualno čim
manj izstopajo iz krajinske slike širšega območja.
Fasade objektov, ki so daljše kot 50,00 m, višje kot
7,00 m ali imajo površino večjo od 230 m2,
morajo biti zasnovane bodisi arhitekturno bodisi vsaj
vizualno členjene ali vsaj delno ozelenjene.
– Ob
robovih občinskih cest je obvezna ozelenitev. Minimalna
širina zelenega pasu je 4,00 m. Pas mora teči vzporedno
s cestiščem. V tem pasu mora biti zasajen enojen
drevored.
– Če
je neposredno ob občinski cesti urejeno parkiranje, je
dopustno zeleni pas zožiti na minimalno 2,50 m širine
zelenega pasu, vendar mora biti v tem primeru namesto
vsakega četrtega parkirnega mesta urejena ozelenitev
enakih dimenzij, kot so sosednja parkirna mesta. Zeleni
pas ob cesti je dopustno prekiniti zaradi uvoza/izvoza.
– Na
gradbeni parceli poslovne stavbe je treba zagotoviti
zeleno površino v ne manj kot polovični tlorisni
površini poslovne stavbe in ne manj kot 25 % BEP
poslovne stavbe brez kleti. |
ŠK-48/03
ŠK-48/07
ŠK-48/09
ŠK-48/10
|
IP |
– Obvezna
organizacija prostora je od ceste proti notranjosti:
1.
cesta,
2.
zeleni pas z drevoredom,
3. vsaj
ena vrsta parkiranja (oz. vsaj parkiranje za
obiskovalce),
4.
poslovni objekt oz. del,
5.
proizvodni, skladiščni, storitveni del,
6.
manipulativno dvorišče.
– Dopustna
je ureditev manipulativnega dvorišča oz. površin okrog
vseh proizvodnih objektov.
– Parkirna
mesta so lahko razporejena tudi kjerkoli na parceli
(obvezna pa so ob cesti).
– V
primeru panoge, ki se ne deli na klasične
prostorsko-funkcionalne dele, je dopustna tudi drugačna
ureditev, vendar mora slediti pravilu, da je na cesto
orientiran najbolj reprezentativni del. Zeleni pas in
prva vrsta parkiranja sta obvezna tudi za takšne
dejavnosti.
– Stranice
vseh objektov morajo biti vzporedne s severno oz.
vzhodno cesto. Stranice objektov ob železniški progi so
lahko tudi vzporedne z železniško progo.
– V
primeru, da objekt meji na dve cesti, mora biti
orientiran vzporedno z vzhodno cesto.
– Najvišja
dopustna višina objektov je 20,00 m. Objekti imajo lahko
do tri etaže pod nivojem terena oz. najgloblje do 2,00 m
nad nivojem talne vode.
– Strehe
objektov morajo biti ravne oz. z naklonom do 10 °.
– Fasade
objektov morajo biti oblikovane tako, da vizualno čim
manj izstopajo iz krajinske slike širšega območja.
Fasade objektov, ki so daljše kot 50,00 m, višje kot
7,00 m ali imajo površino večjo od 230 m2,
morajo biti zasnovane bodisi arhitekturno bodisi vsaj
vizualno členjene ali vsaj delno ozelenjene.
– Ob
robovih občinskih cest je obvezna ozelenitev. Minimalna
širina zelenega pasu je 4,00 m. Pas mora teči vzporedno
s cestiščem. V tem pasu mora biti zasajen enojen
drevored.
– Če
je neposredno ob občinski cesti urejeno parkiranje, je
dopustno zeleni pas zožiti na minimalno 2,50 m širine
zelenega pasu, vendar mora biti v tem primeru namesto
vsakega četrtega parkirnega mesta urejena ozelenitev
enakih dimenzij, kot so sosednja parkirna mesta. Zeleni
pas ob cesti je dopustno prekiniti zaradi uvoza/izvoza.
– Na
gradbeni parceli poslovne stavbe je treba zagotoviti
zeleno površino v ne manj kot polovični tlorisni
površini poslovne stavbe in ne manj kot 25 % BEP
poslovne stavbe brez kleti. |
ŠK-48/02
ŠK-48/04
ŠK-48/08
ŠK-48/11 |
IP |
– Veljavni
OPPN: Odlok o lokacijskem načrtu za industrijsko cono
Trata (Uradni list RS, št. 122/06, popr. 31/10 in 49/14,
53/14).
– Dovoljene
so dejavnosti in naprave, ki lahko povzročajo
onesnaževanje okolja večjega obsega. |
ŠK-48/05 |
PC |
– Veljavni
OPPN – Odlok o lokacijskem načrtu za občinsko cesto za
potrebe industrijske cone Trata (Ur. l. RS, št. 74/06). |
ŠK-48/06 |
E |
– Predvidena
gradnja nove RTP 110/20kV Trata. |
ŠK-48/12 |
IP |
LEGA OBJEKTOV:
- Stranice objektov naj bodo vzporedne z objekti v
ŠK-48/08, razen objektov ob cesti JP 902392, ki so lahko
vzporedni tudi s to cesto.
- Stranice objektov ob železniški progi so lahko tudi
vzporedne z železniško progo.
- Obvezna organizacija prostora za prvi niz objektov ob
JP 902392 je od ceste proti notranjosti:
1. cesta,
2. zeleni pas z drevoredom,
3. vsaj ena vrsta parkiranja (oz. vsaj parkiranje za
obiskovalce),
4. objekt - na cesto je od objekta obrnjen najbolj
reprezentativni del,
5. proizvodni, skladiščni, storitveni del,
6. manipulativno dvorišče.
- Na območju se upoštevajo naslednje gradbene meje
(GM):
- GM-1: gradbena meja ob javni poti JP 902392 (na
skrajnem severu enote ŠK-48/12) kot nadaljevanje
gradbene meje določene z Lokacijskim načrtom za
industrijsko cono Trata v enoti f.e.5,
- GM-2: gradbena meja na severni strani koridorja,
predvidenega za nadaljevanje obstoječega koridorja za
infrastrukturo v EUP ŠK-48/08,
- GM-3: gradbena meja na južni strani koridorja,
predvidenega za nadaljevanje obstoječega koridorja za
infrastrukturo v EUP ŠK-48/08, kot nadaljevanje severne
gradbene meje določene z Lokacijskim načrtom za
industrijsko cono Trata v enoti f.e.8
- GM-4: gradbena meja na zahodnem robu EUP
- GM-Ž: gradbena meja na južnem robu EUP, ki
opredeljuje minimalni 25 m odmik objektov in zunanjih
ureditev od osi obstoječe železniške proge.
- Kjer odmiki objektov niso opredeljeni z gradbenimi
mejami, mora biti odmik od sosednjih zemljišč najmanj 5
m.
- Prekoračitev gradbene meje ni dopustna, razen lokalno
za največ 1 m prekoračitve v dolžini največ 2 m.
- Dopustno je urejanje manipulativnih dvorišč oziroma
površin okrog vseh objektov.
- Parkirni normativ: Upoštevajo se skupni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje parkirnih mest
in garaž iz OPN, razen kadar je predvidena gradnja
objekta z dejavnostjo, kjer je gostota delovnih mest na
površino majhna. V tem primeru se potrebno število
parkirnih mest določi glede na predvideno število
zaposlenih, vendar ne manj kot 0,75 PM/zaposlenega.
Upoštevajo se potrebe po istočasnem parkiranju v najbolj
obremenjenem delu dneva, kar je treba obrazložiti v
projektu za gradbeno dovoljenje.
- Parkirna mesta so lahko razporejena kjerkoli v
ŠK-48/12, možno pa jih je zagotavljati tudi v ŠK-48/08
in ŠK-48/09.
- Parkirna mesta se lahko zagotavljajo na terenu ali v
podzemnih etažah.
VELIKOST OBJEKTOV:
- Najvišja dopustna višina objektov je 15,00 m.
- Znotraj dopustne višine je možna izvedba več etaž.
- Višinski gabarit je izjemoma dovoljeno presegati z
dimniki, napravami ali s posameznimi višjimi deli
objektov, v kolikor je to zaradi tehnološkega procesa
nujno potrebno.
- Objekti imajo lahko do tri etaže pod nivojem terena
oz. najgloblje do 2,00 m nad nivojem talne vode.
- Dopustni faktorji izrabe zemljišč (FZ, FI in FZOP) se
računajo na površino celotne EUP ŠK-48/12.
OBLIKOVANJE:
- Objekti morajo biti oblikovani tako, da se v
gabaritih, teksturi fasade, barvi čim bolj vklapljajo v
okoliške obstoječe objekte.
- Fasade objektov na odprtem obodu celotne načrtovane
industrijske cone morajo biti oblikovane tako, da
vizualno čim manj izstopajo iz krajinske slike širšega
območja.
- Barve fasad so lahko v temnejših odtenkih sive ali
rjave barve ter v spektru različnih zemeljskih barv,
dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih
do 25 % fasadne površine.
- Urbanistično in arhitekturno oblikovanje posameznih
objektov znotraj EUP mora biti usklajeno.
- Strehe objektov morajo biti ravne oziroma z naklonom
do 10°.
PARCELACIJA
- Dovoljene so delitve in združevanja zemljiških parcel
znotraj enote urejanja prostora.
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
- Dopustna je fazna pozidava območja.
REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE
DEDIŠČINE
- Na območju se nahaja arheološko najdišče -
registrirana nepremična dediščina EŠD 12123 Godešič.
- Do pridobitve gradbenega dovoljenja je potrebno
opraviti še Predhodne arheološke raziskave – arheološka
izkopavanja.
- Arheološke raziskave mora zagotoviti investitor.
- Investitor mora za arheološke raziskave in
odstranitev arheološke ostaline pridobiti posebno
kulturnovarstveno soglasje pri pristojnem ministrstvu,
ki je pogoj za izvedbo raziskave.
- Posegi v območje enote kulturne dediščine so možni,
če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih
arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno
sprostiti za gradnjo.
POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO
JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
- Dostopne ceste: Dostop je treba zagotavljati iz dveh
smeri: preko EUP ŠK-48/08 z navezavo na občinsko cesto z
oznako JP 902381 na zahodu in preko novega uvoza na
severni strani, z navezavo na občinsko cesto z oznako JP
902392.
- Najkasneje ob gradnji tretje manj zahtevne ali
zahtevne stavbe, je potrebno zgraditi nov prometni
priključek na severni strani območja, iz JP 902392.
- V sklopu dostopnih cest se predvidi vsa potrebna
komunalna infrastruktura.
- Ohranja se peš komunikacija ob železnici.
VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA
- Na dolžini vsaj 80% jugovzhodne meje EUP je obvezna
izvedba 12 m zelenega pasu, ki mora biti zasajen z
avtohtono vegetacijo (gručasta zasaditev dreves in
grmovnic).
- Obvezna je tudi ohranitev gozda na južnem robu EUP, v
širini minimalno 12 od GM-Ž proti severu.
- V južnem vogalu EUP se gozd ohranja do funkcionalnih
zemljišč predvidenih stavb, vendar ne manj kot v širini
12m.
- Zeleni pas na jugovzhodnem in južnem robu oboda
ŠK-48/12 nadomesti zeleni rob območja enot ŠK-48/08 in
ŠK-48/09, kjer ti dve območji ne mejita več na odprto
krajino.
- Na celotni površini EUP je potrebno zagotoviti FZOP
najmanj 0,10.
GRAFIČNI DEL PIP:
Grafični PPIP priloženi v prilogi 2 kot grafični prikaz
urejanja območja:
- List številka 1: Regulacijska karta – pri čemer so
zavezujoča regulativa:
- gradbene meje,
- obvezni zeleni pas v skladu z določili tega odloka,
- infrastrukturna os - prikazuje rezervacijo koridorja
za umeščanje infrastrukture, potrebne za predvideno
pozidavo, obvezna je zagotovitev ene vzdolžne ter ene
prečne osi za umeščanje infrastrukture, ki pa se
lokacijsko lahko prilagodita predvideni pozidavi
območja,
- infrastrukturna os za umeščanje dodatnega prometnega
priključka na severni strani območja iz JP 902392,
- koridor rezerviran za infrastrukturo - znotraj
označenega koridorja je potrebno umestiti dodatni cestni
priključek na JP 902392. V tem koridorju so do izdelave
idejnega projekta za nov prometni priključek dovoljena
le vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah
ter gradnja v zvezi s komunalnim urejanjem.
- List številka 2: Usmeritvena karta s prikazom možnega
urejanja območja – zazidalna situacija.
- List številka 3: Usmeritvena karta – prikaz ureditev
glede poteka omrežij in priključevanja objektov na GJI.
|
Pokopališče Lipica ŠK-50/01 |
PO |
– Obstoječe
parkirišče.
– Parkirišče
se ozeleni z vsaj 1 drevesom na 4 PM. Drevesa morajo
biti enakomerno razporejena. |
ŠK-50/02 |
ZK |
– Veljavni
OPPN – Odlok o ureditvenem načrtu za širitev centralnega
pokopališča Lipica v Škofji Loki (Ur. l. RS, št. 83/02). |
Kmetija
ŠK-51 |
SKk |
– Območje
za preselitev kmetije. |
Industrijska čistilna naprava ŠK-52
|
O |
– Enota
je namenjena industrijski čistilni napravi.
– Dovoljena
je gradnja objektov in ureditev za potrebe čistilne
naprave ter njenih spremljajočih objektov in ureditev.
