Na
podlagi 61. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 –
ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 –
ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO) in v skladu s
17. členom
Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 29/14 in 65/14 – popr.)
je Občinski svet Občine Trebnje na 16. redni seji dne 17. 8. 2016
sprejel |
|
O D L O
K |
o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno - logistično cono Bič
(BIČ-003 IG) – južni del |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
(predmet
odloka) |
S tem
odlokom se, ob upoštevanju Občinskega prostorskega načrta Občine Trebnje
(Uradni list RS, št. 50/13, 35/14 – popr.) (v nadaljevanju: OPN
Trebnje), sprejme občinski podrobni prostorski načrt za poslovno -
logistično cono Bič (BIČ-003 IG) – južni del (v nadaljevanju: OPPN Bič),
ki ga je v letu 2016 izdelalo podjetje Matrika svetovanje, prostorske
storitve, d.o.o., pod številko projekta OPPN-002/2016-TRE. Odgovorni
projektant projekta je Peter Lovšin, u.d.i.a., IZSA – P-0038. |
|
2. člen |
(vsebina
odloka) |
Ta odlok
določa: |
Opis in
umestitev prostorske ureditve, zasnovo projektnih rešitev glede
priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne
dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in
ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od
funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, usmeritve za
določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta. |
Sestavine OPPN-ja iz prejšnjega odstavka so podrobneje navedene v
3. členu tega odloka. |
|
3. člen |
(vsebina
OPPN) |
OPPN
vsebuje besedilni del, kartografski del: |
I. Odlok
o OPPN: |
Besedilo
odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu |
II. Kartografski del: |
Merilo |
List 1 |
Izsek iz kartografskega dela prostorskega plana občine
|
M 1:2000 |
List 2 |
Lega prostorske ureditve v širšem območju |
M 1:1500 |
List 3 |
Geodetski načrt |
M 1:1000 |
List 4 |
Prikaz vplivov in povezav v širšem prostoru |
M 1:2000 |
List 5 |
Načrt komunalne in energetske infrastrukture |
M 1:1000 |
List 6 |
Načrt ureditve |
M 1:1000 |
List 7 |
Prikaz prometne ureditve |
M 1:750 |
List 8 |
Načrt parcelacije z zakoličbenimi točkami |
M 1:500 |
List 9 |
Značilna prereza |
M 1:x |
List 10 |
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji |
M 1:1000 |
List 11 |
Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, obrambo ter varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami |
M 1:1000 |
List 12 |
Razporeditev javnih in privatnih površin ter etapnost izvedbe
|
M 1:1000 |
III.
Priloge OPPN: |
– Povzetek za javnost; |
– Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta; |
– Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta; |
– Seznam
pristojnih nosilcev urejanja prostora; |
– Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora. |
|
4. člen |
(območje
OPPN) |
a) Usmeritve iz OPN za OPPN |
Predmetno območje predstavlja južni del širšega območja Poslovno -
logistične cone Bič, to je južni del območja urejanja BIČ-003 IG,
določenega v OPN Trebnje. Po podrobnejši namenski rabi je območje
predvideno kot območje proizvodnih dejavnosti za katerega je z OPN
Trebnje določen način urejanja izdelava občinskega podrobnega
prostorskega načrta (OPPN). Območje leži v območju poplavnih vod in
arheološke dediščine. |
b) Meja
območja urejanja z OPPN |
Območje
urejanja se nahaja na zahodnem delu Občine Trebnje v naselju Bič.
Območje obsega parc. št. 910/1 in del 911/4 obe k.o. 1428 – Zagorica.
Območje obsega površino 5837,52 m2. Med postopkom priprave
OPPN-ja se je izvedla parcelacija na parc. št. 908/1 in 910 obe k.o.
