Na podlagi 36. člena
zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08 in 79/09) in 16. člena
Statuta Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah
(MUV, št. 02/07, 29/07 in 11/10) je Občinski svet Občine Sveta Trojica v
Slovenskih goricah na svoji 35. redni seji, dne 2. septembra 2010,
sprejel |
P O S L O V N I K |
Občinskega sveta
Občine Sveta Trojica |
v Slovenskih
goricah |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Ta poslovnik ureja
organizacijo in način dela Občinskega sveta Občine Sveta Trojica v
Slovenskih goricah (v nadaljevanju: |
občinski svet) ter
način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v
nadaljevanju: člani). |
2. člen |
Določbe tega
poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko
v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih
teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
3. člen |
Občinski svet in
njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
4. člen |
Delo občinskega sveta
in njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost dela se lahko
omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov,
dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom,
drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali
zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna
tajnost. |
Način zagotavljanja
javnosti dela in način omejitve javnosti dela občinskega sveta in
njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
5. člen |
Občinski svet dela na
rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah. |
Redne seje se
sklicujejo najmanj štirikrat letno. |
Izredne seje se
sklicujejo po določbah tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki
veljajo za redne seje. |
Dopisne seje se
sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni
pogoji za sklic izredne seje. |
Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih
priložnostih. |
6. člen |
Občinski svet
predstavlja župan oziroma županja (v nadaljevanju: |
župan), delovno telo
občinskega sveta pa predsednik oziroma predsednica delovnega telesa (v
nadaljevanju: predsednik). |
7. člen |
Občinski svet
uporablja pečat občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom, v
katerega notranjem krogu je ime občinskega organa “OBČINSKI SVET”. |
Občinski svet
uporablja pečat na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih
odločitvah ter na dopisih. |
Pečat občinskega
sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. |
Pečat občinskega
sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave. |
II. KONSTITUIRANJE
OBČINSKEGA SVETA |
8. člen |
Občinski svet se
konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov sveta. |
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan praviloma 20 dni po
izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot 10 dni po izvedbi drugega kroga
volitev župana. |
Zaradi priprave na
prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili
izvoljeni člani občinskega sveta. |
9. člen |
Obvezni dnevni red
konstitutivne seje je: |
1. Poročilo občinske
volilne komisije o izidu volitev v občinski svet in volitev župana, |
2. Imenovanje
mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga
potrditve mandatov članov sveta, |
3. Poročilo mandatne
komisije o izidu rezultatov, odločanje o pritožbah kandidatov za
občinske svetnike ter potrditev mandatov občinskih svetnikov, |
4. Poročilo mandatne
komisije o izidu rezultatov, odločanje o pritožbah kandidatov župana ter
potrditev mandata župana, 5. Imenovanje komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
O dnevnem redu
konstitutivne seje občinski svet ne razpravlja in ne odloča. |
10. člen |
Prvo sejo
novoizvoljenega občinskega sveta vodi najstarejši član občinskega sveta
oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet,
do potrditve mandata župana. |
Na prvi seji občinski
svet izmed navzočih članov najprej imenuje tri člansko komisijo za
potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve
župana. Člane komisije lahko predlaga vsak član občinskega sveta. Svet
glasuje o predlogih po vrstnem redu kot so bili vloženi, dokler niso
imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih občinski svet ne
odloča. |
Komisija na podlagi
poročila volilne komisije in potrdil o izvolitvi pregleda, kateri
kandidati so bili izvoljeni za člane občinskega sveta, predlaga
občinskemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane
občinskega sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga
potrditev mandatov članov občinskega sveta. |
Komisija na podlagi
poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga
občinskemu svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov
za župana ali predstavnikov kandidatur. |
11. člen |
Mandate članov
občinskega sveta potrdi občinski svet na predlog komisije potem, ko dobi
njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
Občinski svet odloči
skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa
odloča posebej. |
Član občinskega
sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega
mandata. Šteje se, da je občinski svet z odločitvijo o spornem mandatu
odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma
kandidatne liste. |
Ko se občinski svet
konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani občinskega sveta,
mandat dotedanjim članom občinskega sveta pa preneha. Občinski svet je
konstituiran, ko je potrjen mandat več kot polovici članov občinskega
sveta. |
S prenehanjem mandata
članov občinskega sveta, preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter
stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta. |
12. člen |
Občinski svet na
podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na
podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za
člana občinskega sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena
pritožba, o odločanju o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti
predlagatelj pritožbe – kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za
člana občinskega sveta. |
V kolikor občinski
svet ni sprejel pritožbe zoper mandat župana iz prejšnjega odstavka,
prične novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat dotedanjemu županu pa
preneha. |
13. člen |
Ko je občinski svet
konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. |
Komisija mora do prve
naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih
telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina ter pripraviti poročilo
in morebitne predloge za imenovanje novih članov. |
14. člen |
Občinski svet potrdi
mandat člana občinskega sveta, ki nadomesti člana občinskega sveta, ki
mu predčasno preneha mandat, na predlog komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
Član občinskega
sveta, katerega mandat se potrjuje, sme glasovati o potrditvi svojega
mandata. |
III. PRAVICE IN
DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA |
SVETA |
15. člen |
Pravice in dolžnosti
članov občinskega sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem
poslovnikom. |
Člani občinskega
sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih
delovnih teles, katerih člani so. Člani občinskega sveta se lahko
udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati
pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. |
Član občinskega sveta
ima pravico: |
• predlagati
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna,
zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana, |
• predlagati
občinskemu svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; |
• glasovati o
predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev občinskega
sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
• sodelovati pri
oblikovanju programa dela občinskega sveta in dnevnih redov njegovih
sej; |
• predlagati
kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles občinskega sveta in
organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima
občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. |
Član občinskega sveta
ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki,
državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim
predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
Član občinskega sveta
ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v
skladu z zakonom in posebnim aktom občinskega sveta do dela plače za
nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
16. člen |
Član občinskega sveta
ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki
ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
Član občinskega sveta
nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in
dolžnostmi člana občinskega sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
17. člen |
Svetniške skupine, ki
jih oblikujejo člani občinskega sveta izvoljeni z istoimenske liste ali
dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu
svetniku. |
Občinski svet lahko
odloči, da imajo svetniške skupine pravico do povračila materialnih
stroškov v zvezi z delom s svojimi volivci. |
18. člen |
Član občinskega sveta
ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske
uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v občinskem
svetu in njegovih delovnih telesih. |
Občinski organi iz
prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov občinskega
sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član občinskega sveta
to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila
tudi v pisni obliki. |
Član občinskega sveta
ima pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti vprašanje
ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem
določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
19. člen |
Član občinskega sveta
zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. |
Na vsaki redni seji
sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in
pobude članov. |
Vprašanja oziroma
pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina
jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan, ali za vodenje seje
pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta na to opozori in
člana občinskega sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno
dopolni. |
Ustno postavljeno
vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več
kot 5 minut. |
Pisno postavljeno
vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je
naslovljeno. |
Pri obravnavi
vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in direktor
občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave zadržana
določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. |
Na seji se odgovarja
na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje ter na
ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov občinskega
sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije
oziroma proučitev lahko župan ali direktor občinske uprave oziroma njun
namestnik odgovori na naslednji seji. |
Župan ali direktor
občinske uprave oziroma njun namestnik lahko na posamezna vprašanja ali
pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in
pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti
posredovan vsem članom občinskega sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi
naslednji redni seji. |
20. člen |
Če član občinskega
sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko
zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga
občinskemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z
glasovanjem. |
Če občinski svet
odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na
dnevni red prve naslednje redne seje. |
21. člen |
Član občinskega sveta
se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. |
Če ne more priti na
sejo občinskega sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem
in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega
telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih
razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o
svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to
mogoče. |
Članu občinskega
sveta, ki se neupravičeno ne udeleži redne seje občinskega sveta, ne
pripada del plače za nepoklicno opravljanje funkcije za mesec, v katerem
je bila ta seja. |
Če se član delovnega
telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v
koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu
svetu njegovo razrešitev. |
IV. DELOVNO
PODROČJE SVETA |
22. člen |
Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
Občinski svet
opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in
zakona statut občine. |
V. SEJE OBČINSKEGA
SVETA |
1. Sklicevanje
sej, predsedovanje in udeležba na seji |
23. člen |
Občinski svet dela in
odloča na sejah. |
Seje sveta sklicuje
župan. |
Župan sklicuje seje
občinskega sveta v skladu s programom dela sveta, po potrebi, po sklepu
občinskega sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s
statutom občine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. |
24. člen |
Vabilo za redno sejo
občinskega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 7
dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se praviloma pošlje
tudi gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno
gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če gradiva ni bilo mogoče
posredovati ob samem sklicu in če je vsebina gradiva nujno potrebna pri
odločanju o točki dnevnega reda. |
Vabilo za sejo
občinskega sveta se pošlje županu, predsedniku nadzornega odbora občine
in drugim vabljenim. |
Vabila iz prejšnjih
dveh odstavkov se pošljejo po pošti v fizični obliki na papirju, če tako
s pisno izjavo naroči prejemnik pa lahko tudi na zgoščenki, drugem
podobnem nosilcu podatkov ali po elektronski pošti. |
Vabilo za sejo
občinskega sveta se pošlje vodjem političnih strank v občini ter
predstavnikom medijem. |
Izredna seja
občinskega sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih
zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo 1/4 članov
sveta. |
V zahtevi članov
občinskega sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za
njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj
občinski svet odloča, če člani občinskega sveta ne razpolagajo z
gradivom, pa zahteva županu in občinski upravi, katero gradivo naj se za
sejo pripravi. |
Izredno sejo
občinskega sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali
člani občinskega sveta, ni sklicana v roku sedem dni od predložitve
pisne obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo
lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so sklic zahtevali oziroma
njihov pooblaščeni predstavnik. |
V tem primeru lahko
sejo vodi član občinskega sveta, ki ga določijo člani, ki so sklic
izredne seje zahtevali. |
Vabilo za izredno
sejo občinskega sveta z gradivom mora biti vročeno članom občinskega
sveta najkasneje tri dni pred sejo. |
Vabilo se pošlje v
skladu s 24. členom tega poslovnika. |
Če razmere terjajo
drugače, se lahko izredna seja občinskega sveta skliče v skrajnem roku,
ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani občinskega sveta in
se seje lahko udeležijo. |
V tem primeru se
lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko
predloži tudi gradivo za sejo. Občinski svet pred sprejemom dnevnega
reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic.