– V
strugo in brežine vodotoka naj se ne posega z mehanskimi
posegi, razen v delih, kjer je to nujno potrebno za
izvedbo iztokov iz čistilne naprave, zadrževalnega
bazena in razbremenilnika. Tu naj se posegi omejijo na
najmanjšo možno mero.
– Struga
in brežine vodotoka naj se ne nasipujejo ali zasipajo z
odkopnim in gradbenim materialom.
– Morebitni
odpadni gradbeni material in zemeljski višek ter ostale
odpadke naj investitor oz. izvajalec del odpelje izven
posebnega varstvenega območja.
– V
obrežno vegetacijo naj se ne posega s sekanjem,
obsekavanjem in redčenjem, razen v delih, kjer je to
nujno potrebno za potrebe izvedbe iztokov. Posegi v
vegetacijo naj se omejijo na najmanjšo možno mero. Po
izvedbi del naj se vse prizadete površine zasadi z
avtohtono vegetacijo. |
ŠK-53
|
K1, K2,
G, BD, CU, SK, IP |
– Predvideni
OPPN.
– Na
območjih stavbnih zemljišč so dovoljeni naslednji
posegi:
– redno
vzdrževanje obstoječih objektov,
– gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov na gradbenih parcelah
obstoječih objektov: majhne stavbe in postavitev ograj,
– odstranitve
obstoječih objektov,
– gradnja
nezahtevnih in enostavnih kmetijsko-gozdarskih objektov,
– gradnje,
rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve gospodarske
javne infrastrukture in drugih omrežij ter objektov v
javni rabi,
– gradnja
objektov za potrebe obrambe in zaščite ter varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami,
– raziskovalna
dela za evidentiranje stanja in določitev varstvenih
režimov.
- Na
kmetijskih zemljiščih so dovoljeni naslednji posegi:
– odstranitve
obstoječih objektov,
– gradnja
nezahtevnih in enostavnih kmetijsko-gozdarskih objektov,
– gradnje,
rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve gospodarske
javne infrastrukture in drugih omrežij ter objektov v
javni rabi,
– gradnja
objektov za potrebe obrambe in zaščite ter varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami,
– raziskovalna
dela za evidentiranje stanja in določitev varstvenih
režimov. |
Krožišče
Stari Dvor ŠK-54 |
PC |
– Predvideni
OPPN. Predvidena rekonstrukcija ceste. |
ŠK-57 |
K1, K2,
VC |
– Gradnja
enostavnih in nezahtevnih objektov ni dovoljena. |
ŠK-58 |
O |
– Enota
je namenjena objektom za oskrbo z vodo. |
|
108. člen |
(podrobni
prostorski izvedbeni pogoji za EUP na območju urbanističnega
načrta Reteče) |
|
OZNAKA
IN IME EUP |
OZNAKA
POD=
ENOTE |
PODROBNI
PROSTORSKO IZVEDBENI POGOJI |
Reteče
sever
RE-01/01 |
SSa |
– Ureditev
prometnega in komunalnega omrežja.
– Obstoječe
prometno omrežje se rekonstruira tako, da se vzpostavijo
pomembnejše dostopne ceste s pločniki (kjer je to
možno), ki se navežejo na mestno zbirno cesto oziroma
regionalno cesto Jeprca–Škofja Loka in se nadaljujejo na
južni del naselja.
– Ob
mestni zbirni cesti (regionalni cesti) se umesti
drevored, kjer to dopuščajo prostorske možnosti.
– Območje
obstoječe stanovanjske gradnje se ohranja kot območje
individualne stanovanjske gradnje z nemotečimi
dopolnilnimi dejavnostmi. V obcestnem pasu se lahko
umešča oskrbne, dopolnilne dejavnosti, vezane na obisk
strank.
– Pri
zgoščevanju območja je treba upoštevati potrebo po
rekonstrukciji obstoječih prometnic.
– Upoštevati
je treba dovoljeno pozidanost FZ do 0,40 ter delež
potrebnih zunanjih zelenih površin nad 0,40.
– Znotraj
posameznega zemljišča, kjer stoji objekt, je treba
zagotoviti dovolj parkirnih mest. |
RE-01/02 |
SSa |
– Območje
predvidene stanovanjske gradnje se nameni individualni
gradnji do gostote 80 preb./ha oziroma do 40
stanovanj/ha.
– Ob
mestni zbirni cesti se umesti strnjena individualna
gradnja ali manjši večstanovanjski objekti do gabarita
(K) + P + 2, proti severu pa prehaja v nižje gostote
individualne gradnje.
– Rob
pozidave ob mestni zbirni cesti (regionalni cesti) se
oblikuje v smislu oblikovanja urbanega robu. Ob tej
cesti se na območju zasadi drevored ter zgradi pločnik.
– V
prvem nizu stavb ob regionalni cesti se lahko celotna
površina objekta namenja dejavnostim. |
RE-01/03 |
SSa |
– Veljavni
OPPN: Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu
Reteče - EUP RE 01/03 – Z del. (Ur. g. slo. občin št.
45/2017.
– Priključek
na regionalno cesto, predviden z OPPN za zahodni del
zadošča izključno potrebam objektov predvidenih s tem
OPPN in obstoječih objektov, ki se nahajajo severno od
območja urejanja. V primeru širitve gradenj na EUP RE
01/04 je potrebno v skladu z zahtevami upravljavca
regionalne ceste izvesti nov priključek na regionalno
cesto, priključek predviden z OPPN za zahodni del pa se
ukine. |
RE-01/04 |
SSa |
– Predviden
OPPN.
– Območje
predvidene stanovanjske gradnje se nameni predvsem
individualni gradnji.
– Ob
mestni zbirni cesti se umesti strnjena individualna
gradnja ali manjši večstanovanjski objekti do gabarita
(K) + P + 2, proti severu pa prehaja v nižje gostote
individualne gradnje.
– Rob
pozidave ob mestni zbirni cesti (regionalni cesti) se
oblikuje v smislu oblikovanja urbanega robu. Ob tej
cesti se na območju zasadi drevored ter zgradi pločnik.
– Na
območju se umesti otroško igrišče
– Obstoječe
strokovne podlage za RE-01/03 naj se smiselno upoštevajo
pri pripravi OPPN za enoto urejanja prostora RE-01/04.
– Priključek
na regionalno cesto, predviden z OPPN za RE-01/03
zadošča izključno potrebam objektov predvidenih s tem
OPPN in obstoječih objektov, ki se nahajajo severno od
območja urejanja. V primeru širitve gradenj na EUP RE
01/04 je potrebno v skladu z zahtevami upravljavca
regionalne ceste izvesti nov priključek na regionalno
cesto, priključek predviden z OPPN za RE-01/03 pa se
ukine. |
Reteče
center
RE-02/01 |
CDc |
– Dovoljena
sta širitev pokopališča in gradnja mrliške vežice.
– Širitev
pokopališča se izvede v dveh fazah:
– 1.
faza širitve: vzhodno od parcele št. 15/2 in 13/7– na
območje parcel 13/6, 11/8 in 11/10 vse k.o. Reteče proti
vzhodu, do parcelnih mej.
– 2.
faza širitve: južno od parcele št. 13/7 in 13/6, na delu
parcele št. 13/5.
– Druga
faza je namenjena dolgoročni širitvi pokopališča, do
realizacije se ohranja dejanska raba zemljišč.
– V
prvi fazi se izdela zasnova ureditve pokopališča za
celotno območje pokopališča vključno z 2. fazo; v
zasnovi se predvidi možnost komunikacije proti jugu,
kjer se ohranja prostor nepozidan. |
RE-02/02 |
SSa |
– Dovoljene
so gradnje in ureditve za potrebe gasilskega doma na
njegovi obstoječi lokaciji.
– Na
parceli št. 13/2 k.o. Reteče veljajo pogoji za namensko
rabo CDc. |
RE-02/03 |
CDi |
– Na
območju je predvidena širitev izobraževalnih dejavnosti:
šola in vrtec s spremljajočimi igrišči.
– Predvidena
je umestitev drugega tira železniške proge
Ljubljana–Kranj (nova železniška proga
Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z navezavo na
Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana). |
RE-02/04 |
CU |
– Dovoljena
tipologija objektov: a, b, c.
– Na
celotnem območju se ob regionalni cesti oblikuje rob
območja z umeščanjem drevoredne poteze in izgradnjo
pločnika, kjer to dopuščajo prostorske možnosti. Na še
nepozidanih površinah ob cesti so novi objekti lahko
visoki do (K) + P + 2 oziroma maksimalno 9,00 m do kapi.
– Rob
pozidave ob mestni zbirni cesti (regionalni cesti) se
oblikuje v smislu oblikovanja urbanega robu.
– Ob
železniški progi je treba z zaščitnimi ukrepi
zagotavljati varstvo pred hrupom za družbene dejavnosti
in stanovanjske objekte.
– Na
območju je dovoljena gradnja trgovskih stavb do 150 m2
BEP. |
RE-02/05 |
CU |
– Predvideni
OPPN.
– Do
sprejetja OPPN se proizvodna dejavnost ohranja.
Dovoljene so rekonstrukcije obstoječih objektov,
odstranitve obstoječih objektov, gradnja novih objektov
do obstoječe stopnje pozidanosti, in sicer z
upoštevanjem naslednjih usmeritev:
– Širitev
objektov proti stanovanjskim območjem ni dovoljena, na
teh območjih se lahko uredijo z drevjem ozelenjena
parkirišča.
– Na
območju je treba zagotoviti varstvo pred hrupom za
bližnja stanovanjska območja.
– Pri
gradnji objektov se upoštevajo pogoji za oblikovanje za
podrobnejšo namensko rabo IG.
– Višinski
gabariti objektov se ne smejo povečati.
– 10
% površine gradbene parcele se nameni zelenim parkovnim
površinam, kamor ne sodijo ozelenjena parkirišča.
– Na
območju se lahko umesti zbirni center za ločene frakcije
komunalnih odpadkov za območje naselij Reteče in Gorenja
vas-Reteče.
– Predvidena
je umestitev drugega tira železniške proge
Ljubljana–Kranj (nova železniška proga
Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z navezavo na
Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana). |
RE-02/06 |
CU |
– Predvideni
OPPN.
– Na
območju je predvidena umestitev poslovno-stanovanjskih
objektov, centralnih funkcij ali poslovnih dejavnosti,
vezanih na večji obisk strank.
– Ob
regionalni cesti se oblikuje rob območja z umeščanjem
drevoredne poteze in izgradnjo pločnika, kjer to
dopuščajo prostorske možnosti. Ob cesti so objekti lahko
višine do (K) + P + 2 oziroma maksimalno 9,00 m do kapi.
Predvidena gradnja napajalne ceste, ohranjanje
koridorja.
– Stanovanjska
gradnja je dopustna samo v kombinaciji z javnim
programom, predvsem v pritličju.
– Na
območju je dovoljena gradnja trgovskih stavb do 250 m2
BEP.
– Predvidena
je umestitev drugega tira železniške proge
Ljubljana–Kranj (nova železniška proga
Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z navezavo na
Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana). |
RE-02/07 |
ZD |
– Ohranjanje
primarne rabe z zaščitno funkcijo. |
Reteče
jug
RE-03/01 |
SSa |
– Območje
ob zadrževalniku deževnih vod se lahko uredi kot igrišče
ali parkirne površine. |
RE-03/02 |
SSa |
– Predvidena
je umestitev drugega tira železniške proge
Ljubljana–Kranj (nova železniška proga
Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z navezavo na
Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana). Ob umestitvi 2.
tira je treba ustrezno urediti dostop do stanovanjskih
objektov ob železniški progi ter varstvo pred hrupom.
– Urediti
prometne navezave na predvideno novo napajalno cesto. |
RE-03/03 |
SSs |
– Predvideni
OPPN.
– Predvidena
je umestitev drugega tira železniške proge
Ljubljana–Kranj (nova železniška proga
Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z navezavo na
Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana). Ob načrtovanju nove
pozidave s prostorskimi in urbanističnimi rešitvami
zagotoviti ustrezno varstvo pred hrupom.
– Območje
se prometno navezuje na predvideno novo napajalno cesto,
ki jo je treba zgraditi pred pričetkom gradnje na
območju.
– Predvidi
se pozidava z individualnimi stanovanjskimi objekti.
Predvidena gostota do 80 preb./ha.
– Območje
se pozida s prostostoječo ali strnjeno individualno
stanovanjsko gradnjo.
– Objekti
naj se oblikujejo skladno s tipologijo, značilno za
območje Reteč, višinski gabarit do (K) + P + 1.
– Upošteva
naj se geomorfološke značilnosti območja.
– Izraba
posameznih zemljišč za gradnjo:
– Individualna
prostostoječa pozidava:
– Pozidanost
FZ do 0,40,
– delež
zunanjih zelenih površin nad 0,40.
– Strnjena
individualna pozidava:
– Pozidanost
FZ do 0,40,
– delež
zunanjih zelenih površin nad 0,30.
– Upoštevati
se mora potrebe po parkirnih mestih skladno z določili
OPN.
– V
gozd in gozdni rob in varovana območja narave naj se ne
posega. |
RE-03/05 |
SSa |
– Na
območju se ob gradnjah dovoli pozidanost FZ do 0,25,
delež zunanjih zelenih površin najmanj 0,50. S tem se
ohranjata redkejša pozidava robu nad teraso in postopen
prehod v zeleno.
– V
gozd in gozdni rob in varovana območja narave naj se ne
posega. |
Stare
Reteče
RE-04/01 |
SK |
– Na
delu območja izven območja vaškega jedra za individualno
stanovanjsko gradnjo je dovoljeno:
– Pozidanost
FZ do 0,50,
– delež
zunanjih zelenih površin nad 0,30.
