Na
podlagi 16. člena
Statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 88/15) je
Občinski svet Občine Rogaška Slatina na 28. redni seji dne 18. 10. 2017
sprejel |
|
P O S
L O V N I K |
Občinskega sveta Občine Rogaška Slatina |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
Ta
poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v
nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov
in članic občinskega sveta (v nadaljevanju: člani). |
|
2. člen |
Določbe
tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
sveta in njihovih članov ter svetov krajevnih skupnosti. |
|
3. člen |
Svet in
njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
|
4. člen |
Delo
sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost
dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost. |
Način
zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in
njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
|
5. člen |
Svet
dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah. |
Redno
sejo sveta skliče župan najmanj štirikrat na leto. |
Izredne
seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne
omejitve, ki veljajo za redne seje. |
Dopisne
seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso
izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. |
Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih
priložnostih. |
|
6. člen |
Svet
predstavlja župan oziroma županja (v nadaljnjem besedilu župan), delovno
telo sveta pa predsednik oziroma predsednica (v nadaljnjem besedilu:
predsednik) delovnega telesa. |
|
7. člen |
Svet
uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom, v
katerega notranjem krogu je ime občinskega organa “OBČINSKI SVET”. |
Svet
uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih
odločitvah ter na dopisih. |
Žig
sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. |
Žig
sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo tajnik občine. |
|
II.
KONSTITUIRANJE SVETA |
|
8. člen |
Svet se
konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov sveta. |
Prvo
sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan praviloma 20 dni po
izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot 10 dni po izvedbi drugega kroga
volitev župana. |
Zaradi
priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih
so bili izvoljeni svetniki. |
|
9. člen |
Obvezni
dnevni red konstitutivne seje je: |
1. Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov |
2. Poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev
župana |
3. Imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo
predloga potrditve mandatov članov sveta |
4. Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov svetnikov |
5. Poročilo mandatne komisije in odločanje o pritožbah kandidatov za
župana |
6. Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
O
dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
|
10. člen |
Prvo
sejo novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član sveta oziroma član
sveta, ki ga na predlog najstarejšega svetnika določi svet. |
Na prvi
seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko mandatno
komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve
mandatov članov sveta. Člane komisije predlaga župan, lahko pa tudi vsak
član. Svet glasuje najprej o županovem predlogu, če ta ni izglasovan pa
o predlogih članov po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso
imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. |
Mandatna
komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o izvolitvi
volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane
sveta, predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za
člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev
mandatov za člane. |
Mandatna
komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi
župana predlaga svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih
kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur. |
|
11. člen |
Mandate
članov sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi
njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
Svet
odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem
mandatu pa odloča posebej. |
Član
sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega
mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil
tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma
kandidatne liste. |
Svet na
podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na
podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za
člana sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, pri
odločanju o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj
pritožbe – kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
|
12. člen |
Ko se
svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat
novoizvoljeni člani sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom sveta
in županu pa preneha. |
S
prenehanjem mandata članov sveta preneha članstvo v nadzornem odboru
občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih sveta. |
Članom
sveta, ki jim je prenehal mandat, preneha članstvo v vseh občinskih
organih. |
|
13. člen |
Ko je
svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo.
Komisija mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v
občinskih organih in delovnih telesih ter pripraviti predloge za
imenovanje novih članov. |
|
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA |
|
1. Splošne določbe |
|
14. člen |
Pravice
in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem
poslovnikom. |
Člani
sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri
delu sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se
lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico
sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. |
Član
sveta ima pravico: |
– predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna,
zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
določeno, da jih sprejme svet na predlog župana; |
– predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; |
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev
sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
– sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej sveta; |
– predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta
in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima
občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. |
Član
sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni
podatki, državne, uradne in poslovne tajnosti opredeljene z zakonom,
drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
Član
sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije
ter v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do plačila za nepoklicno
opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
|
15. člen |
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta izvoljeni z istoimenske
liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo
posameznemu svetniku. |
|
2. Vprašanja in pobude članov sveta |
|
16. člen |
Član
sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in
občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z
delom v svetu in njegovih delovnih telesih. |
Občinski
organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov
sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej
zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v
pisni obliki. |
Član
sveta ima pravico županu ali tajniku občine postaviti vprašanje ter jima
lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih
ukrepov iz njune pristojnosti. |
|
17. člen |
Član
sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. |
Na vsaki
redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za
vprašanja in pobude članov. |
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je
njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za
vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in
člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
Ustno
postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev
pobude pa ne več kot 5 minut. |
Pisno
postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega
je naslovljeno. |
Pri
obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan
in tajnik občine. Če sta župan ali tajnik občine zadržana, določita, kdo
ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. |
Na seji
se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka
seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov
sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije
oziroma proučitev, lahko župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik
odgovori na naslednji seji. |
Župan
ali tajnik občine oziroma njun namestnik lahko na posamezna vprašanja
ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja
in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti
posredovan vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji
redni seji. |
|
18. člen |
Če član
sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko
zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga
svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z
glasovanjem. |
Če svet
odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na
dnevni red prve naslednje redne seje. |
|
3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in
delovnih teles |
|
19. člen |
Član
sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član
je. |
Če ne
more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o
tem in o razlogih za to obvestiti občinsko upravo ali predsednika
delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali
drugih razlogov ne more obvestiti občinske uprave oziroma predsednika
delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti
takoj, ko je to mogoče. |
Članu
sveta, ki se ne udeleži redne seje sveta, ne pripada plačilo za
nepoklicno opravljanje funkcije za mesec, v katerem je bila ta seja. |
Če se
član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej
delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa
predlaga svetu njegovo razrešitev. |
|
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA |
|
20. člen |
Svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
Svet
opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in
zakona statut občine. |
|
V.