1428 – Zagorica in sta nastali novi parceli, in sicer 910/1 in 908/3 obe
k.o. 1428 – Zagorica. |
Območje
obdelave je prikazano na grafičnih prilogah List št. 1. in List št. 2. |
|
II. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
|
5. člen |
(umestitev prostorske ureditve v prostor) |
V OPPN
je predvidena nova parcelacija in preureditev komunalne, energetske in
prometne infrastrukture, katera se bo izvedla v skladu z nosilci
urejanja prostora. Območje, oziroma nov načrtovani objekt, se bo
komunalno navezal na obstoječe komunalne sisteme, ki potekajo v
neposredni bližini območja. |
Predvidi
se ena parcelna enota, ki je namenjena gradnji objektov. |
|
6. člen |
(opis
vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji) |
Poleg
obravnavanega območja stoji industrijski objekt. V OPPN Bič se
predvideva dograditi obstoječi objekt ali na novo zgraditi objekt.
Polovica območja je že nasuta in dvignjena nad nivo poplavnih zalednih
voda, ki nimajo površinskega odvodnika. Preostali še ne nasuti del, ki
je v naravi travnik in njiva, se nasuje na isti nivo kot preostali del.
V bližini območja potekajo vsi potrebni komunalni vodi. Elektro SN vod
poteka čez območje OPPN Bič tik ob obstoječem objektu, katerega se po
potrebi lahko ustrezno prestavi. |
V
kolikor se pokaže kot potrebno, se v območje obravnave vključijo tudi
vsi koridorji infrastrukture, za katero bo potrebno izvesti priključke
izven območja urejanja. |
Območje
urejanja leži vzporedno z avtocesto v neposredni bližini obstoječega
objekta v katerem se odvija poslovna dejavnost. Namen ureditve območja
je omogočiti razširitev obstoječega objekta in s tem omogočiti
razširitev poslovne dejavnosti za konkreten projekt. S širitvijo območja
bo zagotovljenih nekaj dodatnih delovnih mest v Občini Trebnje. |
Vplivi
na okolico bodo v času gradnje in v času obratovanja objektov različni.
V času gradnje se pričakujejo vplivi v zvezi z emisijami prašnih delcev
in povečano stopnjo hrupa. Vplivov v času gradnje in obratovanja na
varnost pred požarom, na higiensko in zdravstveno zaščito, na varnost
pred hrupom in na poslabšanje bivalnih razmer ne bo. |
Vplivno
območje v času gradnje in v času obratovanja objektov je prikazano v
grafični prilogi »Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji« (list
št. 9). |
|
7. člen |
(predvidene ureditve in parcelacija) |
Ureditveno območje OPPN-ja predstavlja ena parcelna enota: |
– parcela namenjena gradnji objektov (P01). |
Pri
parcelaciji so dovoljene tolerance. Parcelacija znotraj območja OPPN se
lahko tudi spremeni, če so podani razlogi za parcelacijo oziroma
združitev parcel. |
Prikazana parcelacija v območju OPPN je v večini že izvedena, zato
dodatne parcelacije oziroma spremembe mej niso pogoj za gradnjo. Območje
OPPN posega v parcelo 911/4 k.o. 1428 – Zagorica do obstoječega objekta,
ta del parcele se lahko odparcelira ali pa ostane nespremenjeno. |
Urbanistično oblikovanje zemljišč, namenjenih za gradnjo, je prikazano v
grafični prilogi »Načrt parcelacije z zakoličbenimi točkami« (list
št. 7). |
|
III. POGOJI ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
|
8. člen |
(zemljišče namenjeno za gradnjo objektov) |
Na
posameznem zemljišču, namenjenemu za gradnjo, so dopustne naslednje
namembnosti oziroma dejavnosti: |
– proizvodne dejavnosti, prekladanje in skladiščenje, |
– trgovina, storitve, gostinstvo, |
– gradbeništvo, |
– poslovni prostori (pisarne), |
– kvartarne dejavnosti, |
– šport
in rekreacija, |
– v
območju bivanje ni dopustno. |
Dopustne
so naslednje vrste posegov: |
– za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, |
– odstranitve objektov, |