– Območja
kmetij:
– pozidanost
do 0,40,
– delež
zunanjih zelenih površin nad 0,30.
– Upoštevati
se mora potrebo po manipulacijskih površinah v okviru
posamezne kmetije.
– Stanovanjski
objekti naj imajo daljšo stranico vzporedno z napajalno
cesto.
– V
gozd in gozdni rob in varovana območja narave naj se ne
posega.
– Preprečuje
se svetlobno onesnaževanje. |
RE-04/02 |
SKk |
– Območje,
namenjeno izključno za potrebe kmetije.
– Stanovanjski
objekt se lahko zgradi samo na mestu prej odstranjenega
obstoječega objekta. |
RE-04/03 |
SKj |
– Ob
gradnjah se ohranja oblikovanost kvalitetnih elementov
objektov kulturne dediščine. Lega objektov mora
ohranjati obstoječo lego pravokotno na komunikacijo,
ohranjati obstoječo gradbeno linijo in ne sme presegati
višine (K) + P + 1. Naklon strešin mora biti od 40 ° do
45 °. |
Zeleni
pas RE-05 |
ZD |
– Ohranja
se kmetijska raba. Dovoljena urejanje poljskih poti in
gradnja predvidene napajalne ceste.
– Ob
regionalni cesti zasaditev drevoreda, kjer to dopuščajo
prostorske možnosti.
- Ohranja se kmetijska raba. Dovoljeno urejanje poljskih
poti in gradnja predvidene napajalne ceste. |
Rob
trase ob Sori
RE-06 |
G, K2 |
– Znotraj
območja se ohranja primarna namenska raba in se urejajo
dostopi do reke za pešce in kolesarje. |
Gorenja
vas
RE-07/01 |
SK |
– Obstoječi
stanovanjski objekti ob regionalni cesti se ne smejo
širiti na območje obcestnega pasu.
– Ob
regionalni cesti zasaditev drevoreda, kjer to dopuščajo
prostorske možnosti. |
RE-07/02 |
SKj |
– Območje
vaškega jedra se ohranja. |
RE-07/03 |
SKk |
– Območje,
namenjeno izključno za potrebe kmetije. |
RE-08 |
SK |
– Gradnje
na območju dovoljene v okviru obstoječih stavbnih
zemljišč.
– Obstoječi
objekti ob regionalni cesti se ne smejo širiti na
območje obcestnega pasu.
– Ob
regionalni cesti zasaditev drevoreda, kjer to dopuščajo
prostorske možnosti. |
Čistilna
naprava
RE-09 |
O |
– Območje
namenjeno čistilni napravi.
– Dovoljena
je gradnja objektov in ureditev za potrebe čistilne
naprave ter njenih spremljajočih objektov in ureditev.
– Med
gradbenimi deli naj se zagotovijo vsi tehnični in drugi
ukrepi za preprečitev kakršnegakoli onesnaženja vode,
struge in brežin vodotoka Sore.
– V
strugo in brežine vodotoka naj se ne posega z mehanskimi
posegi, razen v delih, kjer je to nujno potrebno za
izvedbo iztokov iz čistilne naprave, zadrževalnega
bazena in razbremenilnika. Tu naj se posegi omejijo na
najmanjšo možno mero. Struga in brežine vodotoka naj se
ne nasipajo, utrjujejo ali zasipajo z odkopnim in
gradbenim materialom. Morebitni odpadni gradbeni
material in zemeljski višek ter ostale odpadke naj
investitor oz. izvajalec del odpelje izven posebnega
varstvenega območja.
– V
obrežno vegetacijo naj se ne posega s sekanjem,
obsekovanjem in redčenjem, razen v delih, kjer je to
nujno potrebno za potrebe izvedbe iztokov. Posegi v
vegetacijo naj se omejijo na najmanjšo možno mero. Po
izvedbi del naj se vse prizadete površine zasadi z
avtohtono vegetacijo. |
|
109. člen |
(podrobni
prostorski izvedbeni pogoji za EUP na območjih drugih naselij) |
|
OZNAKA
IN IME NASELJA |
OZNAKA
PODENOTE |
PODROBNI
PROSTORSKO IZVEDBENII POGOJI |
Bukovščica BA-01 |
SK |
– Za
objekte tipa ac je dovoljen tlorisni gabarit v razmerju
stranic najmanj 1 : 1,8.
– Dovoljene
strehe naklona od 40 ° do 45 °, kritina sive barve.
– Dovoljena
višina objektov od (K) + P do (K) + P + 1 glede na lego
v prostoru. Objekti na strmem terenu naj bodo gabarita
(K) + P. Višina novih objektov v slemenu ne sme
presegati višine obstoječih objektov.
– Gradnja
na vzhodnem strmem nepozidanem delu mora upoštevati
erozijsko občutljivo območje. |
BA-03 |
CDi |
– Objekt
naj ob prizidavah ohranja obstoječi naklon strešine in
sivo barvo strehe. Največja dovoljena višina objekta do
7,00 m. |
Brode
BD-01 |
SP |
– Upoštevanje
obstoječe gradbene linije.
– Prizidave
obstoječih objektov niso dovoljene.
– V
obstoječih objektih je dovoljeno stalno bivanje.
– V
enoti se ohranja značilen strm naklon strešine. |
BD-02 |
SK |
– Največja
dovoljena višina objektov (K) + P + 1, dovoljena je siva
kritina. |
BD-03 |
SKj |
– Upoštevanje
gradbene linije ob cesti skozi območje. |
Bukovica
BK-01 |
SK |
– Višina
novih objektov v slemenu ne sme presegati višine 9,00 m
oziroma (K) + P + 1. |
BK-02 |
SKj |
– Upoštevanje
gradbene linije ob cesti.
– Dovoljeni
višinski gabarit (K) + P + 1, praviloma postavljen z
daljšo stranico pravokotno na cesto. |
BK-03 |
SK |
– Višina
novih objektov v slemenu ne sme presegati višine 9,00 m
oziroma (K) + P + 1. |
BK-04 |
CU |
– Velikost
trgovskih stavb do 250 m2 BEP.
– Na
območju je ob športnih objektih dopustna gradnja
manjšega gostinskega lokala do 50 m2 BEP. |
BK-05 |
SSa |
– Predvideni
OPPN.
– Dovoljeni
višinski gabarit do (K) + P + 1.
– Odmik
stavb od roba gozda za višino gozdnega sestoja.
– Obvezna
je ureditev skupnega prometnega dostopa. |
BK-06 |
SSa |
– Višina
novih objektov v slemenu ne sme presegati višine 9,00 m
oziroma (K) + P + 1.
– Dovoljene
so gradnje in ureditve za potrebe gasilskega doma na
njegovi obstoječi lokaciji. |
BK-07 |
SKk |
– Dovoljena
tipologija objektov a in ac.
– Dovoljeni
višinski gabarit do P + M. |
Bodovlje
BO-02 |
SKk |
– Dovoljene
gradnje samo za kmetijske nestanovanjske objekte. |
BO-05 |
IG |
– Območje
je namenjeno pretežno obrtnim dejavnostim. |
Breznica
pod Lubnikom
BR-01 |
SKj |
– Dovoljena
je gradnja objektov na parcelah št. 767 in 737/1, obe k.
o. Sopotnica za potrebe širitve kmetije.
– Prizidave
obstoječih objektov niso dovoljene.
– Dovoljena
višina objektov je do (K) + P + M.
– Dopustne
so simetrične dvokapnice z naklonom 45 °, kritina sive
barve – raster špičaka.
– Pri
ureditvi zunanjih površin naj se uporabijo le popolnoma
zasenčena svetila oz. taka svetila, ki ne oddajajo
svetlobe nad vodoravnico.
– Zunanja
svetila naj imajo po možnosti vgrajen senzor za
samodejni vklop in izklop. |
Bukov
vrh
BU-01 |
f |
– Območje
izključne rabe za potrebe obrambe. |
Crngrob
CR-02 |
f |
– Območje
izključne rabe za potrebe obrambe. |
Dorfarje
DO-01 |
SK |
– Dovoljeni
višinski gabarit do (K) + P + 1.
– Ohranjanje
lege obstoječih objektov. |
DO-02 |
CU |
– Oblikovanje
javnih površin – manjšega trga.
– FI
do 0,75.
– Velikost
trgovskih stavb do 250 m2 BEP. |
DO-03 |
SSa |
– Višinski
gabarit objektov največ do (K) + P + 1. |
DO 04 |
CDc |
– Kakršnikoli
posegi v zemeljske plasti na območju zelenih površin
niso dovoljeni. |
DO-05 |
IK |
– Višina
objektov do 8,00 m, obvezna zasaditev proti odprtim
površinam.
– Dovoljena
gradnja hladilnic in specializiranih skladišč za potrebe
stavb za rastlinsko pridelavo.
– Dovoljena
je gradnja industrijskih stavb do velikosti 250m2, ki
služijo izključno predelavi pridelkov. Drevesna in
grmovna vegetacija se v celoti ohranja.
– Ohrani
se morfologija občasnega vodotoka.
– Ohranijo
se travnate površine ob občasnem vodotoku.
– Na
območju se ne sme nasipati.
– Hidrološki
režim območja se ne sme spreminjati. |
Draga
DR-01
|
O |
– Območje
deponije Draga se še naprej namenja dejavnosti varstva
okolja. Zapolnjen odlagalni prostor (območje odlagališča
nenevarnih odpadkov Draga) je saniran skladno s predpisi
in je v mirovanju. Na tem območju so dovoljeni vsi
posegi, ki zagotavljajo upravljanje zaprtega odlagališča
in izvajanja določb okoljevarstvenega dovoljenja za
objekt.
– Območje
obstoječega zbirnega centra ločenih frakcij komunalnih
odpadkov se nadgradi (razširi za sprejem novih frakcij)
in se uporablja skladno z namenom. Ob njem se uredita
sortirnica odpadkov in prekladalna postaja za komunalne
odpadke in ločeno zbrane frakcije, ki se vozijo izven
območja občine.
– Preostalo
območje deponije Draga se predvidi za dejavnosti varstva
okolja in za infrastrukturo sorodnih dejavnosti, del
območja pa se spremeni v travne in gozdne površine, kjer
se lahko izvajajo rekreacijske aktivnosti.
– Na
območju se lahko zgradita kompostarna in obrat za
sortiranje ali pripravo ločenih frakcij za nadaljnjo
predelavo.
– V
postopku sanacijskih del je predvidena postavitev nove
ograje. Le-ta bo na posameznih odsekih nadomeščena
oziroma obnovljena. Trasa ograje poteka po zahodni in
severni strani odlagališča, ob servisni cesti. Ograja bo
višine 2,00 metra, na armirano betonskih stebrih,
postavljenih na medsebojni razdalji 2,50 m.
– Pri
izgradnji ograje se vrbovja, jelševje in jesenovje
ohrani v obstoječem stanju. Če se izgradnja ograje
(gradnja AB stebrov) približa rastišču dreves, se mora
izkop izvajati ročno, tako da se zmanjša možnost
poškodovanja koreninskega sistema dreves. Življenjske
razmere na rastišču dreves naj se ohranja nespremenjene,
zato naj se ne odstranjuje zemlje, razkriva korenin,
zasipava debel ali rastišča oz. površine nad koreninami. |
DR-02
|
SK |
– Dovoljeni
objekti višinskega gabarita do (K) + P + 1 + M.
– Smer
slemena sledi legi objekta (vzdolžno s cesto, vzporedno
z oblikovanostjo terena).
– Naklon
strehe od 40 ° do 45 ° in sive barve kritine.
– Strehe
morajo biti brez čopov.
– Zatrep
nestanovanjskih kmetijskih objektov naj bo lesen. |
DR-03
|
SKj |
– Dovoljeni
višinski gabarit objektov do (K) + P + 1.
– Dovoljeni
naklon strešin od 40 ° do 45 °.
– Dovoljena
je siva kritina.
– Ohranjati
se morajo gradbene linije okoli osrednje površine, ki se
ohranja nepozidana.
– Obvezne
so strehe dvokapnice, oblikovane brez čopov. |
DR-04
|
SK |
– Dovoljeni
višinski gabarit objektov do (K) + P + 1.
– Dovoljene
strehe z naklonom od 40 ° do 45 °. |
DR-05
DR-06 |
O |
– Enoti
sta namenjeni objektom za oskrbo z vodo. |
Forme
FO-01
|
IK |
– Območje
se nahaja znotraj območja za možno izključno rabo za
potrebe obrambe. Dovoljeni so vzdrževanje in uporaba
objektov za obstoječe dejavnosti na tem območju ter
posegi, skladno s splošnimi PIP za območja IK, z izjemo
omejitve programa bivanja, že vzpostavljenega v
obstoječem območju. |
Gabrk
GA-01 |
CU |
– Dovoljen
FI do 0,60.
– Velikost
trgovskih stavb do 150 m2 BEP. |
GA-02
GA-03
|
SK |
– Dovoljeni
višinski gabarit objektov do (K) + P + 1.
– Dovoljeni
naklon strehe od 40 ° do 45 °.
– Dovoljena
je siva kritina. |
GA-04/1 |
SKk |
– Dovoljeni
višinski gabarit objektov do (K) + P + 1.
– Dovoljeni
naklon strehe od 40 ° do 45 °.
– Dovoljena
je siva kritina. |
GA-04/02
|
SK |
– Dovoljeni
višinski gabarit objektov do (K) + P + 1.
– Dovoljeni
naklon strehe od 40 ° do 45 °.