Če občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se
skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom. |
26. člen |
Dopisna seja se lahko
opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje sveta. Na dopisni seji ni
mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine, o splošnih
aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in
druge dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne obveznosti
občine. |
Dopisna seja se
opravi na podlagi v fizični ali elektronski obliki osebno vročenega
vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme ter
z osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti.
Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok
trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je do katere
ure se šteje trajanje seje). |
Dopisna seja je
sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom občinskega sveta, od
katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da
so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
Predlog sklepa, ki je
predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je zanj glasovala večina
članov občinskega sveta, ki so glasovali. |
O dopisni seji se
vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom,
vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom občinskega sveta
oziroma ugotovitev koliko članov občinskega sveta je glasovalo. |
27. člen |
Na seje občinskega
sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih
določi župan oziroma direktor občinske uprave. |
Vabilo se pošlje tudi
vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje, potrebna. |
28. člen |
Predlog dnevnega reda
seje občinskega sveta pripravi župan. |
Predlog dnevnega reda
lahko predlagajo tudi člani občinskega sveta, ki imajo pravico zahtevati
sklic seje občinskega sveta. |
Posamezne točke
dnevnega reda lahko predlaga posamezen član občinskega sveta ali
svetniška skupina. |
V predlog dnevnega
reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so
izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
Na dnevni red ni
mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z enako ali
podobno vsebino. |
O sprejemu dnevnega
reda odloča občinski svet na začetku seje. |
Občinski svet ne more
odločiti, da se v dnevi red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo
predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel
stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih
določa ta poslovnik. |
29. člen |
Sejo občinskega sveta
vodi župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti
podžupana ali drugega člana občinskega sveta (v nadaljevanju:
predsedujoči). |
Če nastopijo razlogi,
zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje,
jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član
občinskega sveta. |
Izredno sejo
občinskega sveta, ki jo skličejo člani občinskega sveta, ker župan ni
opravil sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član
občinskega sveta, ki ga pooblastijo člani občinskega sveta, ki so sklic
seje zahtevali. |
30. člen |
Seje občinskega sveta
so javne. |
Javnost seje se
zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na sejah občinskega sveta. |
Predstavnike sredstev
javnega obveščanja v občini in občane se o seji obvesti z objavljenim
vabilom. Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani
občine ter na krajevno običajen način. Sredstvom javnega obveščanja se
pošlje še obvestilo po elektronski pošti. |
Predsedujoči mora
poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja občinskega sveta
poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo občinskega sveta ter
pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od
prostora za člane občinskega sveta. |
Predsedujoči lahko na
zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti zvočno in slikovno
snemanje posameznih delov seje. O zahtevi občana za snemanje posameznih
delov seje odloči občinski svet. |
Če občan, ki spremlja
sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo občinskega
sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha
motiti dela občinskega sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
31. člen |
Župan predlaga
občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob
obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva
podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja. |
Kadar občinski svet
sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda
obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči kdo je lahko poleg župana,
predsedujočega in članov občinskega sveta navzoč na seji. |
2. Potek seje |
32. člen |
Ko predsedujoči začne
sejo, obvesti občinski svet, kdo izmed članov občinskega sveta mu je
sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. |
Predsedujoči nato
ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti občinski svet tudi o
tem, kdo je povabljen na sejo. |
Na začetku seje lahko
predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi
vprašanji. |
33. člen |
Preden občinski svet
določi dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. |
Član občinskega sveta
lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik
ustrezno spremeni in dopolni. |
O utemeljenosti
zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči
občinski svet. |
Zapisnik se lahko
sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se
sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
34. člen |
Občinski svet na
začetku seje določi dnevni red. |
Pri določanju
dnevnega reda občinski svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne
zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red
razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev
obravnav ali hitri postopek. |
Predlagatelj točke
dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do glasovanja o dnevnem redu. O
predlagateljevem umiku točke svet ne razpravlja in ne glasuje. Kadar
predlaga umik točke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj točke, svet
o tem razpravlja in glasuje. |
Predlogi za
razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po
sklicu seje in če je bilo članom občinskega sveta izročeno gradivo, ki
je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev
dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
Po sprejetih
posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da
predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
35. člen |
Posamezne točke
dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu. |
Med sejo lahko
občinski svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega
reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih je
potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na
katero je uvrščeno. Spremembo vrstnega reda obravnave je potrebno pisno
obrazložiti. |
36. člen |
Na začetku obravnave
vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan
oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev.
Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem
poslovnikom drugače določeno. Kadar občinski svet tako sklene, je
predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
Če ni župan
predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma
direktor občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo
predsednik delovnega telesa občinskega sveta, ki je zadevo obravnavalo.
Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa
lahko trajata največ po deset minut. |
Potem dobijo besedo
člani občinskega sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k
razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ sedem minut.