SEJE SVETA |
|
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
21. člen |
Svet
dela in odloča na sejah. |
Seje
sveta sklicuje župan, v skladu z določbami statuta občine in poslovnika
občinskega sveta. |
Župan
sklicuje seje sveta po potrebi, po sklepu sveta in na predlog drugih
predlagateljev določenih s statutom občine, mora pa jih sklicati najmanj
štirikrat letno. |
|
22. člen |
Vabilo
za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom
najkasneje 7 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se
pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni
red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje ali posreduje na
mizo, če je vsebina gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki
dnevnega reda, pa ga ni bilo mogoče posredovati že z vabilom za sejo. |
Vabilo
na sejo sveta se pošlje županu, tajniku občine in predsednikom svetov
krajevnih skupnosti. |
Vabila
iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po pošti v fizični obliki na
papirju, če tako s pisno izjavo naroči prejemnik pa lahko tudi na
disketi, zgoščenki, drugem podobnem nosilcu podatkov ali po elektronski
pošti. Vabilo se objavi na spletni strani občine. |
|
23. člen |
Izredna
seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah,
kadar ni pogojev za sklic redne seje. |
Izredno
sejo sveta lahko skliče župan na predlog delovnega telesa sveta ali na
zahtevo 1/4 članov sveta ali na lastno pobudo. |
V
predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni
razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti priloženo
gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča. Če seja sveta ni sklicana
v roku sedem dni od predložitve pisnega obrazloženega predloga oziroma
zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skliče tisti
upravičeni predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem primeru lahko
predlagatelj sejo tudi vodi. |
Vabilo
za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta
najkasneje tri dni pred sejo in se objavi tudi na spletni strani občine. |
Če
razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem
roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se
seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na
sami seji, na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo za
sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje
ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo
utemeljenih razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali
redna seja v skladu s tem poslovnikom. |
|
24. člen |
Dopisna
seja se skliče za odločanje o zadevah, o katerih je nujno takojšnje
sprejetje odločitve sveta. |
Dopisna
seja se ne more sklicati za odločanje o splošnih aktih, o proračunu ali
drugih finančnih obveznostih občine ali o kadrovskih zadevah. |
Sklic in
gradivo za dopisno sejo se pošlje po pošti ali vroči osebno. Dopisna
seja sveta se opravi pisno. Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo
poslano vsem članom sveta, od katerih jih je osebno vročitev potrdilo
več kot polovica. Šteje se, da so osebno vročitev potrdili člani, ki so
glasovali z glasovnico. Svetniki lahko na dopisni seji svojo odločitev
(za, proti) pošljejo do roka, ki je določen s sklicem seje. Za
sprejemanje odločitev na dopisni seji sveta se smiselno uporabljajo
določila statuta in tega poslovnika o odločanju na redni ali izredni
seji sveta. O dopisni seji sveta se naredi zapisnik. V zapisniku mora
biti navedeno, koliko svetnikov je glasovalo za predlog in koliko proti
predlogu, rezultat glasovanja in sklepi, ki so bili sprejeti. Zapisnik
potrdi svet na prvi naslednji seji. |
|
25. člen |
Na seje
sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih
določi župan. |
Vabilo
se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje,
potrebna. |
|
26. člen |
Predlog
dnevnega reda seje sveta pripravi župan. |
Predlog
dnevnega reda lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati
sklic seje sveta. |
V
predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere
obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
Na
dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo
obravnavo. |
O
sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje. |
Svet ne
more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni
bilo predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal svojega mnenja ali ni
zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih,
ki jih določa ta poslovnik. |
|
27. člen |
Sejo
sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana
ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi
že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi
najstarejši član sveta. |
Izredno
sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil sklica v
skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo
člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
|
28. člen |
Seje
sveta so javne. |
Javnost
dela se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev
javnega obveščanja na sejah sveta. |
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o seji
obvesti z objavljenim vabilom. Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo
na spletni strani občine ter na krajevno običajen način. |
Občan,
ki se želi udeležiti seje, ima pravico vpogleda v gradiva, ki so
predložena članom sveta za to sejo, nima pa pravice na seji
razpravljati. Občani, ki želijo prisostvovati na seji, se morajo
predhodno pisno najaviti. |
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja
sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem
dela ne moti. Prostor za javnost je lahko tudi prostorsko ločen od
prostora za člane sveta, če je javnost z informacijskimi sredstvi
zagotovljeno hkratno spremljanje dela občinskega sveta v besedi in
sliki. Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega
obveščanja moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po
opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
Župan
predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob
obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva
podatkov, ki niso informacije javnega značaja ali če vsebujejo podatke,
ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine
oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma
državna, vojaška ali uradna tajnost. |
Kadar
svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda
obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana,
predsedujočega in članov sveta navzoč na seji. |
|
2. Potek seje |
|
29. člen |
Ko
predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je
sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. |
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti
svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
Na
začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji
in drugimi vprašanji. |
|
30. člen |
Preden
svet določi dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. |
Član
sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se
zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih
sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
Zapisnik
se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe,
lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi
pripombami. |
|
31. člen |
Svet na
začetku seje določi dnevni red. |
Pri
določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne
zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red
razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev
obravnav ali hitri postopek. |
Zadeve,
za katere tako predlaga župan, se brez razprave in glasovanja umaknejo z