– Dovoljena
je siva kritina. |
Gabrška
Gora
GB-02 |
SP |
– Na
območju gradbene parcele domačije dovoljene gradnje
skladno s podrobnejšo namensko rabo SK. |
Godešič
GD-02 |
SKj |
– Obvezno
je ohranjanje obstoječe oblike parcelacije.
– Obvezno
je ohranjanje gradbene linije ob cesti.
– Lega
objektov: daljša stranica mora biti pravokotna na cesto.
– Dovoljeni
višinski gabarit do: (K) + P + M.
– Dovoljene
so strehe z naklonom od 40 ° do 45 °.
– Dovoljena
kritina sive barve. |
Godešič
GD-04 |
SSa |
– Ob
rekonstrukciji ali prizidavi naj se objekt z obstoječimi
centralnimi funkcijami preoblikuje z upoštevanjem
naslednjih usmeritev:
– Streha
naj bo ob ohranjanju funkcije ravna ali kombinacija
ravnih strešin in strešin z naklonom od 30 ° do 40 °.
– Ob
regionalni cesti se oblikuje rob območja z umeščanjem
drevoredne poteze in izgradnjo pločnika, kjer to
dopuščajo prostorske možnosti.
– Dovoljeni
višinski gabarit objekta do (K) + P + 2 oziroma
maksimalno 9,00 m do kapi. |
GD-05 |
SK |
– Ob
regionalni cesti se oblikuje rob območja z umeščanjem
drevoredne poteze in izgradnjo pločnika, kjer to
dopuščajo prostorske možnosti.
– Dovoljene
so gradnje in ureditve za potrebe gasilskega doma na
njegovi obstoječi lokaciji. |
GD-06 |
ZS |
– Ob
ureditvi območja za šport in rekreacijo dovoljena
izgradnja objekta do 50 m2 BEP za potrebe garderob in
manjšega gostinskega lokala. |
GD-07 |
SSa |
– Obvezna
je izgradnja pločnika ob regionalni cesti. |
GD-08 |
P |
– Predvideni
OPPN.
– Predvidena
izgradnja parkirišča ob železniški progi. Parkirišče naj
se ozeleni z drevesi. |
GD-09 |
ZD |
– Ureditev
zelenega zaščitnega pasu (vizualne bariere) na robu
območja proti obstoječi stanovanjski gradnji, kjer je
možno organizirati parkirišča, ozelenjena z
visokodebelnimi drevesi. |
GD-11 |
SSa |
– Lega
objektov: daljša stranica mora biti pravokotna na cesto.
– Dovoljen
višinski gabarit objektov do (K) + P + 1. |
GD-12 |
O |
– Enota
je namenjena območju za pokop kadavrov. Gradnja objektov
je prepovedana.
– Drevesna
grmovna vegetacija naj se v celoti ohrani.
– Ohranja
naj se obrežna vegetacija. Ohrani naj se morfologija
vodotoka. Hidrološki režim območja naj se ne spreminja.
Ohranijo naj se mokrotne travnate površine ob vodotoku. |
GD-13 |
ZS |
– Obrečno
vrbovje, jelševje in jesenovje (mehkolesne loke) naj se
ne poškoduje; drevesa naj se ohranjajo v obstoječem
stanju. Drevesna in grmovna vegetacija naj se v celoti
ohrani.
– Rastišče
dreves naj se ne zasipava. Hidrološki režima območja naj
se ne spreminja.
– Območje
naj se ne zasipava. |
Gorenja
vas-Reteče
GO-01 |
BT |
– Ob
cesti Kranj–Ljubljana, rekreacijske dejavnosti,
počivališče ob cesti, gostišče.
– Dovoljena
gradnja manjših namestitvenih objektov vertikalnega
gabarita do P + M, horizontalni gabarit največ 7,00 m x
10,00 m. Vsaj 30 % površin se nameni površinam za
rekreacijo ali zelenim površinam. |
GO-02 |
LN |
– Veljavni
OPPN. Odlok o ureditvenem načrtu za širitev gramoznice
Reteče (Ur. l. RS, št. 92/02). |
Gosteče
GS-02 |
SKj |
– Dovoljeni
višinski gabarit objektov do (K) + P + M.
– Nakloni
streh morajo biti od 40 ° do 45 °, kritina obvezno siva.
– Strehe
morajo biti brez čopov.
– Dovoljene
so gradnje in ureditve za potrebe gasilskega doma na
njegovi obstoječi lokaciji. |
GS-03 |
SKk |
– Območje
za gradnjo nestanovanjskih kmetijskih objektov. |
GS-05 |
SKk |
– Območje
za gradnjo nestanovanjskih kmetijskih objektov. |
Gabrovo
GV-01 |
SK |
– Ob
rekonstrukciji preoblikovanje strehe objekta žage.
Višina objekta je lahko do maksimalno 9,00 m. Naklon
strehe mora biti od 40 ° do 45 °. Nad prizidki proti
severu se lahko uredi ravna streha ali streha blagega
naklona. |
GV-02 |
SKj |
– Dovoljeni
višinski gabariti objektov do (K) + P + 1.
– Razmerje
stranic tlorisnega gabarita za stanovanjske stavbe
najmanj 1 : 1,6, za nestanovanjske pa 1 : 2.
– Lega
objektov: daljša stranica mora biti obvezno vzporedna s
plastnicami. |
Hosta
HO-01 |
SK |
– Dovoljeni
višinski gabariti objektov do (K) + P + 1, klet naj bo v
celoti vkopana. |
Knape
KN-01
|
SK |
– Ohrani
naj se morfologija občasnega vodotoka.
– Ohranijo
naj se travnate površine ob občasnem vodotoku.
– Na
območju naj se ne nasipa. Hidrološki režim območja naj
se ne spreminja. |
Križna
Gora KR-01 |
SK |
– Dovoljeni
višinski gabariti objektov tipologije a: največ (K) + P
+ M. |
Lipica
LI-01
|
SKj |
– Dovoljeni
višinski gabariti objektov tipologije a do (K) + P + M.
– Strehe
obvezno simetrične dvokapnice z naklonom strešin od 43 °
do 45 °.
– Umeščanje
objektov mora upoštevati obstoječe sadovnjake in
zasaditve z namenom ohranjanja razmerja med grajenimi in
naravnimi strukturami. |
LI-02 |
O |
– Enota
je namenjena objektom za oskrbo z vodo.
– Obstoječa
vrtina z objektom in opremo se ohranja kot opazovalna
vrtina za podzemne vode in potencialni rezervni vodni
vir. |
Log nad
Škofjo Loko
LO-01 |
SP |
– Upoštevati
priobalno zemljišče vodotoka.
– Struga
in brežine vodotoka naj se ne nasipujejo ali zasipajo z
odkopnim in gradbenim materialom. |
LO-02 |
O |
– Enota
je namenjena objektom za oskrbo z vodo. |
LO-03 |
SSa |
– Struga
in brežine vodotoka naj se ne nasipujejo ali zasipajo z
odkopnim in gradbenim materialom.
– Na
parcelni št. parc. 36/3, k.o. Staniše je dovoljeno
umeščanje objektov za šport in rekreacijo. |
LO-04 |
SKj |
– Nestanovanjski
kmetijski objekti naj imajo tlorisni gabarit v razmerju
stranic najmanj 1 : 2.
– Strehe
morajo imeti naklon strešine od 40 ° do 45 ° in kritine
sive barve.
– Višina
objektov do 8,00 m.
– Na
severovzhodnem robu naselja se ohranjajo sadovnjaki
oziroma se nadomestno zasadijo visokodebelne avtohtone
sadne vrste. |
Moškrin
MO-01 |
SKj |
– Zagotovi
naj se 10,00-metrski odmik od vodotoka.
– Ohranja
naj se obrežna vegetacija. Brežine in struge potoka naj
se ne nasipavajo, zasipavajo ali kako drugače
preoblikujejo (naj se ne posega vanje).
– V
strugo potoka naj se ne odlaga nikakršnih materialov. |
Pevno
PE-02 |
SKj |
– Ohranja
se višinska linija, ki jo tvorijo obstoječi objekti v
vasi.
– Nakloni
strešin morajo biti od 40 ° do 45 °, kritina sive barve. |
PE-04 |
SSa |
– Prometno
priključevanje se predvidi preko skupnega priključka. |
PE-05 |
SSa |
– Dovoljeni
višinski gabarit objektov do (K) + P + 1.
– Obvezen
naklon strešin od 40 ° do 45 °. |
PE-06 |
BT |
– Višina
in gabarit obstoječih objektov naj se sanirata z
zasaditvijo proti odprtemu prostoru.
– Ob
rekonstrukciji ali gradnji novih objektov ti ne smejo
biti višji od 9,00 m. |
PE-07 |
ZV |
– Na
območju je možno urediti površine za vrtičkarstvo v
skladu s pogoji za podrobnejšo namensko rabo ZV in v
skladu s posebnim predpisom občine.
– Obvezno
se določi pripadajoči prostor za parkiranje vozil
vrtičkarjev.
– Omogočen
mora biti dostop do gozdnega zaledja za gospodarjenje z
gozdom, vključno z rabo, ki je dovoljena tudi
nelastnikom gozda.
– Dovoljena
je postavitev lop za shranjevanje orodja za
vrtičkarstvo.
– Prepovedana
je postavitev objektov ter opreme za stalno bivanje,
prirejanje piknikov.
– Za
uporabnike območja vrtičkov se uredijo sanitarije v
obliki začasnih mobilnih objektov.
– Preoblikovanje
površja je dovoljeno skladno s hidrološkimi zahtevami
območja.
– Ob
robu območja se uredi živa meja iz avtohtonih drvenin. |
Pungert
PN-01
PN-03
PN-05 |
SK |
– Ohranja
naj se obrežna vegetacija ob vodotoku.
– Brežine
in struge potoka naj se ne nasipavajo, zasipavajo ali
kako drugače preoblikujejo (poseganje vanje ni
dovoljeno).
– V
strugo potoka naj se ne odlaga nikakršnih materialov. |
PN-02 |
SKj |
– Ohranja
naj se obrežna vegetacija.
– Brežine
in struge potoka naj se ne nasipavajo, zasipavajo ali
kako drugače preoblikujejo (poseganje vanje ni
dovoljeno).
– V
strugo potoka naj se ne odlaga nikakršnih materialov. |
Praprotno
PR-01 |
O |
– Enota
je namenjena čistilni napravi.
– Dovoljena
je gradnja objektov in ureditev za potrebe čistilne
naprave ter njenih spremljajočih objektov in ureditev.
– V
strugo in brežine vodotoka naj se ne posega z mehanskimi
posegi, razen v delih, kjer je to nujno potrebno.
– V
obrežno vegetacijo naj se ne posega s sekanjem,
obsekavanjem in redčenjem, razen v delih, kjer je to
nujno potrebno za potrebe izvedbe iztokov. Posegi v
vegetacijo naj se omejijo na najmanjšo možno mero. Po
izvedbi del naj se vse prizadete površine zasadi z
avtohtono vegetacijo. |
PR-02 |
SK |
– Razmerje
tlorisnih stranic objektov mora biti najmanj 1 : 1,5.
– Dovoljeni
višinski gabarit objektov tipologije a je do (K) + P +
M, klet naj bo v celoti vkopana.
– Dovoljene
so sive barve kritin. |
PR-03 |
LN |
– Končna
sanacija območja brez izkoriščanja mineralnih surovin.
– Možnost
deponije in predelave inertnih gradbenih odpadkov. |
PR-04 |
LN |
– Predvideni
OPPN.
– Obvezna
je izvedba priključne ceste na državno cesto. |
PR-05 |
K1 |
– Območje
suhega zadrževalnika brez posegov v okolje. |
Puštal
PU-01 |
IK |
– Območje
ribogojnice. |
PU-02 |
O |
– Enota
je namenjena objektom za oskrbo z vodo. |
PU-03 |
SSa |
– Dovoljeni
višinski gabarit objektov je do (K) + P + M. |
Pozirno
PZ-02 |
SK |
– Dovoljeni
višinski gabarit objektov je do (K) + P + 1 z v celoti
vkopano kletjo ali (K) + P .
– Dovoljeni
so nakloni strešin od 40 ° do 45 ° in sive barve kritin. |
RO-01 |
E |
– V
strugo vodotoka se ne sme posegati, razen za namen
zajezitve.
– Utrjevanje
struge ni dovoljeno, razen za potrebe zajezitve.
– Novih
utrjenih dostopnih poti naj se ne gradi, brežine in
struge vodotoka naj se ne zasipavajo, nasipavajo ali
kako drugače preoblikujejo (poseganje vanje ni
dovoljeno).
– Cevovod
naj se spelje izven območja naravne vrednote.
– Zagotavlja
se ekološko sprejemljiv pretok, ki ga določi pristojna
institucija.
– Pred
pričetkom gradnje se morata izvesti inventarizacija
vodnih organizmov in ocena stanja vrst.
– Stanje
vodnih organizmov se spremlja med gradnjo in najmanj tri
leta po pričetku obratovanja male hidroelektrarne. Glede
na ugotovitve inventarizacije in monitoringa se
zagotovijo dodatni omilitveni ukrepi.
– Vsa
strojna oprema mora biti brezhibna in redno
pregledovana, da se prepreči onesnaženje vodotoka z
olji, mazivi ipd. |
Sv.
Barbara SB-02 |
SSa |
– Veljavni
OPPN: Odlok o zazidalnem načrtu za ureditveno območje SO
Hrastnica (Ur. l. RS, št. 71/01, 41/11). |
SB-03
SB-04 |
SSa |
– Ohranja
naj se obrežna vegetacija ob vodotoku.
