Na podlagi 37. in 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur.l. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Ur.l. RS. Št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) ter 11. člena Statuta Občine Rače -Fram (MUV št. 11/98) je občinski svet na seji dne 26.6.1997 sprejel
 
ODLOK
 
 
O zazidalnem načrtu za proizvodno cono i/5 v Račah
 
 
1. UVODNE DOLOČBE
 
 
1. člen
 
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za proizvodno cono i-5 v Račah, ki ga je ZUM urbanizem, planiranje in projektiranje d.o.o., izdelal pod številko projekta 950/96.
 
2. člen
 
Zazidalni načrt iz 1. člena tega odloka vsebuje:
 
 
A. TEKSTUALNI DEL
 
 
B. SOGLASJA, POGOJE MNENJA in
 
 
SMERNICE pristojni organov in organizacij
 
 
C. GRAFIČNI DEL
 
 
1. izsek iz sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Rače -Fram M 1:10000
 
 
2. Uradna katastrska kopija M 1: 1000
 
 
3. Inventarizacija območja in prikaz objektov predvidenih za rušenje M 1: 1000
 
 
4. Zazidalna situacija z ureditvijo odprtega prostora M 1: 1000
 
 
5. Funkcionalno oblikovalski pogoji M 1:1000
 
 
6. Situacija prometne ureditve M 1:1000
 
 
7. Situacija obstoječih in predvidenih komunalnih naprav M 1:1000
 
II. MEJA IN OBSEG ZAZIDALNEGA NAČRTA
 
 
3. člen
 
Območje obdelave: leži v naselju Rače, v njegovem osrednjem delu ob Ljubljanski ulici. Na vzhodni strani vključuje obstoječe ribnike, na jugu in na zahodu pa meji na obstoječe stanovanjske objekte.
 
 
Velikost območja je 59.846 m2 in obsega naslednje parcele:
 
 
2523, 2524, 2525, 2526, 2527, 2528, 2529, del 3271, 3275, 3275/1, 3276, 3277, 3278, 3279, 3280, 3281, 3282, 3284, 3285, 3286, 3287, 3288, 3289, 3290, 3291, 3292, 3293, 3294, 3295, 3296, 3297, 3298, 3299, 3300, 3515, del 3525, del 3527, 3528, in del 3583.
 
III. FUNCIJA OBMOČJA
 
 
4. člen
 
Obstoječo fizično strukturo predstavljajo obstoječi proizvodni in poslovni objekti kmetijske zadruge Rače, stanovanjski objekti in manjše trgovine.
 
 
Predvidena je rekonstrukcija obstoječe klavnice kmetijske zadruge Rače in novogradnje objektov za predelavo mesa in trgovskih dejavnosti.
 
 
V obstoječih stanovanjskih objektih je možno spreminjati funkcijo objekta iz stanovanjske v storitveno (frizerstvo, šiviljstvo, krojaštvo, poslovne prostore itd.)
 
 
Območje ob obstoječih ribnikih je predvideno za ureditev parkovne površine z igrišči.
 
5. člen
 
vse dejavnosti morajo obvezno tako pri lociranju kot obratovanju dosledno upoštevati ustrezne okoljevarstvene, sanitarne, požarne in gradbeno/tehnične predpise, zakone, odloke, uredbe itd.
 
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE
 
 
6. člen
 
Pri izvajanju zazidalnega načrta je potrebno upoštevati naslednje funkcionalne in oblikovanje rešitve:
 
 
- razporeditev objektov in odprtih površin
 
 
- maximalne: horizontalne in vertikalne gabarite predvidenih objektov
 
 
- namembnost objektov in odprtih prostorov
 
 
- smeri dostopov in dovozov
 
 
- utrditev utrjenih in zelenih površin
 
 
- ureditev parkovne površine ob ribnikih
 
7. člen
 
Oblikovanje objektov naj izhaja iz funkcije objekta, razpoložljivega prostora in organizacije na njem.
 
8. člen
 
- Lega objektov je določena v grafičnem delu elaborat.
 
 
- Gradbene linije objektov potekajo vzporedno z interno dostopno cesto.
 
 
- Maximalna etažnost predvidenih objektov je 11 m.
 
 
- Kota pritličja je v nivoju terena.
 
 
- Objektu morajo biti odmaknjeni od sosednjih parcel minimalno 5 m.
 
 
- Strehe so lahko ravne ali v naklonu.
 
 
- Kritina je temne barve.
 
9. člen
 
Rušitve:
 
 
Na obravnavanem območju je predviden 1 objekt za rušenje.
 
V. TOLERANCE
 
 
10. člen
 
Tlorisni gabarit je možno povečati pri objektu predelave na parceli št. 3298 v skladu z 8. členom tega odloka. Objekt predelave na parceli št. 3300 ni možno povečati, možno so tolerance v smislu zmanjšanega tlorisnega gabarita.
 
