ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM

NAČRTU PRESTAVITVE KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA KORDEŽ

I.              Uvodne določbe

1. člen

(predmet odloka)

S tem odlokom se ob upoštevanju določil 3.ea člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12 in 27/2016 in 27/2017 – ZKme-1D), Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/2004 in 33/07 – ZPNačrt) in Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/2011, 35/2014 in 68/2015, v nadaljevanju OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt prestavitve kmetijskega gospodarstva Kordež, v nadaljevanju OPPN.

2. člen

(vsebina OPPN)

(1)        Ta OPPN vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in kartografski del.

Tekstualni del obsega:

I.     Uvodne določbe

II.    Opis prostorske ureditve

III.  Umestitev načrtovane ureditve v prostor

IV.   Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na        gospodarsko javno infrastrukturo

V.    Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave

VI.   Rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

VII.  Končne določbe

Grafični del obsega:

1)    Izsek iz prostorskega akta - širši prikaz

2)    Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem

3)    Ureditvena situacija s prikazom zazidave in krajinske ureditve

4)    Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov

na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro

5)    Ureditvena situacija - prometna infrastruktura

6)    Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

Priloge OPPN so:

I.     Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta

II.    Sklep o pričetku postopka

III.  Prikaz stanja prostora

IV.   Seznam strokovnih podlag

V.    Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora

VI.   Obrazložitev in utemeljitev

VII.  Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi OPPN

VIII. Obveznosti v zvezi s financiranjem priprave OPPN

3. člen

(izdelovalec OPPN)

OPNN je izdelala družba Alfa Ars d.o.o., arhitekturni biro, Stritarjeva ulica 8, 4000 Kranj, pod številko U-1135/16, v juliju 2017.

II.             Opis prostorske ureditve

4. člen

(ureditveno območje OPPN)

1)         Območje OPPN obsega del zemljišča parc. št. 1217 k.o. Luže, s skupno površino cca 8 220 m2, kateri je del kmetijskega gospodarstva KMG-MID: 100940701.

2)         Ureditveno območje je prikazano v kartografskem delu OPPN (Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem).

3)         Območje OPPN se po Občinskem prostorskem načrtu Občine Šenčur (v nadaljevanju OPN) nahaja v neposredni bližini urbano urejenega območja urejanja LU-01 SKj, zemljišča zajeta v OPPN pa predstavljajo najboljša kmetijska zemljišča z oznako K1 (K1, K2 – kmetijska zemljišča).

5. člen

(predvideni posegi v območju OPPN)

1)         V območju OPPN se dovoli gradnja:

·       stavb za spravilo pridelka z oznako klasifikacije objekta CC-SI 12713,

·       srugih nestanovanjskih stavb z oznako klasifikacije objekta CC-SI 12714,

·       stanovanjske stavbe z oznako klasifikacije objekta CC-SI 11100.

6. člen

(faznost urejanja)

1)         V prvi fazi se izvede gradnja objekta A z oznako klasifikacije objekta CC-SI 12713.

2)         V drugi fazi se izvede gradnja objekta B z oznako klasifikacije objekta CC-SI 12713.

3)         V tretji fazi se izvede gradnja objekta C z oznako klasifikacije objekta CC-SI 12714.

4)         V četrti fazi se izvede gradnja objekta D z oznako klasifikacije objekta CC-SI 12714.

5)         V peti fazi se izvede zunanja ureditev okolice kmetijskih objektov.

6)         Po pridobitvi uporabnega dovoljenja za kmetijske objekte se v šesti fazi izvede gradnja stanovanjske stavbe z oznako S, z oznako klasifikacije objekta CC-SI 11100.

III.            Umestitev načrtovane ureditve v prostor

7. člen

(pogoji načrtovane ureditve)

Arhitekturno oblikovanje objektov

8. člen

(nezahtevni in enostavni objekti)

1)         Na gradbenih parcelah objektov je dovoljena postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov, vendar v predpisanih minimalnih odmikih od parcelnih mej in cest. V primerih manjših odmikov od predpisanih je potrebno pridobiti soglasje mejaša.