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih
dejavnosti, |
– novogradnje objektov, |
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, |
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko,
telekomunikacijsko omrežje in naprave), |
– vodnogospodarske ureditve. |
Gradbeno
območje ob obstoječem objektu je brez odmika, kar pomeni, da se lahko
obstoječa hala naveže na novo (dozidava). Dozidava obstoječega objekta
je dopustna na tak način, da se s tem doseže enotno in celovito
oblikovanje zaključene stavbne mase. Lahko se gradi tudi samostojno halo
z odmikom ali brez. Med dvema halama je lahko tudi povezava v obliki
transportnih hodnikov. |
Celotno
območje se ogradi z žično ali rešetkasto ograjo, na stiku s kmetijskimi
zemljišči in stanovanjsko pozidavo se postavi zelena bariera. |
Objekte
je dovoljeno graditi le na območju za razvoj objekta. Najmanjši odmik je
4 m od gradbene parcele, za dele stavbe, ki imajo višino kapne lege
oziroma roba venca višjo kot 8 m nad urejenim terenom je najmanjši odmik
od gradbene parcele 6 m. Možna je gradnja tudi bližje parcelni meji s
soglasjem soseda, vendar mora biti zagotovljeno dovolj prostora za rabo
in vzdrževanje objekta in požarna varnost med dvema objektoma. |
Faktor
zazidanosti območja je do 0,6, v primeru potrebe po večjem objektu se
lahko faktor zazidanosti poveča do 20 %. |
Na
zemljiščih namenjenih za gradnjo objektov je dovoljena tudi gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov, pripadajoče infrastrukture,
nasipanje, vkop in dostopne ceste (dvorišče). Enostavni in nezahtevni
objekti se lahko z eno stranico stikajo z glavnim objektom in se jih
lahko gradi tudi izven območja za razvoj objekta, in sicer do 1 m od
parcelne meje. S soglasjem soseda, se lahko nezahtevne in enostavne
objekte gradi do parcelne meje. |
Dovoljena je postavitev ograj in opornih/podpornih zidov. Ograje in
oporni/podporni zidovi naj bodo praviloma postavljeni na posestne meje
zemljišč namenjenih za gradnjo, brez odmikov od sosednje parcele, razen
v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta in je treba upoštevati
predpise s področja varnosti v cestnem prometu. |
Območje
za razvoj objektov je razvidno na načrtu ureditve, list 6. |
|
9. člen |
(oblikovanja objektov) |
Največja
višina objekta je enaka višini obstoječega objekta (stavba št.: 449,
k.o. Zagorica) ± 1 m, razen če tehnologija zahteva drugače, v tem
primeru višina ni omejena. |
Objekt
je lahko v celoti ali delno podkleten. |
Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti skladni z Uredbo o
razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. |
|
IV.
POGOJI ZA ZUNANJO UREDITEV |
|
10. člen |
(zelene
površine) |
Glede
zasebnih zelenih površin je treba upoštevati, da se zatravijo in
ozelenijo. |
Celotna
zunanja ureditev je prikazana v grafični prilogi »Načrt ureditve« (list
št. 6). |
|
11. člen |
(posegi
v teren) |
Del
območja je že nasut in dvignjen nad nivo poplavne vode. Preostali del
območja se nasuje na isti nivo, kot že nasuti del ureditvenega območja. |
|
V.
POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE |
|
12. člen |
(motorni
promet) |
Poslovno
- logistična cona, že ima dovoz preko obstoječega dvorišča, zato
dostopna pot ni vključena v OPPN Bič. |
Za
dostop do območja OPPN Bič se uporabi javna pot s št. odseka 927951 in
dvorišče pri obstoječem objektu, na parc. št. 911/4 k.o. 1428 –
Zagorica. |
Velikost
uvoznih radijev je prilagojena potrebam tovornega prometa. Vse vozne
poti in manipulacijske ter parkirne površine so izvedene v asfaltu in z
robnikom ločene od asfaltiranih hodnikov za pešce in zelenih površin.