dnevnega reda. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba, ki ni
predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje. |
Predlogi
za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali
po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je
podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev
dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
Po
sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega
reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
|
32. člen |
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu. |
Med sejo
lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda. |
|
33. člen |
Na
začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba,
ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno
obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut,
če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je
predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
Če ni
župan predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma
tajnik občine mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik
delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev
županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata
največ po deset minut. |
Potem
dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k
razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ sedem minut.
Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko
razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut. |
Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do
replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti
konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo
lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute. |
Ko je
vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali
želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri
minute. |
|
34. člen |
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o
katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
Če se
razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga
predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda
oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper
odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
|
35. člen |
Članu
sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega
reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
Nato
poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda.
Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez
razprave. |
Če član
zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po
njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po
osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri
tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več
kot pet minut. |
|
36. člen |
Ko
predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo
o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba
pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki
dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno
zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po
posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru
prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če
so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako
sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
|
37. člen |
Predsedujoči lahko med sejo po potrebi odredi petnajstminutni odmor. |
Odmor
lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali
skupine članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi
priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev
ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja
največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru
posamezne točke največ dvakrat. |
Če kdo
od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz
prejšnjega odstavka, odloči svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se
seja prekine in nadaljuje drugič. |
|
38. člen |
Če svet
o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za
odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se
razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej.
Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk
dnevnega reda. |
Ko so
vse točke dnevnega reda izčrpane, svet konča sejo. |
|
3. Vzdrževanje reda na seji |
|
39. člen |
Za red
na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler
mu predsedujoči ne da besede. |
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika
lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
40. člen |
Za
kršitev reda na seji sveta in nepooblaščeno avdio-video snemanje seje
sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
–
opomin, |
– odvzem
besede, |
–
odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
41. člen |
Opomin
se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega
govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji. |
Odvzem
besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red
in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan,
naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma
govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da
onemogoča delo sveta. |
Član
sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z
dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
42. člen |
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v
katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s
svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
Če je
red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi
poslušalci. |
|
43. člen |
Če
predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo
prekine. |
|
4. Odločanje |
|
44. člen |
Svet
veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta. |
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na
začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Navzočnost
članov sveta na začetku seje se ugotovi s podpisi članov na listi
navzočnosti in z elektronsko prijavo na glasovalni napravi. |
Za
sklepčnost je odločilna navzočnost članov sveta v sejni sobi. |
Kadar je
za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno
odloča, če je na seji navzočih najmanj 14 članov sveta. |
|
45. člen |
Svet
odloča z večino opredeljenih glasov navzočih članov sveta, če ni z
zakonom, statutom ali s tem poslovnikom določeno drugače. |
|
46. člen |
Svet
praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
S tajnim
glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o
posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za izvedbo tajnega
glasovanja lahko da vsak član občinskega sveta. |
|
47. člen |
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se
odloča. |
Član
sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa
drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le
enkrat in sme trajati največ dve minuti. |
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid
glasovanja. |
|
48. člen |
Člani
sveta glasujejo tako, da se opredelijo »ZA« ali »PROTI« sprejemu
predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti odločitvi samo enkrat,
razen če je glasovanje v celoti ponovljeno. |
|
49. člen |
Javno
glasovanje se lahko opravi elektronsko, z dvigom rok ali s poimenskim
izjavljanjem. |
Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog
predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
Člane se
pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih
priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«. |
O
poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu
sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost.
Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. |
|
50. člen |
Tajno se
glasuje z glasovnicami. |
Tajno
glasovanje vodi in ugotavlja izide komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. Administrativno-tehnična opravila v zvezi s
tajnim glasovanjem opravlja tajnik občine ali javni uslužbenec, ki ga
določi tajnik. |
Za
glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. |
Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet. |
Pred
začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
Komisija
vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je prejel
glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na
katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma
opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom
predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako, da se
obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. |
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke
kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in
imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko
zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na
glasovnici treba imenovati. |
Ko član
sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
51. člen |
Ko je
glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
Ugotovitev izida glasovanja obsega: |
– število razdeljenih glasovnic, |
– število oddanih glasovnic, |
– število neveljavnih glasovnic, |
– število veljavnih glasovnic, |
– število glasov »ZA« in število glasov »PROTI«, oziroma pri glasovanju
o kandidatih število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da
predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa kateri kandidat je
imenovan. |
O
ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo
vsi, ki so vodili glasovanje. |
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na
seji sveta. |
|
52. člen |
Če član
sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida
glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
O
ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki
ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog
predsedujočega. |
|
53. člen |
Določbe
tega poslovnika, ki določajo določen delež potrebnih glasov za sprejem
odločitve ali določen delež članov sveta za sklepčnost seje, se
uporabljajo tako, da se v primeru, če delež ne predstavlja celo število,
upošteva prvo naslednje celo število. |
|
5. Zapisnik seje sveta |
|
54. člen |
O vsaki
seji sveta se piše zapisnik. |
Zapisnik
obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o udeležbi na
seji, o predlogih, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o
sklepih, ki so bili sprejeti. Zapisniku je treba predložiti original ali
kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. |
Za
zapisnik seje sveta skrbi Vodja oddelka za splošne in kadrovske zadeve. |
Na vsaki
redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in
vseh vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej sveta. Vsak član sveta ima
pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči
svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne
spremembe. |
Sprejeti
zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in Vodja
oddelka za splošne in kadrovske zadeve in pooblaščeni javni uslužbenec,
ki je zapisnik pisal. |
Zapisnik
nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem
delu seje sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne
objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani
predsedujoči. |
|
55. člen |
Če se
seja zvočno snema, je dobesedni zapisnik prepis zvočnega zapisa poteka
seje (magnetogram). |
Magnetogram seje se hrani skupaj z zapisnikom in drugim gradivom s seje. |
Član
sveta in drug udeleženec seje, če je za to dobil dovoljenje
predsedujočega, ima pravico poslušati magnetogram. Poslušanje se opravi
v prostorih občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega javnega
uslužbenca. |
|
56. člen |
Ravnanje
z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s
posebnim aktom. |
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse
gradivo sveta in njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani v
stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
57. člen |
Član
sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni
zbirki dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja
njegove funkcije. Vpogled odredi tajnik občine na podlagi pisne zahteve
člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se
hrani pri gradivu, ki je bilo vpogledano. |
V
primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v
skladu z zakonom in aktom sveta. |
|
6. Strokovna in administrativno-tehnična opravila za svet |
|
58. člen |
Strokovno in administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta
zagotavlja občinska uprava. |
|
7. Delovna telesa sveta |
|
59. člen |
Svet ima
Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje
izmed svojih članov. |
Petčlansko Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje
svet na prvi seji po volitvah takoj, ko se konstituira in ugotovi, kdo
je bil izvoljen za župana. |
Naloge
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje določa statut
občine. |
|
60. člen |
Svet
ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
Komisije in odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s
tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz
pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge. |
Komisije
in odbori sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da
jih sprejme svet na predlog župana. |
|
61. člen |
Občasna
delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
62. člen |
Člane