2)         Dopustni so enostavni in nezahtevni objekti v skladu z veljavno zakonodajo in pogoji gradenj Občine Šenčur po veljavnem prostorskem aktu.

3)         Enostavni in nezahtevni objekti morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo, h kateri pripadajo. Dovoljena je ravna ali enokapna streha z minimalnim naklonom nad enostavnimi in nezahtevnimi objekti.

9. člen

(faktor pozidanosti)

1)         Dovoljen faktor pozidanosti parcele za gradnjo ne sme presegati 60%.

2)         Delež zelenih površin mora znašati vsaj 30%.

10. člen

(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)

Utrjene površine namenjene parkiriščem, dovozom in manipulaciji naj bodo tlakovane, asfaltirane oziroma betonirane ter izvedene v ustreznih naklonih z urejenim odvodnjavanjem in opremljene z lovilci olj.

11. člen

(ureditev okolice)

1)         Višinske terenske razlike se lahko premoščajo z utrjenim terenom, opornimi zidovi, tlakovanimi ali asfaltiranimi rampami ali s travnimi brežinami.

2)         Okoli zemljišč objektov je dopustna postavitev ograj višine do 2,00 m. Ograjo je možno postaviti na parcelno mejo ob pisnem soglasju med sosedi, mejaši.

3)         Utrjene površine (dostop, dovoz, parkirišča in manipulativne površine) morajo biti izvedene v protiprašni izvedbi ter v ustreznih radijih in naklonih z urejenim odvodnjavanjem, opremljene z lovilci olj in oblikovane brez arhitekturnih ovir.

4)         V okolici objektov je potrebno zasaditi avtohtone sadne vrste dreves.

5)         Po zaključku del mora investitor vse začasne objekte, odvečni gradbeni material in izkopani material odpeljati na ustrezno deponijo, plodno zemljo pa ponovno uporabiti za ureditev zelenih površin.

12. člen

(odmiki)

1)         Najbolj zunanje točke manj zahtevnih in zahtevnih objektov, projicirana na tla, mora biti od zemljišča parc. št. 1215/4 k.o. Luže (2107) odmaknjena najmanj 4 m.

2)         Najbolj zunanje točke nezahtevnih in enostavnih objektov, projicirane na tla, morajo biti od parc. št. 1215/4 k.o. Luže (2107) odmaknjene najmanj 1,5 m.

3)         Odmiki posameznih objektov so določeni v kartografskem delu.

4)         Odmiki objekta od parcelnih meja morajo biti usklajeni s predpisi s področja graditve objektov in varstva pred požarom.

13. člen

(prometna ureditev)

1)         Pri izračunu parkirnih mest je potrebno dosledno upoštevati namembnost posameznega objekta:

2)         Parkirne in manipulativne površine morajo biti oblikovane tako, da zagotavljajo ustrezne odmike, fizično ločene od cestnega sveta v soglasju z Občino Šenčur.

3)         Vse poškodbe na cestah, zemljiščih in komunalnih napravah, ki bi eventualno nastale pri izvedbi predvidenih del, bremenijo investitorja in jih mora nemudoma odpraviti.

4)         V primeru izvedbe infrastrukturnih priključkov preko javnih zemljišč oziroma zemljišč v lasti Občine Šenčur, je potrebno pridobiti soglasje za poseg oziroma prekop javnega zemljišča.

5)         Priključek na javno cesto mora biti urejen tako, da ne ovira prometa. Širina cestnega priključka do kmetijskih objektov mora biti zadostna za izvajanje dejavnosti.

6)         Ob parkirnih površinah je potrebno predvideti tudi zadostne manipulacijske površine, ki bodo omogočale, da se vozila vključujejo na javno cesto čelno.

7)         Parkirišča morajo biti asfaltirana in opremljena z lovilci olj in odmaknjena od parcel lokalne ceste in javne poti najmanj 1 m.

8)         V primeru postavitve ograje ob meji z zemljiščem parc. št. 1215/4 k.o. Luže (2107), mora biti le-ta odmaknjena najmanj 0,5 m od parcelne meje.