Elementi priključka moja biti skladni s Pravilnikom o cestnih
priključkih na javne ceste (Uradni list RS, št. 86/09, 109/10). |
Lokacija
dovoza se lahko tudi spremeni. |
V
preostalem območju OC Bič, ki ni del tega OPPN-ja, bo predvidena nova
dostopna cesta, na katero se lahko naveže tudi območje OPPN poslovno -
logistične cone Bič (BIČ-003 IG) – južni del. |
Prometna
ureditev je prikazana v grafični prilogi »Načrt komunalne in energetske
infrastrukture« (št. lista 5). |
|
13. člen |
(mirujoč
promet) |
Lastnik
gradbene parcele si mora zagotoviti sam dovolj parkirnih mest in prostor
za manipulacijo vozil. |
Št. parkirnih prostorov: |
– obrt,
storitve, proizvodnja: 1 PM/70 m2 neto površine ali 1 PM/3
zaposlene. |
V
primeru, da na gradbeni parceli ni zagotovljeno dovolj veliko
št. parkirnih mest, lahko lastnik zagotovi parkirna mesta na drugih
zemljiščih, vendar jim mora zagotoviti prevoz oziroma varno peš pot do
objekta. |
|
14. člen |
(dvorišča) |
Dvorišča
si lastniki parcel uredijo po svojih željah, skladno s tem odlokom. |
Celotna
ureditev je prikazana v grafični prilogi »Načrt ureditve« (list št. 6). |
|
VI.
POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE |
|
15. člen |
(vodovodno omrežje) |
Lahko se
predvidi nov priklop na obstoječe vodovodno omrežje, ki se navezuje na
glavni vodovodni vod fi 110, lahko pa se izvede priklop tudi preko
obstoječega objekta. |
Požarna
varnost se zagotavlja preko hidrantnega omrežja javnega vodovoda.
Hidranti so nadzemni ali podzemni in razporejeni tako, da zagotavljajo
požarno varnost na celotnem območju urejanja ter so dostopni ob vsakem
času. Natančna lokacija hidrantov in vodovoda se opredeli v projektni
dokumentaciji PGD/PZI. |
Idejno
mesto priklopa ter potek vodovodnega omrežja je prikazano na grafični
prilogi »Načrt komunalne in energetske infrastrukture« (št. lista 5). |
|
16. člen |
(meteorne in komunalne odpadne vode) |
Meteorna
kanalizacija: |
Padavinske vode iz obravnavanega območja (iz strehe, parkirišča,
dostopne ceste in ostalih utrjenih poti) je treba v čim večji možni meri
ponikati. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in
manipulativnih površin. |
Treba je
predvideti ustrezno odvodnjavanje utrjenih površin. Odvodnjavanje
dvorišča se izvede kontrolirano z odtočnimi rešetkami ali odtokom ob
robniku in podobno. Projektna rešitev odvajanja padavinskih odpadnih
voda mora biti usklajena s predpisi, ki urejajo področje emisij snovi in
toplote ter s predpisi o odvajanju in čiščenju odpadnih voda. Onesnažene
padavinske vode iz parkirišča in utrjenih povoznih površin je potrebno
predhodno očistiti na lovilcu olj. Vso vodo se ponika s ponikovalnimi
polji. Če se izkaže, da ponikanje ne bo zadostno, se lahko izvede tudi v
površinsko odvajanje, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje
padavinskih voda pred iztokom v površinski odvodni jarek (zatravitev,
travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ...). |
Ponikovalno polje se dimenzionira v fazi PGD/PZI. Lahko se predvidi več
manjših ponikovalnic. |
Fekalna
kanalizacija: |
V
bližini OPPN Bič je predviden javni fekalni kanalizacijski vod. Na ta
predvideni javni sistem se bo priključevala tudi cona. Mesto priklopa še
ni določeno, zato ni vrisane trase poteka fekalne kanalizacije. Določi
se ga v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja s strani
upravljavca. |
V
primeru, da javni fekalni kanalizacijski vod še ne bo izveden, se
odpadno fekalno vodo očiščuje v individualnih malih čistilnih napravah
(MČN). Ob izgradnji javnega fekalnega kanalizacijskega voda, se fekalni
sistem iz cone, ustrezno naveže na javni sistem, individualne MČN se
odstrani. |
Celotna
kanalizacija (meteorna in fekalna) mora biti izvedena v vodotesni
izvedbi in ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov. |
Potek
komunalne infrastrukture je prikazan na grafični prilogi »Načrt
komunalne in energetske infrastrukture« (št. lista 5). |
|
17. člen |