odborov in komisij imenuje svet na predlog komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico
članov izmed drugih občanov. |
Predsednika odbora imenuje svet izmed svojih članov. |
Prvo
sejo odbora skliče župan. |
Članstvo
v komisiji ali odboru sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
|
63. člen |
Svet
lahko razreši predsednika, posameznega člana odbora sveta ali odbor v
celoti na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predlog novih
kandidatov za člane odborov pripravi komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja do prve naslednje seje sveta. |
|
64. člen |
Svet in
župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi
skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
|
65. člen |
Stalna
delovna telesa sveta, ustanovljena s statutom občine so: |
– Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, |
– Komisija za vloge, pritožbe, nagrade in odlikovanja, |
– Statutarno pravna komisija, |
– Zdraviliška komisija, |
– Odbor
za gospodarske dejavnosti, |
– Odbor
za družbene dejavnosti, |
– Odbor
za cestno in komunalno infrastrukturo. |
|
66. člen |
Komisija
za vloge, pritožbe, nagrade in odlikovanja, ki šteje pet članov opravlja
naslednje naloge: |
– obravnava vloge in pritožbe občanov, |
– na
podlagi vlog in pritožb daje pobude in predlaga rešitve občinskemu
svetu, županu in občinski upravi, |
– sprejema druge ukrepe v zvezi z vlogami in pritožbami, |
– določa
število priznanj, |
– pripravlja in objavlja razpise za podelitev nagrad in priznanj, |
– izvaja
izbiro med predlaganimi kandidati in pripravlja predloge sklepov za
občinski svet. |
|
67. člen |
Statutarno pravna komisija šteje pet članov. |
Komisija
obravnava predlog statuta občine in poslovnika občinskega sveta in
njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih
občinski svet sprejema v obliki predpisov. Komisija oblikuje svoje
mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z
ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z
drugimi veljavnimi akti občine. |
Komisija
lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem spremembe in dopolnitve
statuta občine in poslovnika občinskega sveta ter obvezno razlago določb
splošnih aktov občine. |
Med
dvema sejama občinskega sveta ali v času seje, če tako zahteva
predsedujoči občinskega sveta, statutarno pravna komisija razlaga
poslovnik občinskega sveta. |
|
68. člen |
Zdraviliška komisija, ki šteje pet članov, opravlja naslednje naloge: |
– daje
mnenja in predloge o boljši urejenosti ožjega in širšega zdraviliškega
jedra, |
– daje
mnenja k aktom, ki se nanašajo na zdraviliško dejavnost, |
– daje
mnenje in predloge o boljši promociji turistične občine, |
– opravlja druge naloge na področju turizma. |
Odbor za
gospodarske dejavnosti, ki šteje pet članov opravlja naslednje naloge: |
– spremlja gospodarski razvoj občine, |
– pripravlja predloge za spodbujanje razvoja podjetništva in obrti, |
– daje
predloge za projekte na področju turizma, |
– daje
mnenje in predloge k aktom za spodbujanje razvoja malega gospodarstva in
mnenja za reševanje težav v gospodarstvu, |
– opravlja druge naloge, ki se nanašajo na področje obrti, podjetništva
in turizma. |
|
69. člen |
Odbor za
družbene dejavnosti, ki šteje pet članov opravlja naslednje naloge: |
– daje
mnenja in predloge občinskemu svetu k aktom, ki zagotavljajo izvajanje
in pospeševanje razvoja na področju družbenih dejavnosti, predšolskega
varstva, osnovnega varstva otrok in mladine, za socialno ogrožene,
invalide in ostale, razvoja športa in rekreacije ter izobraževalne,
raziskovalne, informacijsko-dokumentacijske, društvene in kulturne
dejavnosti, |
– daje
mnenja in predloge občinskemu svetu k aktom, ki zagotavljajo izvajanje
nacionalnih programov javnih služb na področju družbenih dejavnosti, |
– daje
mnenje županu pri določanju višine prispevkov v negospodarskih javnih
službah, |
– daje
mnenje in predloge na področju: varstva naravne in kulturne dediščine;
kulture, informiranja in raziskovanja; lekarništva in zdravstva;
otroškega in socialnega varstva; vzgoje in izobraževanja; športa in
rekreacije. |
|
70. člen |
Odbor za
cestno in komunalno infrastrukturo, ki šteje pet članov opravlja
naslednje naloge: |
– razpravlja o komunalni problematiki in predlaga ustrezne ukrepe, |
– sodeluje pri pripravi in sprejemanju letnega programa dela za
prostorsko urejanje pristojnega občinskega organa, |
– oblikuje predloge ukrepov na področju varstva okolja in ravnanja z
odpadki, |
– razpravlja o drugih nalogah, ki so povezane z delom odbora za to
področje. |
|
71. člen |
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi
delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja,
stališča in predloge v svetu. |
Seje
delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu
sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana. |
Gradivo
za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa tako,
da ga dobijo najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v
izjemnih in utemeljenih primerih. |
Delovno
telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje
odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Delovno telo
sprejema svoje odločitve – mnenja, stališča in predloge z večino
opredeljenih glasov navzočih članov. |
Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
Za delo
delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se
nanašajo na delo sveta. |
|
72. člen |
Na sejo
delovnega telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so
sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki
jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in
organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno
povezano z obravnavano problematiko. |
|
VI.