– Brežine
in struge potoka naj se ne nasipavajo, zasipavajo ali
kako drugače preoblikujejo (poseganje vanje ni
dovoljeno).
– V
strugo potoka naj se ne odlagajo nikakršni materiali. |
SB-05 |
LN |
– Predvideni
OPPN. |
Strmica
SM-01 |
SK |
– Dovoljeni
višinski gabarit objektov do (K) + P + 1, pri čemer mora
biti klet v celoti vkopana, ali (K) + P.
– Dovoljeni
so nakloni strešin od 40 ° do 45 ° in sive barve kritin. |
SM-02
SM-03 |
LN |
– Končna
sanacija območja brez izkoriščanja mineralnih surovin. |
Sv.
Tomaž
ST-01
|
SK |
– Dovoljeni
višinski gabarit objektov do (K) + P + 1, pri čemer mora
biti klet v celoti vkopana ali (K) + P.
– Dovoljeni
so nakloni strešin od 40 ° do 45 ° in sive barve kritin. |
Suha
SU-02
|
SK |
– Dovoljeni
višinski gabarit objektov do (K) + P + 1, klet mora biti
v celoti vkopana.
– Dovoljeni
so nakloni strešin od 40 ° do 45 ° in sive barve kritin. |
SU-03 |
SKj |
– Dovoljeni
višinski gabarit objektov do (K) + P + 1, klet mora biti
v celoti vkopana.
– Dovoljeni
so nakloni strešin od 40 ° do 45 ° in sive barve kritin. |
Sv.
Lenart
SV-02
|
PO |
– Parkirišče
spodnje postaje smučišča Stari vrh.
– Ohranja
naj se obrežna vegetacija.
– Brežine
in struge potoka naj se ne nasipavajo, zasipavajo ali
kako drugače preoblikujejo (poseganje vanje ni
dovoljeno). V strugo potoka naj se ne odlagajo nikakršni
materiali.
– Ozelenitev
robu parkirišča. |
SV-03 |
BT |
– Območje
spodnje postaje smučišča Stari vrh.
– V
območje naravnih vrednot naj se ne posega z gradbenimi
deli.
– Ohranja
naj se obrežna vegetacija.
– Brežine
in struge potoka naj se ne nasipavajo, zasipavajo ali
kako drugače preoblikujejo (poseganje vanje ni
dovoljeno).
– V
strugo potoka naj se ne odlagajo nikakršni materiali. |
Sv.
Ožbolt
SŽ-01
SŽ-02 |
LN |
– Končna
sanacija območja brez izkoriščanja mineralnih surovin. |
Trnje
TR-01 |
O |
– Enota
je namenjena objektom za oskrbo z vodo.
|
Vešter
VE-01
VE-02 |
LN |
– Končna
sanacija območja brez izkoriščanja mineralnih surovin. |
Vincarje
VI-0 |
LN |
– Končna
sanacija območja brez izkoriščanja mineralnih surovin. |
Visoko
pri Poljanah
VP-01/01 |
BT |
– Območje
obstoječega dvorca.
– Za
celotno območje spomenika (VP-01 in VP-02) je potrebna
izdelava celovite idejne rešitve (strokovne podlage).
– Vsi
posegi in ureditve morajo biti skladni z Odlokom o
razglasitvi Ambienta Visoške in Debeljakove domačije na
Visokem pri Poljanah za kulturi spomenik državnega
pomena (Uradni list RS, št. 47/17).
– Poleg
dopustnih dejavnosti in stavb na namenski rabi BT, so
dovoljene tudi stavbe za kombinirane storitve
nastanitve, nege in zdravstvene oskrbe.
– Do
izdelave celovite idejne rešitve so možne le parterne
ureditve ter posegi v dvorec po projektih, za katere je
bilo pridobljeno kulturnovarstveno soglasje.
– Urejanje
dostopnih cest in sprehajalnih poti.
– Uporabno
dovoljenje za dvorec mora biti izdano pred izdajo
uporabnega dovoljenja za namestitvene objekte v EUP
VP-01/03 ali sočasno z njim. Predhodno mora biti
izvedena prometna infrastruktura, skladno s potrjeno
strokovno podlago. |
VP-01/02
|
ZS |
– Za
celotno območje spomenika (VP-01 in VP-02) je potrebna
izdelava celovite idejne rešitve (strokovne podlage).
– Vsi
posegi in ureditve morajo biti skladni z Odlokom o
razglasitvi Ambienta Visoške in Debeljakove domačije na
Visokem pri Poljanah za kulturi spomenik državnega
pomena (Uradni list RS, št. 47/17).
– Do
izdelave celovite idejne rešitve so možne le parterne
ureditve po projektih, za katere je bilo pridobljeno
kulturnovarstveno soglasje, ter prenova grobnice po
projektih, za katere je bilo pridobljeno
kulturnovarstveno soglasje. Dopustna je ureditev
dostopne poti do grobnice v enakem obsegu in materialu.
– Ureditev
teniškega igrišča le kot prikaz nekdanjega igranja
tenisa, sodobno igrišče z varovalno mrežasto ograjo ni
dovoljeno. Poligon za konje naj se postavlja v času
prireditve na travniku hipodroma.
– Dovoljena
ureditev kasaške proge in sprehajalnih poti.
– Obstoječa
povezava z zaledjem se ohranja, zagotovi se prehodnost
območja za peš in kolesarski promet ter
kmetijsko-gozdarsko mehanizacijo. |
VP-01/03 |
BT |
– Predvideni
OPPN.
– Za
celotno območje spomenika (VP-01 in VP-02) je potrebna
izdelava celovite idejne rešitve (strokovne podlage).
– Vsi
posegi in ureditve morajo biti skladni z Odlokom o
razglasitvi Ambienta Visoške in Debeljakove domačije na
Visokem pri Poljanah za kulturi spomenik državnega
pomena (Uradni list RS, št. 47/17).
– Vzdržna
umestitev več manjših namestitvenih objektov, ki so
nevsiljivo umeščeni v gozdni rob kompleksa v obliki
manjših, sonaravno grajenih objektov. Maks. dovoljena
višina objektov: P. Dostopi se lahko zagotovijo iz
zaledja bližnjega Vrtovčevega doma. Navedeno območje ne
sme posegati v vplivno območje grobnice z dostopom do
grobnice.
– Objekte
se zgradi tako, da so zakriti za zeleno kuliso (gozdna
kulisa).
– Objekti
se razpršijo v gozdnem okolju – med posameznimi objekti
se ohranjajo drevesa.
– Lega
objektov vzporedno z robom gozda.
– Investitor
izgradnje območja je dolžan na svoje stroške na novo
urediti del Gozdne učne poti Visoko, ki bo ob gradnji
prizadeta.
– Uporabno
dovoljenje za dvorec mora biti izdano pred izdajo
uporabnega dovoljenja za namestitvene objekte ali
sočasno z njim. Predhodno mora biti izvedena prometna
infrastruktura, skladno s potrjeno strokovno podlago.
– Čiščenje
komunalne odpadne vode predvideti v mali komunalni
čistilni napravi z iztokom v Poljansko Soro. |
VP-02 |
A 475 |
– Za
celotno območje spomenika (VP-01 in VP-02) je potrebna
izdelava celovite idejne rešitve (strokovne podlage).
– Vsi
posegi in ureditve morajo biti skladni z Odlokom o
razglasitvi Ambienta Visoške in Debeljakove domačije na
Visokem pri Poljanah za kulturi spomenik državnega
pomena (Uradni list RS, št. 47/17).
– Do
izdelave potrjene celovite idejne rešitve (strokovne
podlage) so dovoljeni posegi, ki so dovoljeni na podlagi
splošnih določb OPN za namensko rabo A ter ureditve in
objekti za potrebe wellnessa, ter z njimi soglašata
pristojni nosilec urejanja prostora s področja varstva
kulturne dediščine in Občina Škofja Loka ter so tudi v
skladu z veljavno zakonodajo.
– Oblikovanje
mora upoštevati značilnosti nekdanjega mlina in žage.
– Mala
hidroelektrarna naj se ne gradi na vodotokih, ki so
opredeljeni kot naravne vrednote, kar ne velja za
obstoječe objekte MHE, lokacije, kjer so v preteklosti
stali mlini, žage ali kovačije ter objekte MHE v
gradnji. |
VP-02
|
A 476 |
– Za
celotno območje spomenika (VP-01 in VP-02) je potrebna
izdelava celovite idejne rešitve (strokovne podlage).
– Vsi
posegi in ureditve morajo biti skladni z Odlokom o
razglasitvi Ambienta Visoške in Debeljakove domačije na
Visokem pri Poljanah za kulturi spomenik državnega
pomena (Uradni list RS, št. 47/17).
– Do
izdelave potrjene celovite idejne rešitve (strokovne
podlage) so dovoljeni posegi, ki so dovoljeni na podlagi
splošnih določb OPN za namensko rabo A, ter z njimi
soglašata pristojni nosilec urejanja prostora s področja
varstva kulturne dediščine in Občina Škofja Loka ter so
tudi v skladu z veljavno zakonodajo. |
VP-02 |
K1, K2,
G |
– Za
celotno območje spomenika (VP-01 in VP-02) je potrebna
izdelava celovite idejne rešitve (strokovne podlage).
– Vsi
posegi in ureditve morajo biti skladni z Odlokom o
razglasitvi Ambienta Visoške in Debeljakove domačije na
Visokem pri Poljanah za kulturi spomenik državnega
pomena (Uradni list RS, št. 47/17).
– Do
izdelave potrjene celovite idejne rešitve (strokovne
podlage) je dovoljena gradnja gospodarske javne
infrastrukture, s čimer soglašata pristojni nosilec
urejanja prostora s področja varstva kulturne dediščine
in Občina Škofja Loka ter so tudi v skladu z veljavno
zakonodajo.
– Nezahtevne
in enostavne objekte, ki niso opredeljeni kot javna
gospodarska infrastruktura, je dovoljeno graditi le na
mestih in v velikosti, kot jih predvideva potrjena
celovita idejna rešitev (strokovna podlaga) za območji
VP-01 IN VP-02 |
VP-02 |
VC |
– Za
celotno območje spomenika (VP-01 in VP-02) je potrebna
izdelava celovite idejne rešitve (strokovne podlage).
– Vsi
posegi in ureditve morajo biti skladni z Odlokom o
razglasitvi Ambienta Visoške in Debeljakove domačije na
Visokem pri Poljanah za kulturi spomenik državnega
pomena (Uradni list RS, št. 47/17).
– Do
izdelave potrjene celovite idejne rešitve (strokovne
podlage) so dovoljeni posegi, ki so dovoljeni na podlagi
splošnih določb OPN za namensko rabo VC, ter z njimi
soglašata pristojni nosilec urejanja prostora s področja
varstva kulturne dediščine in Občina Škofja Loka ter so
tudi v skladu z veljavno zakonodajo. |
VP-02/01
VP-02/02
VP-02/03
VP-02/04 |
O |
– Enote
so namenjene objektom za oskrbo z vodo.
– Za
celotno območje spomenika (VP-01 in VP-02) je potrebna
izdelava celovite idejne rešitve (strokovne podlage).
– Vsi
posegi in ureditve morajo biti skladni z Odlokom o
razglasitvi Ambienta Visoške in Debeljakove domačije na
Visokem pri Poljanah za kulturi spomenik državnega
pomena (Uradni list RS, št. 47/17).
– Do
izdelave potrjene celovite idejne rešitve (strokovne
podlage) so dovoljeni posegi, ki so dovoljeni na podlagi
splošnih določb OPN za namensko rabo O, ter z njimi
soglašata pristojni nosilec urejanja prostora s področja
varstva kulturne dediščine in Občina Škofja Loka ter so
tudi v skladu z veljavno zakonodajo. |
Zminec
ZM-02 |
SK |
– Dovoljeni
višinski gabarit objektov do (K) + P + 1.
– Dovoljeni
so nakloni strešin od 40 ° do 45 °. |
ZM-03
ZM-04 |
SKk |
– Dovoljena
je gradnja nestanovanjskih kmetijskih objektov in
pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov. Oblikovanost
objektov podolgovata, razmerje tlorisnega gabarita
najmanj 1 : 1,6, smer slemena pravokotno na državno
cesto.
– Dovoljeni
nakloni strešin od 40 ° do 45 °.
– Zatrepi
objektov morajo biti obloženi z lesom.
– Dovoljeni
višinski gabarit objektov do (K) + P + M. |
ZM-08/01 |
SK |
– Širitve
obstoječega proizvodnega objekta niso dovoljene.
– Dovoljeni
višinski gabarit objektov tipa a (K) + P + M. |
ZM-10 |
K1 |
– Na
območju je dovoljeno občasno šotorjenje. |
ZM-11 |
O |
– Enota
je namenjena objektom za oskrbo z vodo. |
|
|
110. člen |
(podrobni
prostorski izvedbeni pogoji za enote odprtega prostora na
območjih krajin KE ) |
Območja enot
odprtega prostora obsegajo preplet več podrobnejših namenskih
rab prostora, predvsem pa: najboljša kmetijska zemljišča – K1,
druga kmetijska zemljišča – K2, gozdna zemljišča – G, stavbna
zemljišča kot površine razpršene poselitve – A, A(CDc), A(CDi),
A(SKk), A(BT) in posamezna stavbišča razpršene gradnje. |
|
Pobočja
nad dolino Bukovščice
KE-01 |
– Mala
hidroelektrarna naj se ne gradi na vodotokih, ki so
opredeljeni kot naravne vrednote, kar ne velja za
obstoječe objekte MHE ali objekte MHE v gradnji.