(električno omrežje) |
Skozi
cono poteka 20 kV podzemni kabelski vod, ki se ga po potrebi ustrezno
premakne. Predvidi se nov priklop na elektro omrežje, lahko pa se izvede
priklop tudi preko obstoječega objekta. |
Predviden poseg v prostor znotraj varovalnega pasu obstoječih
elektroenergetskih vodov in naprav oziroma objektov, ki so v lasti in
upravljanju Elektro Ljubljana d.d., je možen pod pogoji, da se zagotovi
ustrezna električna in mehanska zaščita oziroma po potrebi umik EE vodov
in naprav skladno s tehničnimi normativi in standardi ter veljavno
tipizacijo podjetja Elektro Ljubljana d.d. Pri tem je potrebno
upoštevati zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe
objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu
elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10). |
Oskrba
objekta z električno energijo na omenjenem ureditvenem območju se
zagotovi iz obstoječe transformatorske postaje (TP) 20/0,4 kV EUROTEK
BIČ Z-197. |
Postavitev priključno merilnih omaric (PMO) je potrebno zagotoviti na
stalno dostopnem mestu in vanje vgraditi prenapetostne odvodnike razreda
I ter izvesti ustrezno ozemljitev, za katero je potrebno izvesti
kontrolne meritve. |
Vsi
predvideni zemeljski vodi, ki bodo potekali pod voznimi površinami
oziroma bodo križali komunalne vode se uvlečejo v njim namenjeno
kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški ustreznih dimenzij. |
Po trasi
priključnega nizkonapetostnih zemeljskih vodov je potrebno položiti
ozemljitveni valjanec Fe-Zn 4 x 25 mm. |
V fazi
pridobitve gradbenega dovoljenja za objekt, si bodo morali investitor
pridobiti soglasje za priključitev, kjer bodo podani tehnični parametri
za priklop objektov na distribucijsko elektroenergetsko omrežje. |
Mesto
priklopa, prestavitev in potek električnega omrežja so prikazani na
grafični prilogi »Načrt komunalne in energetske infrastrukture«
(št. lista 5). |
|
18. člen |
(javna
razsvetljava) |
Na
območju OPPN trenutno ni predvidena javna razsvetljava, lahko pa se
izvede, če bodo potrebe oziroma interesi za njo. V primeru izgradnje se
uporabljajo svetilke skladno z veljavno zakonodajo glede svetlobnega
onesnaževanja. |
|
19. člen |
(telekomunikacijsko omrežje) |
Predvidi
se nov priklop na telefonsko omrežje, lahko pa se izvede priklop tudi
preko obstoječega objekta. |
Za
potrebe navezave se izvede ustrezna kabelska kanalizacija iz PVC cevi in
ustrezni jaški, ločeni za potrebe TK omrežja. V kanalizacijo se vstavijo
ustrezni kablovodi. |
|
20. člen |
(ogrevanje) |
Ogrevanje se izvaja individualno. Dopustna je uporaba vseh alternativnih
virov ogrevanja. |
|
21. člen |
(odvoz
odpadkov) |
Potrebno
je zagotoviti prostor za postavitev zabojnikov za ločeno zbiranje
odpadkov, katere bo možno nemoteno odvažati s komunalnimi vozili. |
|
VII.
REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
22. člen |
(kulturna dediščina) |
Območje
urejanja se nahaja znotraj registriranega arheološkega najdišča Zagorica
pri Velikem Gabru – Arheološko najdišče Zagorica – Bič (EŠD 15513). |
V
območjih arheoloških najdišč veljajo naslednje splošne varstvene
usmeritve: |
– spodbujanje trajnostne uporabe arheoloških najdišč, to je uporabe
arheoloških najdišč na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča
izgube njenih kulturnih lastnosti, |
– spodbujanje vzdržnega razvoja arheoloških najdišč, s katerim se
omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije, ne da bi bila s tem
okrnjena ohranitev arheoloških najdišč za prihodnje generacije, |
– spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki ohranjajo kulturne, socialne,
gospodarske, znanstvene, izobraževalne in druge pomene arheoloških
najdišč, |
– ohranjanje lastnosti, posebne narave in družbenega pomena arheoloških
najdišč ter njihove materialne substance, |
– dovoljeni so posegi v arheološka najdišča, ki upoštevajo in trajno
ohranjajo njihove varovane vrednote, |
– dovoljeni so posegi, ki omogočajo vzpostavitev trajnih gospodarskih