AKTI SVETA |
|
1. Splošne določbe |
|
73. člen |
Svet
sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: |
–
poslovnik o delu sveta, |
–
proračun in rebalans proračuna občine ter zaključni račun, |
–
planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
–
odloke, |
–
odredbe, |
–
pravilnike, |
–
navodila, |
–
sklepe. |
Svet
sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb
statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v
skladu z zakonom ali statutom občine. |
Vsebina
splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
|
74. člen |
Župan
predlaga svetu v sprejem proračun občine, rebalans proračuna in
zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v
zakonu ali statutu določeno, da jih predlaga župan. |
Vsak
predlog odloka, ki se nanaša na delovanje krajevnih skupnosti je
potrebno poslati v obravnavo svetom ožjih delov občin. |
Komisije
in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz prvega
odstavka. |
Najmanj
pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva od sveta izdajo ali
razveljavitev splošnega akta. |
|
75. člen |
Akte, ki
jih sprejema svet, podpisuje župan. |
Izvirnike aktov sveta se pečati in hrani v stalni zbirki dokumentarnega
gradiva občinske uprave. |
|
76. člen |
Vsak
predlog odloka, ki se nanaša ali na posamično ali na vse ožje dele
občine in posega v naloge, prenesene njim v izvajanje je treba poslati v
obravnavo svetom ožjih delov občine. |
|
2. Postopek za sprejem odloka |
|
77. člen |
Predlog
odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in
obrazložitev. |
Uvod
obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka
ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje
odloka. |
Če je
predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta, pošlje predlog
odloka županu ali podžupanu oziroma članu sveta, ki je pooblaščen za
vodenje sej sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
|
78. člen |
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah
predloga odloka na sejah sveta. |
Župan
lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi
kadar on ni predlagatelj. |
|
79. člen |
Predsedujoči sveta pošlje predlog odloka članom sveta in županu, kadar
ta ni predlagatelj odloka, najmanj devet dni pred dnem, določenim za
sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka. |
Svet
razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
80. člen |
V prvi
obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem
odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. |
Če svet
meni, da odlok ni potreben, ali da predlog ni primeren za nadaljnjo
obravnavo, ga s sklepom zavrne. |
Odlok je
v prvi obravnavi sprejet, če je zanj glasovala večina opredeljenih
navzočih članov sveta. |
Pred
začetkom druge obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka na
podlagi stališč in sklepov, ki so bili sprejeti ob prvi obravnavi
predloga odloka. |
|
81. člen |
Ko svet
konča razpravo v drugi obravnavi predloga odloka, glasuje o sprejemu
odloka v celoti. |
Če na
predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in
bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu
predloga odloka v prvi obravnavi, lahko svet na predlog predlagatelja
sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava
predloga odloka združita. |
|
82. člen |
V drugi
obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in
dopolnitve člani sveta in predlagatelj z amandmaji. |
Župan
lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka in
amandmaje na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka. |
Amandma
mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj
tri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan
predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na
kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov sveta ali
predlagatelj odloka. |
Župan
lahko predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri
se odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno. |
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti
ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
83. člen |
Amandma,
člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina
članov, ki glasujejo. |
O vsakem
amandmaju se glasuje posebej. |
Najprej
se glasuje o predlagateljevem amandmaju, nato pa po vrstnem redu kot so
bili amandmaji sprejeti. |
|
84. člen |
Statut
občine in poslovnik o delu sveta se sprejemata po enakem postopku, kot
velja za sprejemanje odloka. |
Proračun
občine sprejema svet po postopku, določenem s tem poslovnikom. |
O
predlogih drugih splošnih aktov, odloča svet na eni obravnavi, če zakon
ne določa drugače. |
|
85. člen |
Svet
mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse
postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
V
primeru, da postopki niso zaključeni svet v novi sestavi na predlog
župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov
bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo
obravnaval. Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog ne
obravnava. |
|
3. Hitri postopek za sprejem odlokov |
|
86. člen |
Kadar to
zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet sprejme
odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne
razlage določb splošnih aktov občine. |
Pri
hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na
isti seji. |
Pri
hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca
obravnave predloga odloka. |
Amandma
lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka. |
O
uporabi hitrega postopka odloči svet na začetku seje pri določanju
dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. |
Če svet
ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se
uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za prvo obravnavo predloga
odloka. |
Pri
hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v
rednem postopku sprejemanja odloka. |
|
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
|
87. člen |
Svet
lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji
opravil obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po
dvofaznem postopku, če gre za: |
– za
manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov, |
– prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih
določb v skladu z zakonom, |
– uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi
državnega zbora in ministrstev ali odloki sveta, |
– spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča
ali drugih pristojnih organov. |
V
skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in
dopolnitev odloka. Amandmaji in amandmaji na amandmaje se lahko vlagajo