9)         V primeru, da je predvidena ograja na območju uvoza, je potrebno med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se vozilo lahko ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.

10)       V primeru, da bo zaradi premajhne preglednosti priključevanja na javno cesto potrebno postaviti cestno ogledalo, ga mora investitor postaviti na svoje stroške in tako, da ne ovira prometa na javni cesti. Stroški pridobitve vseh soglasij bremenijo investitorja.

11)       Na notranji strani cestne krivine (v pregledni bremi) ni dovoljeno saditi dreves, grmovja, postavljati predmetov in naprav ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost občinskih cest (polje preglednosti).

12)       Meteorne vode se morajo odvajati v ponikovalnice zgrajene na zemljiščih investitorja.

IV.           Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo

14. člen

(skupni pogoji)

1)         V obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske vode, ki se nahajajo v območju OPPN, je dopustno posegati v soglasju z njihovimi upravljavci.

2)         Obvezna je pridobitev soglasja Občine Šenčur glede gradnje novih infrastrukturnih priključkov, ki bodo predvidoma potekali preko javnih zemljišč oziroma zemljišč v lasti Občine Šenčur.

3)         Dovoljena je gradnja drugih vodov gospodarske infrastrukture in priključitev nanjo, če jih je potrebno zgraditi zaradi potreb obravnavanega območja ali sistemskih potreb.

4)         Pri izgradnji komunalne infrastrukture je potrebno upoštevati priporočljive minimalne razdalje približevanja in križanja komunalnih vodov ter njihove varovalne pasove po veljavnih predpisih in zakonodaji.

5)         Gradnja infrastrukturnih objektov in naprav mora potekati medsebojno usklajeno.

6)         Predvideni objekti se morajo priključiti na vso gospodarsko javno infrastrukturo.

15. člen

(cestno in prometno omrežje)

1)         Območje OPPN prestavitve kmetijskega gospodarstva Kordež se mora priključevati na obstoječe cestno in prometno omrežje, ki se ureja na podlagi OPN Šenčur, na javno pot zemljišč s parc. št. 1215/4 in 1220/4 obe k.o. Luže (2107) ter na javno cesto zemljišč s parc. št. 1221 in 1220/2 obe k.o. Visoko občinsko cesto, ki je po evidencah zemljiške knjige zaznamovana kot javno dobro.

2)         Vsa vozila se morajo čelno vključevati na javno pot.

3)         Pri načrtovanju prometnih površin je glede na dejavnost potrebno upoštevati splošna določila OPN Šenčur.

16. člen

(elektroenergetsko omrežje)

1)         Objekti se morajo priključevati na javni vod elektroenergetskega omrežja skladno s pogoji upravljalca.

2)         Za napajanje novega porabnika na obravnavanem območju je potrebno zgraditi nov NN izvod (ustreznega preseka glede na predvideno moč) iz TP 0033 Visoko. NN omrežje se mora graditi s podzemnimi kabli do priključno merilne omarice locirane ob robu zemljišča in z dostopom z javnih površin.

3)         Za potrebe območij na katerih bo potrebna večja priključna moč, bo potrebno pri Elektro Gorenjska d.d. posebej naročiti raziskavo o možnosti napajanja z električno energijo.

4)         Pri načrtovanju in gradnji objektov na območjih za katera bodo izdelani prostorski akti je potrebno upoštevati veljavne tipizacije distribucijskih podjetij, veljavne tehnične predpise in standarde ter pridobiti upravno dokumentacijo.

5)         Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa, določene z Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/1996 in 41/2004 – ZVO-1).

17. člen

(vodovodno omrežje)

1)         Objekti se morajo priključevati na javni vod javnega vodovoda skladno s pogoji upravljalca.