temeljev za ohranitev arheoloških najdišč ob spoštovanju njihove posebne
narave in družbenega pomena. |
V
območjih arheoloških najdišč zakon predpisuje: |
– upoštevanje arheoloških najdišč v postopkih priprave in sprejemanja
planov, |
– presojo vplivov na arheološka najdišča na podlagi predpisov o varstvu
okolja, |
– upoštevanje smernic in mnenj v postopkih priprave prostorskih aktov, |
– upoštevanje ohranitve arheoloških najdišč v prostorskih aktih in v
prostorskih ukrepih, izdanih na podlagi predpisov o urejanju prostora, |
– prepoved odstranitve arheoloških ostalin. |
Izjemoma
je dovoljeno na podlagi soglasja ministra, pristojnega za kulturno
dediščino, arheološko najdišče po predhodni arheološki raziskavi delno
ali v celoti odstraniti. |
Arheološka najdišča se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko
poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in
prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: |
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati
kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, |
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer, |
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati, |
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in |
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z
nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak,
razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo
arheološkega najdišča. |
Izjemoma
so dovoljeni posegi v arheološka najdišča, ki so hkrati stavbna
zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč: |
– če ni
možno najti drugih rešitev ali |
– če se
na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav
izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo. |
Posegi
in dejavnosti v prostoru se načrtujejo in izvajajo tako, da se
arheološka najdišča ohranjajo na kraju samem. |
Na
celotnem območju urejanja veljajo splošna zakonska določila giede
varstva arheoloških ostalin: |
– strokovni nadzor nad posegi |
Kolikor
predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe
zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za
varstvo kulturne dediščine Slovenije, skladno s predpisi s področja
varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo
izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih
del pisno obvesti ZVKDS OE Novo mesto vsaj 10 dni pred pričetkom
zemeljskih del. |
– odkritje arheološke ostaline |
Ob vseh
posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni
režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo
del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na
mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu
z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki
jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to
zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne
opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove
gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke
ostaline. |
Na
območjih arheološke dediščine gradnja načeloma ni dopustna. Ker pa gre v
obravnavanem primeru za plitvo ležeče arheološke plasti, ki so bile z
dosedanjimi kmetijskimi dejavnostmi že dokaj prizadete in pri izgradnji
avtoceste že deloma izkopane, menimo, da bo s predhodnimi arheološkimi
raziskavami možno ustrezno zagotoviti dolgoročno varovanje arheološkega
potenciala. Ukrepe za varstvo kulturne dediščine zagotovi investitor:
kadar gradbena dela posegajo v registrirano arheološko najdišče krije
stroške arheoloških raziskav investitor gradnje. |
Pred
izdajo kulturnovarstvenega soglasja je na območjih gradbenih posegov
potrebno opraviti vrednotenje z izkopom testnih jarkov. Po izvedbi tega
dela raziskav oziroma pred pričetkom gradnje je potrebno izvesti
arheološka izkopavanja delov najdišč oziroma arheološko pozitivna
območja izločiti iz območja urejanja. V vse predhodne arheološke
raziskave je potrebno vključiti primarno obdelavo najdb in
dokumentacije. |
|
VIII.
MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE
NARAVE |
|
23. člen |
(varstvo
voda in okolja) |
Zemljišča predvidenih posegov se nahajajo na poplavnem območju. S posegi
ni dovoljeno poslabšati obstoječih razmer in delati škodo »tretji
osebi«. Izvedejo se omilitveni ukrepi, kot npr. nasutje. |
V PGD
dokumentaciji je potrebno obrazložiti in dokazati, da gradnja ne
poslabšuje razmer, glede zalednih vod. |
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih
odpadnih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o nalogah, ki se
izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in
Čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS,
št. 109/07, 21. člen) in Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in
padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11 in 8/12). |
Ponikovalnice morajo zagotavljati ustrezno sposobnost ponikanja, kar je
potrebno pred gradnjo (v projektu PGD7PZI) dokazati z geološkim
poročilom. |
V času
gradnje je stranka dolžna zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in
tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje voda,
izlitje nevarnih tekočin na prosto, ali v zemljo. |
Za vso
škodo, ki bi nastala na vodnem režimu zaradi neustrezne ali nekvalitetne
izvedbe gradbenih del ali projekta, je v celoti odgovoren investitor. |
V
projektni dokumentaciji PGD je potrebno navesti in prikazati mesta
odlaganja viškov izkopanega in drugega gradbenega materiala. Viške
materialov ni dovoljeno nekontrolirano odlagati na teren in zasipavati
poplavnega območja vodotokov. |
|
24. člen |
(varstvo
narave) |
Območje
OPPN Bič, ni v območju naravnih vrednot. |
Če
investitor oziroma izvajalec odkrije potencialno naravno vrednoto, naj o
najdbi čim prej obvesti pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo
narave. |
Novo
odkrite naravne vrednote se varuje glede na zvrst in tip naravne
vrednote in glede na tip posega, na osnovi katerih strokovna služba
izbere najprimernejši način varovanja. V primerih, ko ni možno
zagotoviti niti in-situ niti ex-situ varstva, se zagotovi
natančno evidentiranje in dokumentiranje. |
|
25. člen |
(varovanje gozda) |
Izvedba
plana OPPN, ne bo vplivala na gozdno okolje. |
|
26. člen |
(varstvo
pred hrupom) |
Obrtno
podjetniška cona spada pod območja proizvodnih dejavnosti in je v OPN
določena pod IV. stopnjo varstva pred hrupom. |
Ta
stopnja dopušča posege v okolje, ki so lahko bolj moteči zaradi
povzročanja hrupa. |
|
27. člen |
(ravnanje z rodovitno prstjo) |
Zgornjo
plast humusa se pravilno odgrne, začasno in ustrezno deponira ter
ponovno uporabi za rekultivacijo poškodovanih zemljišč in ureditev
funkcionalnih zemljišč ob objektih. |
S prstjo
se ob odgrinjanju, deponiranju in vgrajevanju ravna tako, da se bo
ohranila njena količina in rodovitnost in da ne pride do onesnaženja z
nevarnimi in škodljivimi snovmi ter do mešanja z manj kakovostno
zemljino. |
Z viški
rodovitne zemlje razpolaga lokalna skupnost v skladu z občinskimi
odloki. |
Gradnja,
transport in druge aktivnosti v zvezi z gradnjo se izvajajo tako, da bo
s posegi prizadetih čim manj površin. S transportnih in gradbenih
površin se prepreči emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje
vod na kmetijske obdelovalne površine ter v podtalnico. |
|
28. člen |
(varstvo
pred onesnaževanjem zraka) |
Za
zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je treba
upoštevati veljavne predpise. |
Gradnja
se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje
zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter
vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za: |
– vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem
in suhem vremenu, |
– preprečevanje raznosa materiala z gradbišč, |
– čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste, |
– protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo
za prevoz. |
Ogrevanje objektov mora biti urejeno tako, da emisije v zrak ne
presegajo s predpisi dovoljenih ravni. |
|
29. člen |
(ravnanje z odpadki med gradnjo) |
Med
gradnjo se ločeno zbirajo gradbeni in drugi odpadki, glede na možnost
ponovne uporabe. |
|
IX.
MERILA IN POGOJI V VAROVALNEM PASU AC |
|
30. člen |
(varovalni pas AC) |
Treba je
upoštevati AC, spremljajoče prometnice in objekte ter komunalno,
telekomunikacijsko in energetsko infrastrukturo (izvedeno stanje). |
Državnim
cestam je v skladu z Zakonom o cestah določen varovalni pas v katerem je
raba omejena in meri za AC 40 m od roba cestnega sveta na vsako stran.