VI. UREDITEV OKOLJA
 
 
11. člen
 
Ob ribnikih se uredi parkovna površina, ki se opremi s peš potmi, igrali (za starostne stopnje 3-8 let, 6-12 let), počivališči, koši za odpadke, svetili, tlaki in eventualinimi zidci, za starejšo starostno stopnjo se uredi še igrišče za košarko na drugi strani potoka.
 
 
Ostale zelene površine so v funkciji sooblikovanja objektov in regulacije klime.
 
12. člen
 
Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati osnovno zasnovo ureditve odprtega prostora iz zazidalnega situacije.
 
VII. UREDITEV PROMETNIH POVRŠIN
 
 
13. člen
 
Glavna prometna navezava območja je po obstoječem urejenem priključku Glaserjeve ul. Na Ljubljansko cesto.
 
 
Na priključku je predvidena nizka prometna obremenitev (do 20 tov.v/dan). Zaradi tega je možno v I.fazi uporabljati obstoječi urejeni priključek. Ob tem je zagotoviti sprotno spremljanje oz. opazovanje prometnih razmer in eventualnih konfliktnih situacij v obstoječem križišču in po potrebi v II. Fazi preurediti križišče tako, da ne bo ogrožena prometna varnost in prometna propustnost na Ljubljanski cesti.
 
 
Za območje proizvodne dejavnosti je urediti še interventni dostop na Prečno ul. In priključek na območju klavnice na Delavsko ulico. Priključek na Delavsko je namenjen tudi dovozu živine.
 
 
Prometna ureditev proizvodnega območja zahteva rekonstrukcijo Glaserjeve ul. Južno od obstoječega priključka v dvosmerno dvopasovno cesto s širino vožišča 6,0 m in obojestranskimi pločniki. Po rekonstrukciji ostane Glaserjeva ul. Javna cesta na katero se navezuje prometna ureditev proizvodne dejavnosti privatnega lastnika in kmetijske zadruge.
 
 
Potrebne parkirne površine za osebna vozila in odstavne površine za dostavna vozila je urediti znotraj posameznih območij.
 
 
Notranje prometne poti je prilagoditi tehnologiji proizvodnje.
 
 
Za rekreacijsko območje na zahodni strani je urediti interventni dostop in vzdolžna parkirišča za osebna vozila ob Ljubljanski cesti.
 
 
Višinsko ureditev prometnih površin je prilagoditi obstoječim ureditvam in obstoječemu terenu.
 
 
Višinsko razliko med nižje ležečimi dovozi na nivo kleti in Glaserjevo ulico je premostiti z dovoznimi rampami z max. Nagibom 10%.
 
 
Višinsko razliko med okoliškim terenom in nižje ležečimi ploščadmi je premostiti z zazelenjenimi brežinami oziroma s kombinacijo brežin inopornih zidov.
 
 
Proemtni režim na javnih cestah je dvosemeren. Glaserjeva ul. So podrejeno priključuje na Ljubljansko cesto. Prometno podrejeni so tudi priključki proizvodnih območij na Glaserjevo ul.
 
VIII. UREDITEV KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASRUKTURE
 
14. člen
 
Pri predvidenih posegih na območju obdelave je potrebno upoštevati vso obstoječo in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturo.
 
 
Posege v bližini obstoječe oz. gradnjo predvidene komunalne infrastrukture je potrebno izvajati v skladu s soglasju in pod nadzorom posameznih upravljalcev komunalnih naprav.
 
 
Pred gradnjo je potrebno vse komunalne vode zakoličiti, tako da v času izvajanja del ne pride do izpada ali prekinitve oskrbe področje.
 
 
Pri projektiranju oz. izgradnji vodovodnega in kanalizacijskega omrežja je potrebno upoštevati varnostne horizontalne (3,0 m) in vertikalne (0,5m) odmike med cevovodi, vodovoda in kanalizacije. V primerih, ko ni mogoče upoštevati predvidene varnostne razdalje je potrebno zagotoviti ustrezno zaščito vodovoda.
 
 
Za oskrbo predvidene ureditve je potrebno izvesti naslednje:
 
 
Vodooskrba:
 
 
Izvede se celotno vodovodno omrežje minimalne dimenzije fi 100 mm s priključitvijo na obstoječ cevovod fi 200 mm. Požarna varnost se zagotovi z izgradnjo ustreznega števila hidrantov na predvidenem vodovodnem omrežju v skladu z veljavno zakonodajo, hidranti pa se postavijo tako, da ne ovirajo prometa.
 
 
Mesno predelovalna industrija mora imeti možnost uporabe tehnološko regenerirane vode. Investitor mora pred tehničnim pregledom pridobiti predhodno strokovno mnenje Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor o zdravstveni ustreznosti pitne vode (na osnovi Pravilnika o ustreznosti pitne vode -Ur.l. RS št. 46/97) .
 