Občinski svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov
lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut. |
Razpravljavec lahko
praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi
vsakega drugega razpravljavca. |
Replika mora biti
konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo
lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute. |
Ko je vrstni red
priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša ali želi še kdo
razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute. |
37. člen |
Razpravljavec sme
govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče
razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
Če se razpravljavec
ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči
opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma
nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem
besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
38. člen |
Članu občinskega
sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega
reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
Nato poda
predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če
član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči občinski svet o tem vprašanju
brez razprave. |
Če član zahteva
besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem
mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem
pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se
mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot
pet minut. |
Ko predsedujoči
ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni
točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge
za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda
prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
Predsedujoči lahko
med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora,
priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih,
pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči
določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
Predsedujoči prekine
delo občinskega sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so
potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako
sklene svet. Če je delo občinskega sveta prekinjeno zato, ker seja ni
več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči
sejo konča. |
40. člen |
Seje občinskega sveta
se sklicujejo najprej ob sedemnajsti uri in morajo biti načrtovane tako,
da praviloma ne trajajo več kot štiri ure. |
Predsedujoči odredi
petnajst minutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela. |
Odmor lahko
predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine
članov občinskega sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno
zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih
obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor
lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v
okviru posamezne točke največ dvakrat. |
Če kdo od
upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega
odstavka, odloči občinski svet ali se lahko odredi odmor ali pa se seja
prekine in nadaljuje drugič. |
41. člen |
Če občinski svet o
zadevi, ki jo je obravnaval ni končal razprave ali če ni pogojev za
odločanje, ali če občinski svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji,
se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih
sej. Enako lahko občinski svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati
vseh točk dnevnega reda. |
Ko so vse točke
dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo. |
3. Vzdrževanje
reda na seji |
42. člen |
Za red na seji skrbi
predsedujoči. Na seji občinskega sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsedujoči ne da besede. |
Predsedujoči skrbi,
da govornika nihče ne moti med govorom. |
Govornika lahko
opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
43. člen |
Za kršitev reda na
seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
-
opomin, |
• odvzem besede, |
• odstranitev s seje
ali z dela seje. |
44. člen |
Opomin se lahko
izreče članu občinskega sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če
sega govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji. |
Odvzem besede se
lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe
tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje
red in določbe tega poslovnika. |
Odstranitev s seje
ali z dela seje se lahko izreče članu občinskega sveta oziroma
govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da
onemogoča delo sveta. |
Član občinskega sveta
oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela
seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
45. člen |
Predsedujoči lahko
odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak
drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem
onemogoča nemoten potek seje. |
Če je red hudo kršen,
lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
46. člen |
Če predsedujoči z
rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji občinskega sveta, jo
prekine. |
4. Odločanje |
47. člen |
Občinski svet
veljavno odloča, če je na seji navzočih več kot polovica članov
občinskega sveta. |
Navzočnost se
ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku
nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. |
Za sklepčnost je
odločilna dejanska navzočnost članov občinskega sveta v sejni sobi.
Navzočnost članov občinskega sveta na začetku seje se ugotovi s podpisi
članov na listi navzočnosti. |
Kadar je za sprejem
odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča, če je na
seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov občinskega sveta. |
48. člen |
Predlagana odločitev
je na sklepčni seji občinskega sveta sprejeta, če se je večina članov
občinskega sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če
je »ZA« sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev
določa zakon. |
49. člen |
Občinski svet
praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
S tajnim glasovanjem
lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi
oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali
najmanj ena četrtina vseh članov občinskega sveta. |
50. člen |
Glasovanje se opravi
po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. |
Član občinskega sveta
ima pravico obrazložiti svoj glas razen, če ta poslovnik ne določa
drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le
enkrat in sme trajati največ dve minuti. |
H glasovanju pozove
predsedujoči člane občinskega sveta tako, da jim najprej predlaga, da se
opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po zaključenem
opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo »PROTI«
sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti odločitvi samo
enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno. |
Predsedujoči po
vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
51. člen |
Javno glasovanje se
opravi z dvigom rok, z uporabo glasovalne naprave ali s poimenskim
izjavljanjem. |
Poimensko glasujejo
člani občinskega sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega
ali najmanj ene četrtine vseh članov občinskega sveta. |
Člane se pozove k
poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov.
Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA«, »PROTI« ali »NE GLASUJEM«. O
poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu
občinskega sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova
odsotnost. Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. |
52. člen |
Tajno se glasuje z
glasovnicami. |
Tajno glasovanje vodi
in ugotavlja izide tri članska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva
člana določi občinski svet na predlog predsedujočega. Administrativno -
tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja direktor
občinske uprave ali delavec občinske uprave, ki ga določi direktor
občinske uprave. |
Za glasovanje se
natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov občinskega sveta. |
Glasovnice morajo
biti overjene z žigom, ki ga uporablja občinski svet. |
Pred začetkom
glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
Komisija vroči
glasovnice članom občinskega sveta in sproti označi, kateri član je
prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje
in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
Glasovnica vsebuje
predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«.