2)         Pri načrtovanju vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati določbe s področja vodovoda:

·       Uredba o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/2012),

·       Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske št. 8/2010)

·       Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/2004 – uradno prečiščeno besedilo, 14/2005 – popr., 92/2005 – ZJC-B, 93/2005 – ZVMS, 111/2005 – odl. US, 126/2007, 108/2009, 61/2010 – ZRud-1, 20/2011 – odl. US, 57/2012, 101/2013 – ZDavNepr, 110/2013 in 19/2015),

·       Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008 – ZVO-1B, 108/2009, 80/2010 – ZUPUDPP, 43/2011 – ZKZ-C, 57/2012, 57/2012 – ZUPUDPP-A, 109/2012, 76/2014 – odl. US in 14/2015 – ZUUJFO)

·       Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/1991, Uradni list RS, št. 1/1995 – ZSta, 59/1999 – ZTZPUS, 52/00 – ZGPro in 83/2005)

·       Tehnični pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega omrežja v upravljanju Komunale Kranj (dosegljiv na spletni strani Komunale Kranj).

3)         Do območja pozidave je potrebno zgraditi ustrezno vodovodno omrežje. Komunalni vod javnega vodovoda mora potekati po javni površini – po dostopni poti.

4)         Omrežje vodovoda mora biti zgrajeno s cevmi iz nodularne litine.

5)         Znotraj območja pozidave si mora investitor zagotoviti interno požarno varnost v kolikor javno omrežje ne pokriva celotnega območja.

6)         Za požarno varnost upravljalec zagotavlja največ 10 l/s požarne vode.

18. člen

(meteorne in fekalne odpadne vode)

1)         Objekti, v katerih bo nastajala komunalna odpadna voda, morajo biti priključeni na omrežje javne fekalne kanalizacije v lasti Občine Šenčur, s soglasjem izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod Komunale Kranj.

2)         Predvideti je potrebno ločene sisteme odvodnjavanja komunalnih in padavinskih voda.

3)         Vse komunalne odpadne vode je potrebno voditi v javno kanalizacijo in s tem v centralno čistilno napravo Kranj.

4)         Do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja in njegovega obratovanja je potrebno  komunalno  odpadno vodo odvajati v male komunalne čistilne naprave ustreznih zmogljivosti. Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda je potrebno urediti individualno za vsak objekt posebej ali dogovorno za več objektov skupaj.

5)         Padavinske vode s povoznih površin se preko lovilca olj odvaja v ponikovalnico na zemljišču investitorja.

6)         Padavinske vode s strešin in utrjenih površin je potrebno ponikati na zemljišču investitorja.

19. člen

(telekomunikacijsko omrežje)

1)         Objekti se lahko priključujejo na javno telekomunikacijsko omrežje skladno s pogoji upravljalca.

2)         Po tangiranih zemljiščih ne potekajo obstoječe telekomunikacijske naprave Telekoma Slovenije d.d..

3)         V primeru posegov izven predvidenega območja (izdelava ostale infrastrukture) na območje obstoječih telekomunikacijskih naprav je potrebno obvezno pred pričetkom izvajanja gradbenih del označiti in po potrebi ustrezno zaščititi obstoječe telekomunikacijske naprave v skladu s predpisi in pogoji Telekom Slovenije d.d..

4)         Pri izdelavi projekta za predmetni poseg je potrebno predvideti priklop objekta na obstoječe telekomunikacijsko omrežje Telekoma Slovenije.

5)         Za izvedbo vključitve objekta na javno telekomunikacijsko omrežje, investitor pridobi ustrezna dovoljenja lastnikov tangiranih zemljišč.

6)         Najmanj 30 dni pred pričetkom del, je zaradi točnega dogovora glede zakoličbe, zaščite in morebitno potrebne prestavitve telekomunikacijskega omrežja terminske uskladitve in nadzora nad izvajanjem del, investitor oziroma izvajalec o tem dolžan obvestiti skrbniško službo Telekoma Slovenije.

20. člen

(ravnanje z odpadki)

1)         Investitor se mora vključiti v sistem ravnanja z odpadki z ločevanjem odpadkov s predhodno pridobitvijo soglasja upravljalca ravnanja z odpadki.

2)         Za ravnanje z odpadki je potrebno upoštevati določbe Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske št. 3/2010 in 16/2010).