 
Odvajanje odpadnih voda:
 
 
Na območju mesno predelovalne industrije bo odvajanje odpadnih voda potekalo ločeno v treh sistemih.
 
 
Meteorne vode se bodo zbirale z utrjenih površin (parkirišča, strehe) in nato odvajale v Rački potok preko peskolova in lovilca olj in maščob, ki mora biti ustrezno dimenzioniran in mora vključevati kontrolni jašek.
 
 
Odpadne vode iz mesno predelovalne industrije se morajo najprej očistiti kosov mesa in maščob. Odvod v kanalizacijski sistem mora biti izveden preko individualne čistilne naprave, ki mora biti izvedena v sklopu mesno predelovalne industrije. V njej se odplake predelave mesa predhodno primarno obdelajo, to je razmastijo, grobo oborijo in klorirajo. Odpadne vode so nato dodatno očiščene v sklopu centralne čistilne naprave.
 
 
Fekalni kanalizacijski sistem ne sme biti priključen na druge sisteme znotraj proizvodnih objektov, oziroma se s tehnološkim kanalizacijskim sistemom spoji šele za tehnološko čistilno napravo v sklopu odvajanja tehnoloških voda in nato gre skupaj v obstoječ kana fi 90 cm in preko njega v centralno čistilno napravo.
 
 
Območje obdelave se nahaja v 3. širšem varstvenem pasu podtalnice, zato mora biti izgrajena fekalna kanalizacija in kanalizacija za odvod odpadnih voda iz mesno predelovalne industrije vodotesno.
 
 
Oskrba z električno energijo
 
 
Za napajanje predvidenih objektov z električno energijo bo potrebno znotraj območja obdelave zgraditi novo transformatorsko postajo, moči 250Kva.
 
 
Poleg nove TP bo potrebno zgraditi 20 Kv podzemni vod za vključitev transformatorske postaje ter ustrezno nizkonapetostne kabelsko omrežje.
 
 
Predvideni objekti, dovozne poti in parkirišče se naj osvetlijo s svetilkami, ki naj bodo enotne za celotno industrijsko cono. Omrežje javne razsvetljave naj poteka po skupni trasi z N.N. omrežjem za napajanjem objektov.
 
 
TK omrežje
 
 
Za telekomunikacijske potrebe predvidenih objektov bo potrebno dograditi TK omrežje, ki bo navezano na obstoječe. Investitor si mora od pristojne TK organizacije pridobiti projekt za izvedbo TK omrežja in priključkov na obravnavanem območju.
 
 
Ogrevanje
 
 
Ogrevanje predvidenih objektov se bo vršilo na utekočinjeni naftni plin. V ta namen bo potrebno izgraditi ploščad z rezervoarji v skladu z veljavno zakonodajo.
 
 
Prav tako se ob rekonstrukciji obstoječih kotlovnic preide na ogrevanje preko tekočega naftnega plina.
 
 
Ob izgradnji omrežja zemeljskega plina v naselju se rezervoarji za tekoči naftni plin odstranijo, objekti pa se priključijo na omrežje zemeljskega plina.
 
 
Ogrevanje na trdo gorivo ni dopustno.
 
 
Odstranjevanje odpadkov
 
 
Odvoz in deponiranje odpadkov se zagotovi v skladu z veljavno zakonodajo.
 
 
Odpadke, ki jih ni možno odlagati skupaj s komunalnimi, je potrebno zbirati posebej in se s pristojno komunalno organizacijo dogovoriti o njihovem zbiranju in odlaganju.
 
 
Odpadke iz mesno predelovalne industrije je potrebno zbirati v posebej za to namenjenih kontejnerjih v ločenem prostoru.
 
 
Odvoz teh se vrši 3 krat tedensko s strani pooblaščenega podjetja. Odlaganje odpadkov iz mesno predelovalne industrije ni dopustno skupaj s komunalnimi odpadki.
 
IX. UKREPI ZA ZMANJŠANJE NEGATIVNIH VPLIVOV
 
Pred izdajo gradbenega dovoljenja si mora investitor pridobiti strokovno mnenje pooblaščene organizacije glede negativnih vplivov predvidenega proizvodnega programa na bivalno okolje.
 
X. FAZNOST IZVAJANJA
 
 
15. člen
 
gradnja predvidenih objektov je lahko fazna.
 
XI. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
 
 
16. člen
 
do izgradnje ostajajo objekti in zemljišča v sedanji rabi.
 
XII. KONČNE DOLOČBE
 
 
17. člen
 
zazidalni načrt je stalno na vpogled v občini Rače -Fram.
 
18. člen
 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektor RS za okolje in prostor - izpostava Maribor.
 
 
Štev: 062-02-34/98
 
 
Datum: 26.6.1998
 
 
Predsednik občinskega sveta
 
 
Zdravko Jelšek s.r.