na sami seji vse do konca obravnave odloka. |
Po
končani prvi obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni
svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava
opravi po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga. |
|
88. člen |
Statut,
odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu
Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v
njih drugače določeno. |
V
Uradnem listu Republike Slovenije se objavljajo tudi drugi akti, za
katere tako določi svet. |
|
5. Postopek sprejemanja proračuna |
|
89. člen |
Predlog
proračuna občine župan predloži svetu najkasneje v 30 dneh po
predložitvi državnega proračuna Državnemu zboru. |
Župan
pošlje z gradivom članom sveta predlog proračuna občine z vsemi
sestavinami, ki jih določa zakon ter vabilo za sejo, na kateri bo svet
opravil splošno razpravo o predlogu proračuna občine. |
Predstavitev ni časovno omejena. Župan lahko določi, da posamezne dele
proračuna predstavijo zaposleni v občinski upravi. |
|
90. člen |
Na seji
sveta se opravi splošna razprava o predlogu proračuna in sprejme sklep,
da se da predlog proračuna v javno razpravo ter določi rok, do katerega
lahko vsi zainteresirani vpogledajo v predlog proračuna in občinski
upravi posredujejo svoje pripombe. Predlog proračuna je v javni razpravi
15 dni na sedežu občine. |
|
91. člen |
Če svet
ne sprejme sklepa, da se da predlog proračuna v javno razpravo, mora
župan v roku sedmih dni predložiti svetu nov predlog proračuna in
sklicati sejo sveta. Na tej seji se ponovno opravi splošna razprava brez
predstavitve župana. Župan uvodoma samo pojasni, v čem so bistvene
spremembe novega predloga glede na prvotno predlagani predlog. |
Če tudi
po tej obravnavi svet ne sprejme sklepa, da se da predlog proračuna v
javno obravnavo, župan posreduje skupaj s stališči, ki jih je sprejel
svet, predlog proračuna v javno razpravo. |
|
92. člen |
Sklep o
tem, da je predlog proračuna v javni razpravi, se objavi na krajevno
običajen način. |
|
93. člen |
V času
javne razprave lahko predlog proračuna obravnavajo delovna telesa sveta,
sveti krajevnih skupnosti ter zainteresirana javnost. |
Pripombe
in predloge se posredujejo županu. |
Pripombe
in predloge pa lahko posredujejo županu tudi posamezniki. |
|
94. člen |
Najkasneje v petnajstih dneh po poteku roka za javno razpravo pripravi
župan predlog proračuna občine za drugo obravnavo ter ga z gradivom
posreduje vsem članom sveta skupaj z vabilom za sejo, na kateri bo svet
obravnaval predlog proračuna. Člani sveta lahko vložijo amandmaje v
pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo sveta. |
|
95. člen |
V uvodni
obrazložitvi predloga proračuna za drugo obravnavo župan pojasni, katere
pripombe iz javne razprave je prejel, pojasni, katere je vključil v
predlog proračuna za drugo obravnavo in katere ni upošteval, ter
utemeljitve, zakaj jih ni upošteval. |
Nadalje
župan pojasni, katere amandmaje je prejel in katere je možno upoštevati. |
Župan
lahko na seji vloži svoje amandmaje. |
Po
obrazložitvi župana lahko predlagatelji umaknejo svoj amandma. |
Če
predlagatelj amandmaja ne umakne, se izvede razprava po amandmajih. |
Vsak
amandma mora upoštevati načelo proračunskega ravnovesja. Predlagatelj
amandmaja mora navesti natančno, iz katere postavke proračuna se
zagotovijo sredstva in za kaj se namenijo. Če predlagatelj ne pojasni,
kako se bo zagotovilo proračunsko ravnovesje, župan amandma umakne iz
razprave in odločanja. |
Najprej
se glasuje o amandmajih, ki jih je vložil župan, nato pa o amandmajih,
ki so jih vložili drugi predlagatelji, po vrstnem redu vložitve. |
|
96. člen |
Po
glasovanju o amandmajih župan ugotovi, kateri amandmaji so bili sprejeti
in bodo vključeni v proračun občine. |
Ko je
končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, ali je proračun
medsebojno usklajen glede prihodkov in odhodkov in drugih obveznosti. |
Če je
proračun usklajen, svet glasuje o proračunu kot celoti. |
Če župan
ugotovi, da sprejeti amandmaji posegajo v sredstva, ki jih občina mora
zagotoviti v skladu z ustavo in zakonom, v sredstva, ki jih občina mora
zagotoviti po sklenjenih pogodbah, ali sodnih in drugih odločbah ali bi
sprejeti amandmaji imeli škodljive posledice za izvajanje določenih
dejavnosti, lahko prekine sejo in zahteva, da strokovna služba prouči
nastalo situacijo in določi rok, v katerem se pripravi predlog za
uskladitev. |
Ko je
predlog uskladitve pripravljen, ga župan obrazloži. |
Če
predloga obrazložitve ni mogoče pripraviti na isti seji, župan določi
rok, ko se bo seja nadaljevala. |
Svet
najprej glasuje o predlogu uskladitve in če je predlog sprejet, glasuje
svet o proračunu v celoti. |
Če
predlog uskladitve ni sprejet, proračun ni sprejet. |
|
97. člen |
Če
proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti
nov predlog proračuna. |
Nov
predlog proračuna obravnava svet in o njem odloča po določbah
poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
98. člen |
Če
proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme
župan sklep o začasnem financiranju, ki lahko traja največ tri mesece.
Če tudi v tem roku ni sprejet proračun občine se začasno financiranje
lahko podaljša na predlog župana s sklepom sveta. Sklep o začasnem
financiranju obravnava svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
hitri postopek za sprejem odloka. |
|
99. člen |
Župan
lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. Rebalans proračuna
občine sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri
postopek za sprejem odloka. |
|
6. Postopek za sprejem obvezne razlage |
|
100. člen |
Vsak, ki
ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago
določb občinskih splošnih aktov. |
Zahteva
mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena
ter razloge za obvezno razlago. |
Zahtevo
za obvezno razlago najprej obravnava statutarno-pravna komisija, ki
lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja
splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je
zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži
svetu v postopek. |
Svet
sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s tem poslovnikom določen za
sprejem odloka po skrajšanem postopku. |
|
7. Postopek za sprejem prečiščenega besedila |
|
101. člen |
Če bi
bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in
dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj svetu
predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu
kot nov splošni akt. |
Tak
splošni akt sprejema svet po postopku, ki ga ta poslovnik določa za
sprejem odloka po hitrem postopku. |
|
VII.