»ZA« je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani,
»PROTI«pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo
»PROTI«. |
Glasovnica mora
vsebovati navodilo za glasovanje. |
Glasovnica za
imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če
jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se
tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih
številk kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba
imenovati. |
Ko član občinskega
sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
53. člen |
Ko je glasovanje
končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
Ugotovitev izida
glasovanja obsega: |
• datum in številko
seje sveta, |
• predmet glasovanja, |
• sestava glasovalne
komisije s podpisi članov, |
• število razdeljenih
glasovnic, |
• število oddanih
glasovnic, |
• število neveljavnih
glasovnic, |
• število veljavnih
glasovnic, |
• število glasov »ZA«
in število glasov »PROTI« oziroma pri |
glasovanju o
kandidatih število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
• ugotovitev, da je
predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan,
pri glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat je imenovan. |
Predsedujoči takoj po
ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji občinskega sveta. |
54. člen |
Če član občinskega
sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida
glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
O ponovitvi
glasovanja odloči občinski svet brez razprave na predlog člana, ki
ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog
predsedujočega. |
5. Zapisnik seje
občinskega sveta |
55. člen |
O vsaki seji
občinskega sveta se piše zapisnik. |
Zapisnik obsega
glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o navzočnosti članov
občinskega sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti
članov sveta in razlogih zanjo, |
o udeležbi vabljenih,
predstavnikov javnosti in občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu,
predlogih sklepov, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o
sklepih, ki so bili sprejeti. Zapisniku je treba predložiti original
vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. |
Za zapisnik seje
občinskega sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske
uprave lahko za vodenje zapisnika seje občinskega sveta pooblasti
drugega javnega uslužbenca občinske uprave. |
Na vsaki redni seji
občinskega sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in
vseh vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej občinskega sveta. Vsak član
občinskega sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O
utemeljenosti pripomb odloči občinski svet. Če so pripombe sprejete, se
zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. |
Sprejeti zapisnik
podpišeta predsedujoči občinskega sveta, ki je sejo vodil in pooblaščeni
javni uslužbenec občinske uprave, ki je vodil zapisnik. |
Po sprejemu se
zapisnik objavi na spletnih straneh občine ter na krajevno običajen
način. |
Zapisnik nejavne seje
oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje
občinskega sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo občinskega sveta
in ne objavlja. Člane občinskega sveta z njim pred potrjevanjem
zapisnika seznani predsedujoči. |
56. člen |
Potek seje občinskega
sveta se zvočno, lahko pa tudi slikovno snema. |
Zvočni in slikovni
posnetek se hranita v sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom in gradivom s
seje. |
Član občinskega sveta
in drug udeleženec javne seje, če je za to dobil dovoljenje
predsedujočega, ima pravico poslušati in gledati posnetek. Poslušanje in
gledanje se opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti
pooblaščenega javnega uslužbenca. |
Vsakdo lahko zaprosi,
da se del posnetka, ki vsebuje informacijo javnega značaja, ki jo želi
pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje. Prošnjo, v kateri poleg
svojega osebnega imena in naslova navede, kakšno informacijo želi
dobiti, vloži ustno ali pisno pri pooblaščeni uradni osebi občinske
uprave, ki o zahtevi odloči v skladu z zakonom. |
57. člen |
Ravnanje z gradivom
občinskega sveta, ki je zaupne narave, določi občinski svet na podlagi
zakona s posebnim aktom. |
Izvirniki odlokov,
splošnih in drugih aktov občinskega sveta, zapisniki sej ter vse gradivo
občinskega sveta in njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani
v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
58. člen |
Član občinskega sveta
ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove
funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na podlagi pisne
zahteve člana občinskega sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep
o zavrnitvi, se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano. |
V primeru
dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z
zakonom in aktom občinskega sveta. |
6. Strokovna in
administrativno tehnična opravila za svet |
59. člen |
Za strokovno in
administrativno delo za občinski svet in za delovna telesa občinskega
sveta je odgovoren direktor občinske uprave. |
Direktor občinske
uprave organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv za potrebe
občinskega sveta in določi zaposlenega v občinski upravi, ki pomaga pri
pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno
delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s
sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno
mesto. |
Za zapisnik
občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta skrbi direktor
občinske uprave. Direktor občinske uprave lahko za vodenje zapisnikov
pooblasti druge delavce občinske uprave. |
7. Delovna telesa
občinskega sveta |
60. člen |
Občinski svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje
izmed svojih članov. |
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov. |
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: |
• občinskemu svetu
predlaga kandidate za člane delovnih teles občinskega sveta, občinskih
organov, ravnateljev, direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v
organih javnih zavodov, javnih agencij, javnih skladov in javnih
podjetij, |
• opravlja naloge v
zvezi s preprečevanjem korupcije, |
• občinskemu svetu
ali županu daje pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v
občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta, |
• pripravlja predloge
odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki
občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih teles,
ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in skladov ter
direktorjev javnih podjetij ter izvršuje odločitve občinskega sveta,
|
• opravlja naloge
komisije po Zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s
pridobitno dejavnostjo, |
• obravnava druga
vprašanja, ki ji jih določi občinski svet. |
Komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet na prvi seji po
volitvah takoj, ko se konstituira in ugotovi, kdo je bil izvoljen za
župana. |
Predloge za člane
komisije lahko poda vsak član občinskega sveta. O predlogu za člane
komisije se glasuje v celoti, če je predlaganih toliko članov, kot jih
je v komisiji, drugače pa o vsakem posameznem predlogu za člana
komisije. |
61. člen |
Občinski svet lahko
ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja
v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
Komisije in odbori
občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
62. člen |
Stalna delovna telesa
občinskega sveta ustanovljena s statutom občine so naslednji odbori in
komisija: |
• odbor za
negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, |
• odbor za
gospodarstvo, kmetijstvo, varstvo okolja in gospodarske javne
službe, |
• odbor za prostorsko
planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, |
• statutarno - pravna
komisija. |
63. člen |
Odbor za
negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti ima 5 članov. |
Odbor obravnava vse
predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju
negospodarstva in javnih služb družbenih dejavnosti, ki so občinskemu
svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu
svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
Obravnavo je odbor
dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana
redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno
predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih
k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka
obravnave predloga splošnega akta. |
Odbor za
negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti lahko predlaga
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti
na področju negospodarstva in javnih služb družbenih dejavnosti. |
64. člen |
Odbor za
gospodarstvo, kmetijstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe ima
5 članov. |
Odbor obravnava vse
predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju
gospodarstva (malega gospodarstva in obrti, gostinstva in turizma),
kmetijstva, varstva okolja in gospodarskih javnih služb, ki so
občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in
občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
Obravnavo je odbor
dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana
redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno
predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih
k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka
obravnave predloga splošnega akta. |
Odbor za
gospodarstvo, kmetijstvo, varstvo okolja in gospodarske javne
službe lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti na svojem področju dela. |
65. člen |
Odbor za prostorsko
planiranje in gospodarjenje z nepremičninami ima 5 članov. |
Odbor obravnava vse
predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju
planiranja, urejanja in gospodarjenja s prostorom in nepremičnim
premoženjem občine, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem,
oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s
predlogom odločitve. |
Obravnavo je odbor
dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana
redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno
predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih
k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka
obravnave predloga splošnega akta. |
Odbor za prostorsko
planiranje in gospodarjenje z nepremičninami lahko predlaga občinskemu
svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem
področju dela. |
66. člen |
Statutarno pravna
komisija občinskega sveta ima 5 članov. |
Komisija obravnava
predlog statuta občine in poslovnika občinskega sveta in njunih sprememb
oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih občinski svet
sprejema v obliki predpisov. |
Komisija oblikuje
svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov
aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne
skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. |
Komisija lahko
predlaga občinskemu svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta
občine in poslovnika občinskega sveta ter obvezno razlago določb
splošnih aktov občine. |
Med dvema sejama
občinskega sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči
občinskega sveta, statutarno pravna komisija razlaga poslovnik
občinskega sveta. |
67. člen |
Občasna delovna
telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
68. člen |
Člane odborov in
komisij imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov
izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. |
Predsednika odbora
imenuje občinski svet izmed svojih članov. |
Prvo sejo odbora
skliče župan. |
Članstvo v komisiji
ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
69. člen |
Občinski svet lahko
razreši predsednika, posameznega člana odbora občinskega sveta ali odbor
v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog
novih kandidatov za člane odborov pripravi komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega
sveta. |
70. člen |
Občinski svet in
župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. |
V aktu o ustanovitvi
skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
71. člen |
Predsednik delovnega
telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega
telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in
predloge v občinskem svetu. |
Seje delovnih teles
se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu občinskega sveta, na
podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana. |
Gradivo za sejo
delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri
dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih
primerih. |
Delovno telo dela na
sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na
seji navzoča večina njegovih članov. |
Delovno telo sprejema
svoje odločitve - mnenja, stališča in predloge z večino glasov navzočih
članov. |
Glasovanje v delovnem
telesu je javno. |
Za delo delovnih
teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo
na delo občinskega sveta. |
72. člen |
Na sejo delovnega
telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so sodelovali pri
pripravi predlogov aktov in drugih odločitev občinskega sveta, ki jih
določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij,
zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z
obravnavano problematiko. |
VI. AKTI
OBČINSKEGA SVETA |
1. Splošne določbe |
73. člen |
Občinski svet
sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: |
• poslovnik o delu
občinskega sveta, |
• proračun občine in
zaključni račun, |
• planske in razvojne
akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
• odloke, |
• odredbe, |
• pravilnike, |
• navodila, |
• sklepe. |
Občinski svet
sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb
statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v
skladu z zakonom ali statutom občine. |
Vsebina splošnih
aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
74. člen |
Proračun občine in
zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v
zakonu ali tem statutu tako določeno, predlaga občinskemu svetu v
sprejem župan. |
Komisije in odbori
občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko predlagajo
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen aktov iz prvega odstavka. |
Najmanj pet odstotkov
volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in statutom občine zahteva od
občinskega sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. |
75. člen |
Akte, ki jih sprejema
občinski svet, podpisuje župan. |
Izvirnike aktov
občinskega sveta se pečati in shrani v stalni zbirki dokumentarnega
gradiva občinske uprave. |
2. Postopek za
sprejem odloka |
76. člen |
Predlog odloka mora
vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev. |
Uvod obsega razloge
za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno
finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. |
Če je predlagatelj
odloka delovno telo občinskega sveta ali član občinskega sveta pošlje
predlog odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje
občinskega sveta. |
77. člen |
Predlagatelj določi
svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na
sejah občinskega sveta. |
Župan lahko sodeluje
v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar
on ni predlagatelj. |
78. člen |
Predlog odloka se
pošlje članom občinskega sveta sedem dni pred dnem, določenim za sejo
sveta, na kateri bo obravnavan. |
Občinski svet
razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
79. člen |
V prvi obravnavi
predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka
ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. |
Po končani obravnavi
občinski svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov sprejme
stališča in predloge o odloku. |
Če občinski svet
meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali, da odlok ni
potreben, ga s sklepom zavrne. |
Po končani prvi
obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka. O predlogu
umika odloči občinski svet s sklepom. |
Če na predlog odloka
v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo
predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v
prvi obravnavi, lahko občinski svet, na predlog predlagatelja, sprejme
predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga
odloka združita. |
80. člen |
Pred začetkom druge
obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo predloga odloka,
pri čemer na primeren način upošteva stališča in predloge iz prve
obravnave oziroma jih utemeljeno zavrne. |
81. člen |
V drugi obravnavi
razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka.
Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka,
glasuje o predlogu odloka v celoti. |
V drugi
obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in
dopolnitve člani občinskega sveta v obliki amandmajev. |
Župan lahko predlaga
amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje na amandmaje
članov občinskega sveta k vsakemu predlogu odloka. |
Amandma mora biti
predložen članom občinskega sveta v pisni obliki z obrazložitvijo
najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri
bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na
sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh
članov občinskega sveta. |
Župan lahko predlaga
amandma na amandma članov občinskega sveta na sami seji, na kateri se
odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno. |
Predlagatelj
amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali
dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
82. člen |
Amandma, člen odloka,
in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina članov
občinskega sveta, ki glasujejo. |
O vsakem amandmaju se
glasuje posebej. |
83. člen |
Statut občine in
poslovnik občinskega sveta se sprejemata po enakem postopku kot velja za
sprejemanje odloka. |
Proračun občine
sprejema občinski po postopku, določenem s tem poslovnikom. |
O predlogih drugih
aktov iz svoje pristojnosti odloča občinski svet na eni obravnavi, če
zakon ne določa drugače. |
84. člen |
Občinski svet mora do
prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o
predlaganih splošnih aktih občine. |
V primeru, da
postopki niso zaključeni občinski svet v novi sestavi na predlog župana
odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo
postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo
obravnaval. Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog ne
obravnava. |
3. Hitri postopek
za sprejem odlokov |
85. člen |
Kadar to zahtevajo
izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko občinski svet sprejme
odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi
obvezne razlage določb splošnih aktov občine. |
Hitri postopek lahko
predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega postopka odloči
občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. |
Če občinski svet ne
sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo
določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi predloga
odloka. |
Pri hitrem postopku
ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku
sprejemanja odloka. |
Pri hitrem postopku
se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji. |
Pri hitrem postopku
je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na sami seji
vse do konca obravnave predloga odloka. |
4. Skrajšani
postopek za sprejem odlokov |
86. člen |
Občinski svet lahko
na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil
obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se sprejema
na enak način, če gre: |
• za manj zahtevne
spremembe in dopolnitve, |
• prenehanje
veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb skladu z
zakonom, |
• uskladitve z
zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države oziroma občine, |
• spremembe in
dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča. |
Odločitev iz
prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena
tretjina navzočih članov občinskega sveta. |
Po končani prvi
obravnavi lahko vsak član občinskega sveta predlaga, da občinski svet
spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga
obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči občinski svet takoj po
vložitvi predlog. |
V skrajšanem postopku
se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta, ki se s predlogom
spreminjajo ali dopolnjujejo. |
Amandmaji in
amandmaji na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca
obravnave odloka. |
87. člen |
Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga
določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni
v njih drugače določeno. |
V uradnem glasilu se
objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. |
5. Postopek za
sprejem proračuna |
88. člen |
S proračunom občine
se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja
javne porabe občini. |
Občinski proračun se
sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim
letom za državni proračun. |
89. člen |
Predlog proračuna
občine mora župan predložiti občinskemu svetu najkasneje v 30 dneh po
predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih
volitev predloži župan predlog proračuna najkasneje v 60 dneh po
izvolitvi občinskega sveta. |
Župan pošlje vsem
članom občinskega sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami, ki
jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo
občinskega sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in
opravljena splošna razprava. |
V okviru predstavitve
predstavi župan ali pooblaščeni delavec občinske uprave občinskemu
svetu: |
• temeljna izhodišča
in predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
• načrtovane politike
občine, |
• oceno bilance
prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa
financiranja v prihodnjih dveh letih, |
• okvirni predlog
obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna v
prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt, |
• načrt razvojnih
programov |
• načrt nabav. |
Po predstavitvi
predloga proračuna opravi občinski svet splošno razpravo in sprejme
sklep, da se o predlogu opravi javna razprava. |
Če občinski svet
meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališča
in predloge ter naloži županu, da v roku sedem dni predloži občinskemu
svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in
predlogi občinskega sveta v njem upoštevani. |
Če občinski svet po
ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga
skupaj s stališči in predlogi občinskega sveta pošlje v javno razpravo
župan. |
90. člen |
Predlog proračuna
mora biti v javni razpravi najmanj 15 dni. |
V času javne razprave
mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da sklep o javni
razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih straneh občine ali
zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih občine. |
Občina objavi način
in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu občinskega
proračuna na svojih spletnih straneh ali na krajevno običajen način. |
91. člen |
V času javne razprave
obravnavajo predlog proračuna delovna telesa občinskega sveta ter
zainteresirana javnost. |
Pripombe in predlogi
k predlogu proračuna se pošljejo županu. |
Predsedniki delovnih
teles občinskega sveta lahko v času javne razprave zahtevajo, da župan
in predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo predlog
proračuna občine. |
92. člen |
Najkasneje v
petnajstih dneh po končani javni razpravi o predlogu proračuna pripravi
župan dopolnjen predlog proračuna občine in odlok o proračunu občine ter
skliče sejo občinskega sveta, na kateri se bosta obravnavala. |
Na dopolnjen predlog
proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani občinskega sveta
vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo občinskega
sveta. Amandmaji se vložijo pri županu. |
Vsak predlagatelj
mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo
o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi
navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za
kakšen namen. |
93. člen |
Pred začetkom
obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu občine župan
najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in
predloge delovnih teles občinskega sveta je upošteval pri pripravi
predloga in katerih ni ter obrazloži zakaj jih ni upošteval. Pisna
obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva
predloga proračuna. |
V nadaljevanju župan