3)         V objektih predvidenih za kmetijsko dejavnost je potrebno predvideti oddvojen prostor za zbiranje in nakladanje zbranih ločenih frakcij odpadkov.

4)         Ob stanovanjskem objektu je potrebno predvideti skupno zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane odpadke in odpadno embalažo.

5)         Za zbiranje kuhinjskih in vrtnih odpadkov se postavi zabojnike za biološke odpadke ali kompostnik.

6)         Velikost in količino zabojnikov se dogovori s pooblaščeno organizacijo za ravnanje z odpadki.

V.            Rešitve in ukrepi vplivnega območja letališča

21. člen

(vplivno območje letališča )

1)         Območje OPPN se nahaja v vplivnem območju letališča iz zasnove omrežja letališč, z obstoječo in predvideno mrežo letališč v RS.

2)         Načrtovana prostorska ureditev tako posega v območje kontroliranega dela zračnega prostora nad letališčem in okrog njega, namenjena varovanju letališkega prometa Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana z referenčno kodo »4E« ICAO, kategorija letališča je: CAT III/B, nadmorska višina referenčne točke: 376,8 m, smer in oznaka vzletno-pristajalne steze: 124o-306o, (12-30), dolžina vzletne – pristajalne steze: 3 300 m.

3)         Pri načrtovanju posega v prostor je potrebno v skladu z ICAO referenčno kodo letališča upoštevati vzletno, priletno in druge omejitvene ravnine posameznega letališča, kot so opisane v Zakonu o letalstvu (Uradni list RS, št. 81/2010 – uradno prečiščeno besedilo in 46/2016), Pravilniku o letališčih (Uradni list RS, št. 86/2016) in Prilogi 14 k Čikaški konvenciji.

4)         Območje predvidene gradnje se nahaja pod konično ravnino letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, v kateri so glede na določila Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 81/2010 – uradno prečiščeno besedilo in 46/2016) posegi in gradnja objektov nadzorovani zaradi zagotovitve varnosti letenja tako, da se smejo objekti približati manevrskim površinam letališča samo na dovoljeno razdaljo.

5)         Upoštevati je potrebno omejitveno ravnino letališča, ki se na tem območju nahaja na nadmorski višini 408 m, kota terena predvidene gradnje pa je višja od definirane omejitvene višine.

6)         Zagotoviti je potrebno, da novi predmeti ali podaljški obstoječih predmetov ne segajo nad konično omejitveno ravnino (408 m.n.v.), razen če so zakriti z drugimi, enako visokimi ali višjimi nepremičnimi predmeti ali če aeronavtična študija dokaže, da novi predmeti ne bodo resneje ogrozili varnosti in rednosti zračnega prometa.

7)         Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje Agencije za civilno letalstvo k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.

VI.           Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine

22. člen

(varovanje kulturne dediščine)

1)         V samem območju urejanja ni registriranih enot kulturne dediščine. Območje OPPN se nahajaj v vplivnem območju enote dediščine Šenčur – Vas (EŠD 14469). Zaradi upoštevanja varstvenega režima se v območju urejanja načrtuje zasaditev visokodebelne vegetacije, kot je je prikazana na karti Ureditvena situacija s prikazom zazidave in krajinske ureditve.

2)         Za gradnjo in druge posege v prostor ni potrebno pridobiti soglasja pristojne službe Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

3)         Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena velja ob vseh posegih v zemeljske plasti splošen arheološki varstveni režim, ki najditelja/ lastnika zemljišča/ investitorja/ odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče.

4)         Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.

5)         Za območje obravnavanega OPPN je potrebno izdelati načrt zasaditve ali načrt krajinske arhitekture obravnavanega območja.

VII.          Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanje narave

23. člen

(varovanje tal)

Pri nameravanih posegih v tla je potrebno upoštevati pogoje pristojnih služb za varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanja narave.

24. člen

(varovanje voda in zaščitni ukrepi)

1)         Pri nameravanih posegih je potrebno dosledno upoštevati pogoje pristojnih služb za varovanje voda in njihove zaščitne ukrepe.