VOLITVE IN IMENOVANJA |
|
102. člen |
Volitve
in imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po zakonu ali
statutu občine imenuje svet, se opravijo po določilih tega poslovnika. |
Če svet
odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
|
103. člen |
Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega
se želi glasovati. |
Če se
glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«. |
Kandidat
je imenovan oziroma izvoljen, če je glasovala večina članov sveta in je
zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. |
|
104. člen |
Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih
kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo
glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih,
ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem
glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici
navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. |
Na
glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu
glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. |
|
105. člen |
Če
kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri drugem glasovanju
noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek
in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
|
1. Imenovanje članov delovnih teles sveta |
|
106. člen |
Člane
delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane,
ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Lista kandidatov vsebuje predlog kandidata za predsednika delovnega
telesa ter predlog kandidatov za člane delovnega telesa. |
Če
kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji
izvede poimensko imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi
člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično
glasovanje na isti seji sveta. |
Če tudi
na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov
delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar
samo glede manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
2. Imenovanje člana sveta za začasno opravljanje funkcije župana |
|
107. člen |
V
primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana
do nastopa mandata novo izvoljenega župana podžupan. Če ima občina več
podžupanov pa tisti podžupan, ki ga določi župan razen, če je župan
razrešen. Če župan ne določi, kateri podžupan bo začasno opravljal
funkcijo župana oziroma, če je razrešen, odloči občinski svet, kateri
izmed članov občinskega sveta bo opravljal to funkcijo. |
O tem,
ali se imenovanje izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja,
odloči svet pred glasovanjem o imenovanju. |
Kandidat
je imenovan, če dobi večino glasov navzočih članov sveta. |
|
3. Postopek za razrešitev |
|
108. člen |
Oseba,
ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta
poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek. |
Postopek
za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal
za izvolitev ali imenovanje. Če predlagatelj razrešitve ni komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži
pri komisiji. |
Predlog
za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi
za razrešitev. |
|
109. člen |
Predlog
za razrešitev se posreduje komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. Če predlog ne vsebuje obrazložitve po določilih drugega
odstavka prejšnjega člena, ga komisija vrne predlagatelju v dopolnitev. |
Predlog
za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem
dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se
razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu
razrešitve. |
Župan
uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče
upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
110. člen |
Po
končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o
predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe,
zoper katero je vložen predlog za razrešitev. |
O
razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
|
4. Odstop članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter
funkcionarjev občine |
|
111. člen |
Občinski
funkcionarji imajo pravico odstopiti. |
Županu
in članom sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine
predčasno preneha mandat. |
Pravico
odstopiti imajo tudi podžupana, člani delovnih teles, drugih organov in
člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski
funkcionarji. |
Izjava o
odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva v
nadzornem odboru občine ali v delovnem telesu sveta dolžna predlagati
svetu novega kandidata. |
Svet s
sklepom ugotovi prenehanje mandata občinskega funkcionarja, članstva ali
imenovanja zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
Sklep o
prenehanju mandata občinskega funkcionarja se pošlje občinski volilni
komisiji. |
Sklep o
razrešitvi imenovanega se pošlje komisiji za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja zaradi postopka izbire novega kandidata. |
|
VIII.
RAZMERJA MED ŽUPANOM IN SVETOM |
|
112. člen |
Župan
predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
Župan in
svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in
opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in
njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
Kadar
svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan
za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed uslužbencev
občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi
odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
|
113. člen |
Župan
skrbi za izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča
župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan, tajnik občine ali drug
pooblaščeni uslužbenec občinske uprave, o opravljenih nalogah med obema
sejama in o izvrševanju sklepov sveta. |
V
poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste
sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
Če
sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki
ga bo možno izvršiti. |
Župan
skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
Župan
skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in
statutom občine. |
|
IX.
JAVNOST DELA |
|
114. člen |
Delo
sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost
dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega
obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
Župan in
tajnik občine obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu
sveta, delovnih teles sveta, župana in občinske uprave. |
Svet
lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
Občina
lahko izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in
poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih
organov občine. |
|
115. člen |
Župan
skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil
ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko
gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta,
zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov. |
Javnosti
niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne
narave. |
Za
ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi
predpisi, ki urejajo to področje. |
|
X.
DELO SVETA V IZREDNEM STANJU |
|
116. člen |
V
izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta
ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta,
ki jih določa statut in ta poslovnik. |
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej,
predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje
predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi
odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih
potrdi svet, ko se sestane. |
|
XI.
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
117. člen |
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino
glasov navzočih članov. |
Za
sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega
poslovnika, ki veljajo za postopek sprejemanja odlokov. |
|
118. člen |
Če pride
do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta
poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine
obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno-pravni komisiji, da
do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe. |
Izven
seje sveta daje razlago poslovnika statutarno-pravna komisija. |
Vsak
član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala
statutarno-pravna komisija, odloči svet. |
|
XII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
119. člen |
Z dnem
uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta
Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 28/14). |
|
120. člen |
Ta
poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
Št. 0320-0008/2017-02 |
Rogaška
Slatina, dne 18. oktobra 2017 |
|
Župan |
Občine
Rogaška Slatina |
mag.
Branko Kidrič l.r. |
|