– Priporočila
in usmeritve:
– Območje
je relativno strmo in erozijsko labilno, zato se
varujejo sklenjene gozdne površine (prepoved golosekov
in pazljivo načrtovanje novih gozdnih prometnic).
– Neporasli
in vidno izpostavljeni grebeni in vrhovi se varujejo
pred posegi. Ohranja se značilna podoba hribovite
krajine s pretežno bukovimi gozdovi in gosto
razporejenimi celki z obsežnimi travniki in pašniki ter
travniškimi sadovnjaki. |
A 295 |
– dopustne
so 12510 industrijske stavbe – delavnice za dopustne
dejavnosti do velikosti BEP 250 m2, |
Dolina
Bukovščice
KE-02
KE-03
KE-04
KE-05 |
– Vse
posege v vodotoke se izvaja sonaravno. Ohranja ter
bogati se obvodni vegetacijski pas. Tehnične in toge
ureditve v bližini naselij Bukovščica in Knape se
dolgoročno sanira in ureja v smeri sonaravnih ureditev. |
Območje
Hrastnika
KE-06 |
– Dovoljena
je ureditev sankaške proge na trasi gozdne ceste. Možna
postavitev začasnih objektov v času zimske sezone
(montažna sanitarna enota, večnamenski kiosk, montažni
šotor).
– Območje
je relativno strmo in erozijsko labilno, zato se
varujejo sklenjene gozdne površine (prepoved golosekov
in pazljivo načrtovanje novih gozdnih prometnic).
– Neporasli
in vidno izpostavljeni grebeni in vrhovi se varujejo
pred posegi (vodenje nadzemnih električnih vodov ni
dovoljeno). Ohranja se značilna podoba hribovite gozdne
krajine, porasle z bukovim gozdom, kjer se mestoma
umeščajo celki.
– Ureditve
v sklopu rekreacijskih poti in ureditev naj bodo čim
bolj naravnega izgleda (raba čim manj obdelanih naravnih
materialov itd.). |
Dolina
spodnje Selške Sore
KE-07 |
– Mala
hidroelektrarna naj se ne gradi na vodotokih, ki so
opredeljeni kot naravne vrednote, kar ne velja za
obstoječe objekte MHE ali objekte MHE v gradnji.
– Objekti
(seniki, skednji itd.) po velikosti ne smejo presegati
dimenzij drugih objektov kmetije in morajo biti zgrajeni
z upoštevanjem značilnosti tradicionalnih arhitekturnih
vzorcev.
– Ureditev
tekaških prog in smučarskih tekaških prog.
– Ohranja
se naravna struktura dna vodotokov kot tudi bregovi
vodotokov in obrežne vegetacije. Pri posegih v strugo in
pri izvajanju kmetijske prakse se ohranja obrežna
vegetacija v širini naravne vrednote (predvsem drevesa,
grmičevje in visoke steblike) na obeh straneh struge.
Drevesna in grmovna obrežna vegetacija naj se ne
odstranjujeta. Na območjih, kjer je obrežna vegetacija
odstranjena, naj se ponovno zasadijo avtohtone grmovne
vrste.
– Poplavna
površina Selške Sore in predvidena retencijska površina
suhega zadrževalnika na Bukovškem polju (med Bukovico in
Veštrom) se varujeta pred posegi.
– Varuje
se obstoječi obrežni vegetacijski pas ob Selški Sori, na
predelih brez vegetacijskega pasu pa naj se vzpostavi
zaščitni vegetacijski pas. V brežine in strugo Selške
Sore naj se ne posega. Dejavnosti in posegi naj se
načrtujejo v odmiku, ki zagotavlja ohranjanje lastnosti
naravne vrednote.
– Ureditve
v sklopu rekreacijskih poti in ureditev naj bodo čim
bolj naravnega izgleda (raba čim manj obdelanih naravnih
materialov itd.).
– Zaželeno
je oblikovanje piknik prostorov (ureditev kurišč) in
drugih rekreacijskih dejavnosti ob vodotoku brez gradnje
komunalne infrastrukture in parkirišč.
– Ob
prenovi obstoječih objektov se ob morebitni najdbi
netopirjev pred pričetkom prenove obvesti Zavod RS za
varstvo narave.
– Če
se na podstrehah posameznega objekta zbirajo breje in
doječe samice netopirjev s svojimi mladiči, naj se
obnova ne izvaja v času od začetka aprila do konca
septembra.
– Pri
obnovi stavb, v katerih se nahajajo netopirji, naj se
ohranjajo strukture, ki zagotavljajo njihov nadaljnji
obstoj na lokaciji (preletne odprtine, notranje
strukture).
– Ohranja
se koridorska povezanost med kotišči netopirjev ter med
njihovimi prehranjevalnimi habitati (obrečni prostor,
intenzivni sadovnjaki, gozd in gozdni rob ipd.)
– Za
osvetlitev zunanjih površin naj se uporabljajo sijalke,
ki ne svetijo v UV-spektru in čim manj svetijo v modrem
delu spektra (npr. visokotlačne natrijeve sijalke). Vse
svetilke morajo biti v skladu z uredbo o mejnih
vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. |
Dolina
potoka Luša
KE-08 |
– Objekti
(seniki, skednji itd.) po velikosti ne smejo presegati
dimenzij drugih objektov kmetije in morajo biti zgrajeni
z upoštevanjem značilnosti tradicionalnih arhitekturnih
vzorcev. Maks. tlorisni gabarit posameznega rastlinjaka
je 15,00 x 5,00 m, maks. višina rastlinjaka pa 3,00 m.
– Mala
hidroelektrarna naj se ne gradi na vodotokih, ki so
opredeljeni kot naravne vrednote, kar ne velja za
obstoječe objekte MHE ali objekte MHE v gradnji.
– Ureditev
tekaških prog in smučarskih tekaških prog. Možna
postavitev začasnih objektov v času zimskih prireditev
(montažna sanitarna enota, večnamenski kiosk, montažni
šotor).
– Ureditve
v sklopu rekreacijskih poti in ureditev naj bodo čim
bolj naravnega izgleda (raba čim manj obdelanih naravnih
materialov itd.).
– Poplavne
površine potoka Luša in retencijske površine suhega
zadrževalnika dolvodno od Sp. Luše oz. od kmetije Ambruš
se varujejo pred posegi.
– Urejanje
vodotokov naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi tako, da se
ohranja naravno morfologijo struge. |
Smučišče
Stari vrh
KE-09
|
– Objekti
(seniki, skednji itd.) po velikosti ne smejo presegati
dimenzij drugih objektov kmetije in morajo biti zgrajeni
z upoštevanjem značilnosti tradicionalnih arhitekturnih
vzorcev. Maks. tlorisni gabarit posameznega rastlinjaka
je 15,00 x 5,00 m, maks. višina rastlinjaka pa 3,00 m.
– Ureditev
otroškega igrišča za vse starostne skupine, izvedenega
tako, da je uporabno tudi pozimi. Dopustni objekti in
naprave za delovanje žičnic (strojnice, nosilni stebri
vlečnice) in spremljevalni objekti (informacijska
pisarna, spremljevalni gostinski objekti, sanitarije) na
območjih podrobne namenske rabe BT in A.
– Dovoljena
ureditev zasneževanja in za to potrebna komunalna
infrastruktura.
– Uredi
ali dogradi se smučišča, tekaške in sankaške proge.
– Dovoljena
postavitev začasnih objektov v času zimske sezone
(montažna sanitarna enota, večnamenski kiosk, montažni
šotor, začasna tribuna za gledalce na prostem).
– Ureditve
v sklopu rekreacijskih poti in ureditev naj bodo čim
bolj naravnega izgleda (raba čim manj obdelanih naravnih
materialov itd.).
– Območje
je relativno strmo in erozijsko labilno, zato se
varujejo sklenjene gozdne površine (prepoved golosekov
in pazljivo načrtovanje novih gozdnih prometnic).
– V
območje naravnih vrednot (Črnovški potok, Črnovški potok
– slapišče) naj se ne posega z gradbenimi deli. Brežine
in struge potoka naj se ne zasipavajo. |
Pobočja
nad dolino potoka Luša
KE-10
|
– Objekti
(seniki, skednji itd.) po velikosti ne smejo presegati
dimenzij drugih objektov kmetije in morajo biti zgrajeni
z upoštevanjem značilnosti tradicionalnih arhitekturnih
vzorcev. Maks. tlorisni gabarit posameznega rastlinjaka
je 15,00 x 5,00 m, maks. višina rastlinjaka pa 3,00 m.
– Območje
je relativno strmo in erozijsko labilno, zato se
varujejo sklenjene gozdne površine (prepovedi golosekov
in pazljivo načrtovanje novih gozdnih prometnic).
– Spodbuja
se razvoj turizma in rekreacije na širšem območju
Starega vrha (pohodništvo, tek na smučeh).
– Ureditve
v sklopu rekreacijskih poti in ureditev naj bodo čim
bolj naravnega izgleda (raba čim manj obdelanih naravnih
materialov itd.).
– Na
območju podrobnejše namenske rabe E dovoljena gradnja
strojnice v okviru male hidroelektrarne. |
A (CDi)
372 |
– Dopustne
so enostanovanjske stavbe (11100). |
Lubnik
KE-11
|
– Objekti
(seniki, skednji itd.) po velikosti ne smejo presegati
dimenzij drugih objektov kmetije in morajo biti zgrajeni
z upoštevanjem značilnosti tradicionalnih arhitekturnih
vzorcev. Maks. tlorisni gabarit posameznega rastlinjaka
je 15,00 x 5,00 m, maks. višina rastlinjaka pa 3,00 m.
– Mala
hidroelektrarna naj se ne gradi na vodotokih, ki so
opredeljeni kot naravne vrednote, kar ne velja za
obstoječe objekte MHE ali objekte MHE v gradnji.
– Okolice
jam Brezence na Malem Lubniku, Jama v Vincarški grapi,
Kevdrc na Lubniku in Lubniške jame se ne osvetljuje, da
se ne ogrozi življenjskega prostora netopirjev.
– Pri
ureditvi zunanjih površin naj se uporabijo le popolnoma
zasenčena svetila oz. taka svetila, ki ne oddajajo
svetlobe nad vodoravnico. Svetila naj imajo po možnosti
vgrajen senzor za samodejni vklop/izklop.
– Ureditev
rekreativnih poti za pešce in kolesarje po poljskih
poteh.
– Ureditve
rekreativnih poti za pešce in kolesarje naj bodo čim
bolj naravnega izgleda (raba čim manj obdelanih naravnih
materialov itd.).
– Območje
je relativno strmo in na delu območja erozijsko labilno,
zato se varujejo sklenjene gozdne površine (prepoved
golosekov in pazljivo načrtovanje novih gozdnih
prometnic). |
Križna
Gora
območje
dediščinske kulturne krajine
KE-12
KE-13
|
– Mala
hidroelektrarna naj se ne gradi na vodotokih, ki so
opredeljeni kot naravne vrednote, kar ne velja za
obstoječe objekte MHE ali objekte MHE v gradnji.
– Ureditev
konjeniških poti.
– Območje
cerkve sv. Križa: neporaslo in vidno izpostavljeno
pobočje se varuje pred posegi.
– Območje
je relativno strmo in erozijsko labilno, zato se
varujejo sklenjene gozdne površine (prepoved golosekov
in pazljivo načrtovanje novih gozdnih prometnic).
– Sanirajo
se območja opuščenih kamnolomov.
– Struge
hudourniških potokov in njihovih brežin naj se ne
nasipavajo, zasipavajo ali kako drugače preoblikujejo
(poseganje vanje ni dovoljeno). V struge potokov naj se
ne odlagajo nikakršni materiali. Pred posegi se varujejo
planirane retencijske površine suhih zadrževalnikov na
Moškrinskem in Virroškem potoku.
– Ureditve
v sklopu rekreacijskih poti in ureditev naj bodo čim
bolj naravnega izgleda (raba čim manj obdelanih naravnih
materialov itd.).
– Okolica
jame Sluhov brezen se ne osvetljuje, da se ne ogrozi
življenjskega prostora netopirjev.
– Ob
vodotokih se mora ohranjati lesna obrežna zarast.
– Pri
morebitnih posegih v gozd naj se ponovno vzpostavi
gozdni rob. Pravilno oblikovan gozdni rob je širok eno
povprečno višino dreves, stopničast in večslojen, v njem
so drevesa različne velikosti. Poraščen naj bo z
različno visokim in gostim grmovjem. Zaželeno je
plodonosno drevje in grmovje. Gozdni rob je treba
obnavljati. |
Gričevnato obrobje Sorškega polja
KE-14 |
– Mala
hidroelektrarna naj se ne gradi na vodotokih, ki so
opredeljeni kot naravne vrednote, kar ne velja za
obstoječe objekte MHE ali objekte MHE v gradnji.
– Ureditev
tekaških prog in smučarskih tekaških prog, konjeniških
poti, agilitija, učnih poti in drugih rekreativnih poti
za pešce in kolesarje po poljskih poteh.
– Ohranja
se kar najbolj sonaravno stanje vodotokov in obvodne
vegetacije. Brežine in struge potoka naj se ne
nasipavajo, zasipavajo ali kako drugače preoblikujejo
(poseganje vanje ni dovoljeno). Ohranjajo se mokrotni
habitati ob vodotokih.
– Urejanje
vodotokov naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki
zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne
dinamike in s tem ohranjajo naravno morfologijo struge. |
Dobrave
KE-15 |
– Mala
hidroelektrarna naj se ne gradi na vodotokih, ki so
opredeljeni kot naravne vrednote, kar ne velja za
obstoječe objekte MHE ali objekte MHE v gradnji.