Vse posege v varovalni pas AC bo možno izvajati le po pridobljenem
soglasju DARS d.d. |
Posegi v
varovalni pas AC ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi, ne smejo
prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene širitve
zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza. |
Treba je
upoštevati širitev AC za en vozni pas, to je minimalno 7 m od roba
cestnega sveta obojestransko. V primeru širitve AC se mora zagotoviti
dostop do kmetijskih zemljišč, se pravi ohraniti zadostni odmik za
traktorsko pot oziroma pot za vzdrževanje HC. |
V
varovalnem pasu AC ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih
objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje. |
Meteorna
voda z objektov in pripadajočih površin območja OPPN ne sme biti
speljana v naprave za odvodnjavanje AC. Izvedba odvodnjavanja območja
OPPN ne sme poslabšati ali ogroziti obstoječega sistema odvodnjavanja
AC. |
Razsvetljava mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in
svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi. |
Zaradi
načrtovanih ureditev ne sme biti onemogočeno ali ovirano izvajanje
rednih vzdrževalnih del na AC in na njenih spremljajočih objektih in
prometnicah. |
DARS
d.d. ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nov
objekt in njegove funkcionalne površine, kot tudi ne zaščite pred
morebitnimi drugimi vplivi (npr. prah, vibracije ipd.), ki so ali bodo
posledica obratovanja AC, glede na načrtovane ukrepe zaščite v sklopu
njene izgradnje. Izvedba vseh ukrepov za zaščito območja in objekta je
obveznost investitorja novih posegov. |
Investitor novih ureditev je dolžan vse poškodbe v varovalnem pasu AC
takoj povrniti v prvotno stanje na lastne stroške. |
|
X.
REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
31. člen |
(varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
Pri
načrtovanju objektov je potrebno upoštevati cono potresne ogroženosti
območja. Vsi objekti morajo biti načrtovani in grajeni potresno varno. |
Pri
načrtovanju objektov (PGD/PZI) je treba upoštevati projektni pospešek
tal. |
Za
primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je treba pripraviti načrt
za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se
uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje
objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju naslednjega: |
– nadzor
tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije, |
– nadzor
nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj, |
– nadzor
nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih
površin in objektov ter |
– nadzor
nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih
materialov. |
|
32. člen |
(obramba) |
Za
območje urejanja ni predvidenih ukrepov za obrambo. |
Rešitve
in ukrepi za varstvo okolja, obrambo ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami so prikazani v načrtu »Rešitve in ukrepi za varstvo
okolja, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«
(št. lista 10). |
|
33. člen |
(varstvo
pred požarom) |
Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije
požarne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne
varnosti. Kadar izdelava študije požarne varnosti ni zahtevana, mora
doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta
Zasnova požarne varnosti, ki na kratek in pregleden način določa
potrebne ukrepe, povezane s/z: |
– širjenjem požara na sosednje objekte, |
– nosilnostjo konstrukcije ter širjenjem požara po stavbah, |
– evakuacijskimi potmi in sistemi za javljanje in alarmiranje, |
– napravami za gašenje in dostopom gasilcev. |
Voda
potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnih hidrantnim
omrežjem. |
|
XI.
ETAPE IZVAJANJA OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
34. člen |
(etapnost izvedbe) |
OPPN se
lahko izvaja v več ali eni etapi, ki so časovno medsebojno neodvisne. Če
se izvaja v večih etapah, mora biti vsaka etapa zaključena funkcionalna
celota, vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno
ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami. |
Etapnost
izvedbe je prikazana v načrtu »Razporeditev javnih in privatnih površin
ter etapnost izvedbe« (št. lista 11). |
|
XII.
DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN |
|
35. člen |
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) |
Odstopanja pri poteku prometne, energetske, komunalne in druge
gospodarske infrastrukture ter drugih javnih površin so dopustna, če se
s projektnimi rešitvami doseže ustreznejša oskrba in racionalnejša
izraba komunalnih priključkov, kar se obrazloži v vodilni mapi PGD. |
Trase
komunalnih vodov so samo idejne, točneje z medsebojnimi odmiki (med
posameznimi infrastrukturami) se jih določi v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja. |
Na
območju OPPN se lahko gradi tudi druga infrastruktura, če bo potreba po
njej. |
|
XIII.
KONČNE DOLOČBE |
|
36. člen |
(vpogled
OPPN) |
Občinski
podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled na: |
– Občini
Trebnje, |
– Upravni enoti Trebnje. |
|
37. člen |
(nadzor) |
Nadzor
nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojni državni in občinski
inšpektorat. |
|
38. člen |
(uveljavitev) |
Ta odlok
začne veljati peti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 007-21/2016 |
Trebnje, dne 17. avgusta 2016 |
|
Župan |
Občine Trebnje |
Alojzij Kastelic l.r. |
|