2)         Projektno rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih voda z javnih cest in površin je potrebno uskladiti z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/2005).

3)         Zagotoviti je potrebno preventivno preprečevanje obremenitve obrežnih ekosistemov, onesnaženja voda in okolja.

25. člen

(zagotavljanje higienskih in zdravstvenih zahtev v zvezi z osvetlitvijo,

osončenjem in kakovostjo bivanja)

1)         Prostori ali deli prostorov, namenjeni bivanju, uživanju in pripravi hrane ter spanju morajo biti osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s predpisi o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj.

2)         Od obstoječih stavb mora biti novo zgrajeni objekti oddaljeni toliko, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični pogoji. Zagotovljen mora biti 45º kot osončenja prostorov, namenjenih bivanju.

26. člen

(varstvo zraka)

1)         Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določila veljavne zakonodaje in predpise s področja varstva zraka.

2)         Izpusti v zrak ne smejo presegati z zakonom določenih mejnih vrednosti.

3)         Prezračevanje vseh delov objektov pod in nad nivojem terena je treba izvesti naravno ali prisilno.

27. člen

(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)

Pri osvetljevanju stavb in vseh javnih ter funkcionalnih površin je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisij svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja varstva pred škodljivim delovanjem svetlobnega onesnaženja okolja.

28. člen

(varstvo pred hrupom)

1)         V območju OPPN je dovoljena mejna raven hrupa, predpisana za III. stopnjo varovanja pred hrupom, glede na veljavno zakonodajo in predpise.

2)         Upoštevati je potrebno predpise s področja varstva pred hrupom, ki določajo mejne vrednosti obremenitev s hrupom glede na rabo prostora in obremenitve s hrupom na predvidenih, za hrup občutljivih objektih, načrtovanih s tem OPPN.

3)         Pri nameravanih posegih je potrebno dosledno upoštevati pogoje pristojnih služb za varovanje pred hrupom in njihove zaščitne ukrepe.

VIII.         Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

29. člen

(rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom)

1)         Na obravnavanem območju ni poplavne, erozijske, plazovne ali požarne ogroženosti naravnega območja.

2)         Po karti potresne nevarnosti (atlas ARSO) se Občina Šenčur nahaja v območju s projektnim pospeškom tal (g) 0,225. Pri načrtovanju konstrukcije objekta je potrebno upoštevati določbe Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/2005).

3)         Pri projektiranju objektov je treba predvideti predpisane ukrepe s področja varstva pred požarom v skladu z veljavno zakonodajo.

4)         Z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki od meja parcel in med objekti. Če ustreznih odmikov ni mogoče zagotoviti, je treba zagotoviti potrebne protipožarne ločitve.

5)         Iz sistema javnega vodovoda je potrebno zagotavljati 10 l/s vode za požarno varnost. Vodo za gašenje je potrebno zagotavljati iz hidrantnega omrežja.

6)         Za zaščito v primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč je potrebno zagotoviti ustrezne evakuacijske poti in površine za ljudi, živali in materialne dobrine, intervencijske poti in površine.

IX.           Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

30. člen

(dopustna odstopanja)

1)         Dovoljena so odstopanja od tlorisnih in višinskih gabaritov objektov za maksimalno ±15%.

2)         Pri izvedbi so, ob soglasju pristojnega soglasodajalca, dopustna odstopanja od arhitekturnih in tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem natančnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo rešitve, ki so primernejše z arhitekturnega, oblikovalskega, prometno-tehničnega in okoljevarstvenega vidika.

X.            Končne določbe

31. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

32. člen

(vpogled)

OPPN prestavitve kmetijskega gospodarstva Kordež je na vpogled na sedežu Občine Šenčur, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur.

33. člen

(veljavnost odloka)

OPPN prestavitve kmetijskega gospodarstva Kordež prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 350-0009/2016-16

Datum: 23. 8. 2017

Tehnični popravek Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu prestavitve kmetijskega gospodarstva Kordež (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 65/2020) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

 

3. člen

Tehnični popravek začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.