– Ureditev
tekaških prog in smučarskih tekaških prog, konjeniških
poti, učnih poti in drugih rekreativnih poti za pešce in
kolesarje po poljskih poteh.
– Možna
postavitev začasnih objektov v času prireditev (montažna
sanitarna enota, večnamenski kiosk, montažni šotor).
– Ohranjata
se naravna morfologija vodotokov ter kar najbolj
sonaravno stanje vodotokov in obvodne vegetacije.
– Varujejo
se ostanki nižinskega gozda.
– Pri
načrtovanju območij turizma in rekreacije se
zagotavljata varstvo naravnih vrednot in ohranjanje
biotske raznovrstnosti. Spodbujajo se razvoj trajnostnih
oblik rekreacije (izletništvo, kolesarstvo) ter
dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi in ne
zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture oz. se
le-ta zagotavlja v poselitvenih območjih.
– Načrtovanje
prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda ter
obvodnih zemljišč naj zagotavlja ohranjanje biotske
raznovrstnosti. Na območju Dobrav se ohranja obstoječi
hidrološki režim. Ohranjajo se majhni vodni in močvirni
biotopi (mlake, luže) v gozdu in na gozdnem robu.
– Ohranjajo
se travnate površine ob vodotokih. Preprečuje se
intenzivna raba vlažnih travnikov in v zvezi s tem
povezane melioracije.
– Zaželen
je razvoj v smeri ekološkega in izobraževalnega turizma
(ureditev naravoslovne učne poti itd.), pri čemer naj se
ohranjata obstoječe stanje in raba.
– Ureditve
v sklopu rekreacijskih poti in ureditev naj bodo čim
bolj naravnega izgleda (raba čim manj obdelanih naravnih
materialov itd.).
– Dovoljeno
je oblikovanje piknik prostorov (ureditev kurišč) in
drugih rekreacijskih dejavnosti ob vodotoku brez gradnje
komunalne infrastrukture in parkirišč.
– Ohranjajo
se gozdni rob in visokodebelni sadovnjaki (posamezna
drevesa).
– Za
osvetlitev zunanjih površin naj se uporabljajo sijalke,
ki ne svetijo v UV-spektru in čim manj svetijo v modrem
delu spektra (npr. visokotlačne natrijeve sijalke). Vse
svetilke morajo biti v skladu z uredbo o mejnih
vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
– Vsi
obstoječi objekti se morajo priključiti na skupno ali
individualno malo čistilno napravo. |
Sorško
polje
KE-16 |
– Dovoljene
so oblike pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov z
razmerji in materiali, ki so tradicionalni na teh
območjih.
– Dovoljena
je raba teh objektov v skladu z njihovo namembnostjo.
– Ureditev
tekaških in smučarskih tekaških prog, agilitija, učnih
poti in drugih rekreativnih poti za pešce in kolesarje,
ki naj se vodijo po že obstoječih poljskih poteh.
– Pri
izboljševalnih ukrepih (agromelioracije, komasacije,
arondacije) se zagotovi ohranjanje značilne podolgovate
drobne parcelacije Sorškega polja in mikroreliefnih
značilnosti, spodbuja se gradnja namakalnih sistemov.
– Ohranjata
se kar najbolj sonaravno stanje vodotoka Žabnica in
obvodna vegetacija. Kjer je obvodna vegetacija revna,
naj se vzpostavi dovolj širok pas iz redko košenih
travišč (min. 5,00 m na vsako stran). Deli struge, ki so
v togem ali tehnično urejenem koritu, se dolgoročno
sanira na sonaraven način, ob vodotoku pa se vzpostavijo
vegetacijski in/ali travnati pasovi (varstvo voda,
ekološka pestrost).
– Sredi
polj ob poteh in znamenjih se ohranjajo za Sorško polje
značilna osamela drevesa ter obstoječe živice. Ob
rekreacijskih poteh skozi kmetijsko krajino se spodbuja
zasajanje novih posameznih dreves.
– Pri
prenovah in vzdrževanju obstoječih cest in poti ter
drugih gradbenih posegih se zagotavlja sprotna sanacija
poškodovanih površin z upoštevanjem krajinskih
značilnosti.
– Veljavni
OPPN: Odlok o ureditvenem načrtu za širitev gramoznice
Reteče (Ur. l. RS, št. 92/02). Ojezerjeni del
gramoznice, kjer se je razvil kvaliteten sekundarni
biotop. Območje se zaščiti z varnostnimi nasipi višine
najmanj 1,20 m, ki se jih zasadi z gosto neprehodno
vegetacijo. |
Terasasti svet ob Sori
KE-17 |
– Mala
hidroelektrarna naj se ne gradi na vodotokih, ki so
opredeljeni kot naravne vrednote, kar ne velja za
obstoječe objekte MHE ali objekte MHE v gradnji.
– Ureditev
tekaških in smučarskih tekaških prog, učnih poti in
drugih rekreativnih poti za pešce in kolesarje.
Rekreacijske poti skozi to območje naj se načeloma
vzpostavlja po že obstoječih poteh.
– Dovoljeno
je oblikovanje piknik prostorov (ureditev kurišč) in
drugih rekreacijskih dejavnosti ob vodotoku brez gradnje
komunalne infrastrukture in parkirišč.
– Struga
in brežine Sore naj se v največji možni meri ohranijo v
naravnem stanju. Brežina naj se ne utrjuje ali kakorkoli
spreminja. Brežine in struge vodotoka naj se ne
zasipavajo ali nasipavajo. V strugo vodotoka naj se ne
odlagajo nikakršni materiali. Prav tako se v strugo in
brežine vodotoka ne posega z mehanskimi posegi, razen v
delih, kjer je to nujno potrebno. V tem primeru naj se
posegi omejijo na najmanjšo možno mero.
– V
obrežno vegetacijo naj se ne posega s sekanjem,
obsekovanjem, redčenjem, zasajanjem ipd., razen v delih,
kjer je to nujno potrebno, saj se lahko s tem bistveno
spremenijo fizikalne lastnosti obrežja. Posegi v
vegetacijo naj se omejijo na najmanjšo možno mero. Na
brežinah naj se ohranja obvodna vegetacija, ki
stabilizira brežine in zmanjšuje učinke erozije. Po
izvedbi del naj se vse prizadete površine zasadijo z
avtohtono vegetacijo.
– Gozdne
površine naj se ohranjajo v obstoječem stanju. Obrečno
vrbovje, jelševje in jesenovje (mehkolesne loke) ter
gabrovja naj se ne poškodujejo; drevesa naj se ohranjajo
v obstoječem stanju.
– Ohranijo
naj se mokrotne travnate površine ob vodotoku – zato je
potrebno preprečevanje intenzivne rabe vlažnih travnikov
in s tem povezanih melioracij.
– Ob
vodotokih naj se varuje obstoječi obrežni vegetacijski
pas, na predelih brez vegetacijskega pasu pa naj se
vzpostavi zaščitni vegetacijski pas. Takšni pasovi bi
morali segati vsaj 15,00 metrov od zgornjega roba
brežine ob Sori ter vsaj 5,00 m od zgornjega roba
brežine na drugih vodotokih.
– Dejavnosti
in posegi naj se načrtujejo v odmiku, ki zagotavlja
ohranjanje lastnosti naravne vrednote.
– Načrtovanje
prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in
obvodnih zemljiščih naj zagotavljajo ohranjanje biotske
raznovrstnosti z ohranjanjem pestrosti habitatnih tipov.
Ohranjajo se poplavni gozd, mokrotni travniki in
prodišča ob Sori. V širši okolici se posegi, ki bi
spremenili hidrološke značilnosti tal, ne izvajajo.
– Varujejo
se poplavne površine vodotoka. Obseg poplavnih območij
ali odtočnih režimov se ne spreminja, kadar pa je treba,
se zagotovi nadomestitev teh površin.
– Prepreči
naj se kakršnokoli onesnaženje vode, struge in brežin
vodotoka Sora.
– Ureditve
v sklopu rekreacijskih poti in ureditev naj bodo čim
bolj naravnega izgleda (raba čim manj obdelanih naravnih
materialov itd.). |
Strma
pobočja nad Soro
KE-18 |
– Okolica
jame v Puštalu se ne osvetljuje, da se ne ogrozi
življenjskega prostora netopirjev.
– Ureditev
rekreativnih poti za pešce in kolesarje po poljskih
poteh.
– Ureditve
v sklopu rekreacijskih poti in ureditev naj bodo čim
bolj naravnega izgleda (raba čim manj obdelanih naravnih
materialov). |
Dolina
potoka Hrastnica
KE-19 |
– Mala
hidroelektrarna naj se ne gradi na vodotokih, ki so
opredeljeni kot naravne vrednote, kar ne velja za
obstoječe objekte MHE ali objekte MHE v gradnji.
– Urejanje
vodotokov naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi tako, da se
ohranja naravna morfologija struge.
– Ureditev
rekreativnih poti za pešce in kolesarje po poljskih
poteh.
– Ureditve
v sklopu rekreacijskih poti in ureditev naj bodo čim
bolj naravnega izgleda (raba čim manj obdelanih naravnih
materialov itd.).
– Okolica
opuščenega rudnika v Hrastniški grapi se ne osvetljuje,
da se ne ogrozi življenjskega prostora netopirjev. |
Samotne
kmetije in zaselki na hribovju nad dolino Hrastnice
KE-20
|
– Mala
hidroelektrarna naj se ne gradi na vodotokih, ki so
opredeljeni kot naravne vrednote, kar ne velja za
obstoječe objekte MHE ali objekte MHE v gradnji.
– Možna
ureditev manjših smučišč. Možna postavitev začasnih
objektov v času zimskih prireditev (montažna vlečnica,
montažna sanitarna enota, večnamenski kiosk, montažni
šotor).
– Ureditev
rekreativnih poti za pešce in kolesarje po poljskih
poteh.
– Ureditve
v sklopu rekreacijskih poti in ureditev naj bodo čim
bolj naravnega izgleda (raba čim manj obdelanih naravnih
materialov itd.). |
A 232 |
– dopustne
so gostilne, restavracije in točilnice (12112) |
Bodoveljska grapa
KE-21 |
– Dovoljeni
objekti in ureditve:
– Objekti
(seniki, skednji itd.) po velikosti ne smejo presegati
dimenzij drugih objektov kmetije in morajo biti zgrajeni
z upoštevanjem značilnosti tradicionalnih arhitekturnih
vzorcev.
– Maks.
tlorisni gabarit posameznega rastlinjaka je 15,00 m x
5,00 m, maks. višina rastlinjaka pa 3,00 m.
– Območje
je strmo, močno razbrazdano in erozijsko labilno, zato
se varujejo sklenjene gozdne površine (prepoved
golosekov in pazljivo načrtovanje novih gozdnih
prometnic ter rekreacijskih poti).
– Mala
hidroelektrarna naj se ne gradi na vodotokih, ki so
opredeljeni kot naravne vrednote, kar ne velja za
obstoječe objekte MHE ali objekte MHE v gradnji.
– Možna
ureditev manjših smučišč. Možna postavitev začasnih
objektov v času zimskih prireditev (montažna sanitarna
enota, večnamenski kiosk, montažni šotor). |
Dolina
Bodoveljske grape
KE-22
KE-23
|
– Dovoljeni
objekti in ureditve:
– Objekti
(seniki, skednji itd.) po velikosti ne smejo presegati
dimenzij drugih objektov kmetije in morajo biti zgrajeni
z upoštevanjem značilnosti tradicionalnih arhitekturnih
vzorcev.
– Maks.
tlorisni gabarit posameznega rastlinjaka je 15,00 m x
5,00 m, maks. višina rastlinjaka pa 3,00 m.
– Območje
je strmo, močno razbrazdano in erozijsko labilno, zato
se varujejo sklenjene gozdne površine (prepoved
golosekov in pazljivo načrtovanje novih gozdnih
prometnic ter rekreacijskih poti).
– Mala
hidroelektrarna naj se ne gradi na vodotokih, ki so
opredeljeni kot naravne vrednote, kar ne velja za
obstoječe objekte MHE ali objekte MHE v gradnji.
– Urejanje
vodotokov naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi tako, da se
ohranja naravna morfologija struge.
– Ureditev
rekreativnih poti za pešce in kolesarje po poljskih
poteh.
– Ureditve
v sklopu rekreacijskih poti in ureditev naj bodo čim
bolj naravnega izgleda (raba čim manj obdelanih naravnih
materialov itd.). |
Dolina
Poljanske Sore
KE-24
KE-25
KE-26
KE-27
KE-28 |
– Mala
hidroelektrarna naj se ne gradi na vodotokih, ki so
opredeljeni kot naravne vrednote, kar ne velja za
obstoječe objekte MHE, lokacije, kjer so v preteklosti
stali mlini, žage ali kovačije ter objekte MHE v
gradnji.
– Objekti
(seniki, skednji itd.) po velikosti ne smejo presegati
dimenzij drugih objektov kmetije in morajo biti zgrajeni
z upoštevanjem značilnosti tradicionalnih arhitekturnih
vzorcev.
– Pri
prenovi starih objektov in drugih posegih v prostor je
treba paziti, da se ne ogrozi ali kakorkoli poškoduje
življenjskega prostora netopirjev (stara ostrešja,
zvoniki, jame).
– Pri
ureditvi zunanjih površin naj se uporabijo le popolnoma
zasenčena svetila oz. taka svetila, ki ne oddajajo
svetlobe nad vodoravnico. Zunanja svetila naj imajo po
možnosti vgrajen senzor za samodejni vklop/izklop.
– Ureditev
tekaških prog in smučarskih tekaških prog. Možna
postavitev začasnih objektov v času zimskih prireditev
(montažna sanitarna enota, večnamenski kiosk, montažni
šotor).
– Urejanje
vodotokov naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki
zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne
dinamike in s tem ohranjajo naravno morfologijo struge.
V brežine in strugo Poljanske Sore naj se ne posega.
Ohranijo naj se naravne plitvine in prelivi v matično
strugo ter prehodnost struge za živali. V smeri
sonaravnih ureditev naj se sanira obstoječ razvrednoten
vodni in obvodni svet (npr. regulacije).
– Varuje
se obstoječi obrežni vegetacijski pas ob Poljanski Sori,
na predelih brez vegetacijskega pasu pa naj se vzpostavi
zaščitni vegetacijski pas. V brežine in strugo Poljanske
Sore naj se ne posega. Dejavnosti in posegi naj se
načrtujejo v odmiku, ki zagotavlja ohranjanje lastnosti
naravne vrednote.
– Pred
posegi se varuje poplavne površine Poljanske Sore
(skoraj cela dolina) in predvidene retencijske površine
suhega zadrževalnika med Gabrkom in samotno kmetijo
Šefart.
– Ureditve
v sklopu rekreacijskih poti in ureditev naj bodo čim
bolj naravnega izgleda (raba čim manj obdelanih naravnih
materialov itd.)
– Oblikovanje
piknik prostorov (ureditev kurišč) in drugih
rekreacijskih dejavnosti v naravi ob vodotoku je
dovoljeno brez gradnje komunalne infrastrukture in
parkirišč.
– Intenzivna
gradbena dela naj se izvajajo izven drstitvenega obdobja
rib, značilnih za to območje (od začetka oktobra do
konca junija).
– Ob
vodotokih se ohranja lesna obrežna zarast.
– Preprečujeta
se onesnaževanje vodotokov iz razpršenih in točkovnih
virov ter spiranje snovi s površine cest, parkirišč in
kmetijskih površin. Vsi obstoječi objekti se morajo
priključiti na skupno ali individualno malo čistilno
napravo. |
A 168 |
– dopustna
so skladišča (12520) in pisarne (1220) |
Območje
Gabrška Gora – Sopotnica
KE-29
|
– Objekti
(seniki, skednji itd.) po velikosti ne smejo presegati
dimenzij drugih objektov kmetije in morajo biti zgrajeni
z upoštevanjem značilnosti tradicionalnih arhitekturnih
vzorcev. Maks. tlorisni gabarit posameznega rastlinjaka
je 15,00 x 5,00 m, maks. višina rastlinjaka pa 3,00 m.
– Mala
hidroelektrarna naj se ne gradi na vodotokih, ki so
opredeljeni kot naravne vrednote, kar ne velja za
obstoječe objekte MHE ali objekte MHE v gradnji.
– Možna
ureditev manjših smučišč. Možna postavitev začasnih
objektov v času zimskih prireditev (montažne prenosne
vlečnice, montažna sanitarna enota, večnamenski kiosk,
montažni šotor).
– Območje
je relativno strmo in erozijsko labilno, zato se
varujejo sklenjene gozdne površine (prepoved golosekov
in pazljivo načrtovanje novih gozdnih prometnic).
– Neporasli
in vidno izpostavljeni grebeni in vrhovi se varujejo
pred posegi. Vzdržuje se kulturna krajina ob grajenih
dominantah.
– Pri
ureditvi zunanjih površin naj se uporabijo le popolnoma
zasenčena svetila oz. taka svetila, ki ne oddajajo
svetlobe nad vodoravnico. Zunanja svetila naj imajo po
možnosti vgrajen senzor za samodejni vklop/izklop.
– Retencijske
površine suhega zadrževalnika na potoku Sopotniška grapa
(med zaselkom Špeglič in izlivom v ravnico ob Poljanski
Sori) se varuje pred posegi.
– Ob
prenovi obstoječih objektov se ob morebitni najdbi
netopirjev pred pričetkom prenove obvesti Zavod RS za
varstvo narave.
– Pri
prenovi starih objektov in drugih posegih v prostor je
treba paziti, da se ne ogrozi ali kakorkoli poškoduje
življenjskega prostora netopirjev (stara ostrešja,
zvoniki, jame).
– Če
se na podstrehah posameznega objekta zbirajo breje in
doječe samice netopirjev s svojimi mladiči, naj se
obnova ne izvaja v času od začetka aprila do konca
septembra.
– Ohranja
se koridorska povezanost med kotišči netopirjev ter med
njihovimi prehranjevalnimi habitati (obrečni prostor,
intenzivni sadovnjaki, gozd in gozdni rob ipd.)
– Za
osvetlitev zunanjih površin naj se uporabljajo sijalke,
ki ne svetijo v UV-spektru in čim manj svetijo v modrem
delu spektra (npr. visokotlačne natrijeve sijalke). Vse
svetilke morajo biti v skladu z uredbo o mejnih
vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. |
Hribovje
nad Visokim
KE-30 |
– Dovoljeni
objekti in ureditve:
– Objekti
(seniki, skednji itd.) po velikosti ne smejo presegati
dimenzij drugih objektov kmetije in morajo biti zgrajeni
z upoštevanjem značilnosti tradicionalnih arhitekturnih
vzorcev.
– Maks.
tlorisni gabarit posameznega rastlinjaka je 15,00 m x
5,00 m, maks. višina rastlinjaka pa 3,00 m.
– Območje
je strmo, močno razbrazdano in erozijsko labilno, zato
se varujejo sklenjene gozdne površine (prepoved
golosekov in pazljivo načrtovanje novih gozdnih
prometnic ter rekreacijskih poti).
– Mala
hidroelektrarna naj se ne gradi na vodotokih, ki so
opredeljeni kot naravne vrednote, kar ne velja za
obstoječe objekte MHE ali objekte MHE v gradnji. |
|
|
|
|
|
|
|
3.4. NAČINI
UREJANJA PROSTORA |
|
111. člen |
(skupni
pogoji za urejanje območij, za katera veljajo sprejeti občinski
podrobni prostorski načrti) |
(1) Na območjih,
za katera veljajo sprejeti veljavni občinski podrobni prostorski
načrti (OPPN, ZN, OLN, UN, LN), veljajo vsi pogoji, ki jih ti
načrti določajo. |
(2) Na površinah
v neposrednem stiku ali funkcionalni povezavi z območji
veljavnih občinskih podrobnih prostorskih načrtov, na katerih s
tem OPN ni opredeljena priprava občinskih podrobnih prostorskih
načrtov, se poleg prostorsko izvedbenih pogojev, določenih s tem
odlokom, smiselno upoštevajo tudi določila OPPN glede vplivov in
povezav s sosednjimi območji. |
112. člen |
(skupni pogoji
na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov
) |
(1) Kompleksna
gradnja in prenova se načrtujeta z OPPN. |
(2) Na enotah
urejanja prostora, predvidenih z OPPN, je s tem odlokom lahko
določena le podrobnejša namenska raba. |
(3) Kot
izhodišče za prostorske izvedbene pogoje na območjih OPPN
služijo posebni prostorski izvedbeni pogoji posameznih
podrobnejših namenskih rab samo glede dopustnih dejavnosti ter
podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji, določeni s tem odlokom
za posamezno EUP. |
(4) Za območja,
ki se urejajo z OPPN, se pripravi po en OPPN ali več OPPN, pri
čemer je treba zagotoviti, da posamezen OPPN vključuje
prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno enoto (vključno s
predvidenimi zelenimi površinami in gospodarsko javno
infrastrukturo) in da bo dinamika priprave posameznih občinskih
podrobnih prostorskih načrtov zagotavljala smiselno faznost
prostorskih ureditev. |
(5) Če se izdela
občinski podrobni prostorski načrt samo za del območja, za
katerega je opredeljena izdelava občinskih podrobnih prostorskih
načrtov, je treba pripraviti strokovne podlage za celotno
območje OPPN, ki obsegajo tudi rešitev omrežja prometne in
gospodarske javne infrastrukture za celotno območje. |
(6) Meje in
podrobnejša namenska raba na območju občinskih podrobnih
prostorskih načrtov, ki so prikazane v grafičnih prikazih tega
OPN, se v fazi priprave le-tega lahko prilagodijo podrobnim
programskim zahtevam in razmeram na terenu, optimizaciji rešitev
ter ureditvam dostopov in infrastrukture. |
(7) Na območju
OPPN za stanovanjsko gradnjo v velikosti 1 ha ali več je treba
zagotoviti ureditev javnih površin za zelenice, parke, igrišča,
otroška igrišča ipd. v obsegu najmanj 15 % celotne površine
OPPN. |
(8) Na območju
OPPN za stanovanjsko gradnjo se lahko določi, da je del ali
celotno območje urejanja čisto stanovanjsko območje v smislu
predpisov o varstvu pred hrupom, če so pri načrtovanju
upoštevani urbanistični, arhitekturni in tehnični ukrepi varstva
pred hrupom. |
(9) Na območjih,
na katerih je skladno s tem odlokom predvidena izdelava
občinskih podrobnih prostorskih načrtov, so pred sprejetjem OPPN
na obstoječih gradbenih parcelah dopustni naslednji posegi: |
· redno
vzdrževanje obstoječih objektov, |
· gradnje
nezahtevnih in enostavnih objektov na obstoječih gradbenih
parcelah: majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe
pozidave in postavitve ograj, |
· odstranitve
obstoječih objektov, |
· gradnje,
rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve gospodarske javne
infrastrukture ter drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki
niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN, |
· rekonstrukcija
in sprememba namembnosti obstoječih objektov, če je le-ta
skladna z namensko rabo, |
· gradnje
objektov in naprav za potrebe obrambe in zaščito ter varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
· raziskovalna
dela za evidentiranje stanja in določitev varstvenih režimov. |
(10) Na
nezazidanih stavbnih zemljiščih morajo lastniki parcele le-to
vzdrževati v urejenem stanju. Lahko jim določijo takšno začasno
rabo, ki ne bo funkcionalno ali vizualno moteča za celotno
območje. |
|
113. člen |
(skupni
pogoji za pripravo OPPN, ki niso grafično opredeljeni s tem
odlokom) |
(1) OPPN, ki v
OPN niso posebej opredeljeni, se izdelajo za prostorske
ureditve, za katere je izražen investitorski interes, za
načrtovanje in rekonstrukcijo gospodarske javne infrastrukture,
za zagotavljanje delovanja obveznih lokalnih javnih gospodarskih
služb, za urejanje površin, namenjenih javnemu dobremu, in za
urejanje območij, ki so predvidena za sanacijo in prenovo
naselij ter za sanacije posledic naravnih nesreč. |
(2) Kriteriji za
določanje prostorskih ureditev, za katere se na podlagi mnenja
občinske strokovne službe lahko izdela OPPN, kjer tak prostorski
akt s tem odlokom še ni predviden: |
· gradnja
objektov z enim ali dvema stanovanjema, kadar gre za več kot
štiri objekte ali za površino, ki presega 0,5 ha, |
· gradnja
objektov z več stanovanji, kadar je kapaciteta objekta več kot
30 stanovanj, |
· gradnja
objektov za posebne oblike bivanja, kadar je kapaciteta objekta
več kot 60 postelj, |
· kamp
nad 1,0 ha, |
· na
površinah, kjer je treba urediti novo parcelacijo za gradnjo
objektov (tudi komasacija ali razlastitev), in na površinah, ki
nimajo urejenih dovozov, |
· na
območjih proizvodnih dejavnosti velikosti več kot 1,0 ha: kadar
gre za kompleksne preureditve ter nadomestne gradnje objektov in
za sanacijo ali za spremembe tehnologije, |
· gradnja
gospodarske javne infrastrukture s pripadajočimi
infrastrukturnimi objekti ter objekti gospodarske javne
infrastrukture, ki obsegajo več kot 0,5 ha, |
· parkirišča
in ceste, |
· gradnja
infrastrukturnih objektov in naprav, ki niso namenjeni izvajanju
gospodarskih javnih služb, |
· graditev
objektov, katerih dimenzije in oblikovanje ter vrsta podrobne
namenske rabe bi zaradi prilagajanja posebnim zahtevam za
energetsko varčno gradnjo, rabo alternativnih virov energije,
delovanje ali prezentacijo posebnih dejavnosti ipd. bistveno
odstopale od podrobnih izvedbenih pogojev, določenih s tem
odlokom, |
· graditev
objektov in prostorske ureditve za zagotovitev javnih koristi in
za kompleksne prostorske ureditve v mestnem jedru Škofje Loke, |
· urejanje
širšega obvodnega prostora Sor, ki poleg varovalnega pasu
vodotoka obsega tudi vplivno območje vodotoka (predvsem za
kompleksne ali prostorsko obsežne ureditve), |
· izkoriščanje
mineralnih surovin, |
· prostorske
ureditve v naseljih in zunaj naselij na območjih, pomembnih za
prepoznavnost občine, |
· prostorske
ureditve, za katere je skladno s predpisi o varstvu okolja treba
izvesti presojo vplivov na okolje. |
(3) Izdelava
OPPN, ki v OPN niso posebej opredeljeni, je obvezna za
prostorske ureditve (npr. objekte za ravnanje z odpadki,
industrijske stavbe, …), ki predstavljajo potencialno povečano
tveganje za požar, eksplozijo, okolje in zdravje ljudi.« |
|