poroča občinskemu svetu o prejetih amandmajih k predlogu proračuna in
odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po
poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali
dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega
ravnovesja. |
Predsedujoči oziroma
župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi in pozove župana, da se
izjavi oziroma se župan izjavi o tem ali bo vložil amandma na katerega
od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če župan izjavi, da bo
vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za
oblikovanje in predložitev amandmaja članom občinskega sveta. |
Glasovanje se izvede
o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o amandmaju
župana na amandma, če ta ni sprejet pa še o amandmaju, ki ga je vložil
predlagatelj. |
94. člen |
Ko je končano
glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter
ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov,
odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine, v skladu z
zakonom in sprejetimi obveznostmi. |
Hkrati ugotovi,
kateri amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu občine. |
Če je proračun
usklajen, občinski svet glasuje o njem v celoti. |
S sklepom, s katerim
sprejme občinski svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine. |
Če proračun ni
usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna služba
prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog
za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan prekine
sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen
predlog uskladitve. |
Ko je predlog
uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. |
O predlogu uskladitve
ni razprave. |
Občinski svet glasuje
najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje občinski
svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine. |
Če predlog uskladitve
ni sprejet, proračun občine ni sprejet. |
Če proračun ni
sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov
predlog proračuna. |
Nov predlog proračuna
občine občinski svet obravnava in o njem odloča, po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
95. člen |
Če proračun ni
sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o
začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog
župana, podaljša s sklepom občinskega sveta. Sklep o začasnem
financiranju sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
96. člen |
Župan lahko med letom
predlaga rebalans proračuna občine. |
Predlog rebalansa
proračuna občine obravnavajo delovna telesa občinskega sveta, vendar o
njem ni javne razprave. |
Rebalans proračuna
občine sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki urejajo
obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračuna. |
6. Postopek za
sprejem prostorskih aktov |
97. člen |
Prostorske akte, za
katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, ali drugim zakonom
določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju
njihove vsebine, sprejme občinski svet z odlokom v eni obravnavi, ki se
opravi v skladu z določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo
predloga odloka. |
Če je k odloku
predlagan in sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta
določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni
obravnavi, gre odlok v drugo obravnavo. |
7. Postopek za
sprejem obvezne razlage |
98. člen |
Vsak, ki ima pravico
predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih
splošnih aktov. |
Zahteva mora
vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter
razloge za obvezno razlago. |
Zahtevo za obvezno
razlago najprej obravnava statutarno pravna komisija, ki lahko zahteva
mnenje drugih delovnih teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega
akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva
utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži občinskemu
svetu v postopek. |
Občinski svet
sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
skrajšani postopek za sprejem odloka. |
7. Postopek za
sprejem prečiščenega besedila |
99. člen |
Če bi bil kak
občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev
bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu
predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega
prečiščenega besedila kot nov splošni akt. |
Uradno prečiščeno
besedilo iz prejšnjega odstavka sprejema občinski svet po rednem
postopku za sprejem odloka. |
100. člen |
Po sprejetju sprememb
in dopolnitev statuta, poslovnika občinskega sveta in odloka, ki
spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov,
pripravi statutarno pravna komisija občinskega sveta uradno prečiščeno
besedilo tega splošnega akta. |
Uradno prečiščeno
besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev
statuta, poslovnika občinskega sveta ali odloka, tako določi občinski
svet. |
O uradnem prečiščenem
besedilu odloča občinski svet brez obravnave. |
Uradno prečiščeno
besedilo se objavi. |
VII. VOLITVE IN
IMENOVANJA |
101. člen |
Volitve in
imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine pristojen občinski
svet, se opravijo po določbah tega poslovnika. |
Kandidat je izvoljen
oziroma imenovan, če je glasovala večina članov občinskega sveta in je
zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. |
102. člen |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem
vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. |
Vsak član občinskega
sveta lahko glasuje samo za enega od kandidatov. |
Če se javno glasuje o
več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno poimensko glasovanje,
pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek kandidata, za katerega
glasuje. |
Če svet odloči, da se
glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za tajno glasovanje. |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici
obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati. |
Če se glasuje za ali
proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži
beseda »ZA« ali »PROTI«. |
Če se tajno glasuje o
več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za največ
toliko kandidatov, kot je funkcij. |
103. člen |
Kandidat je izvoljen
oziroma imenovan, če zanj glasuje večina članov sveta, ki so glasovali.
Pri tajnem glasovanje se za navzoče štejejo člani sveta, ki so prevzeli
glasovnice. |
104. člen |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri
prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več
kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število
glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z
enakim številom glasov določi z žrebom. |
Pri ponovnem
glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na število
glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje o
kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se
glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
Če kandidat ne dobi
potrebne večine oziroma, če tudi pri ponovnem glasovanju noben kandidat
ne dobi potrebne večine, ali pa ni izvoljeno zadostno število
kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi kandidacijski postopek in
postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
1. Imenovanje
članov delovnih teles občinskega sveta |
105. člen |
Člane delovnih teles
sveta imenuje občinski svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo
določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Če kandidatna lista
ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede posamično
imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko
predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na
isti seji občinskega sveta. |
Če tudi na način iz
prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa,
se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede
manjkajočih članov delovnega telesa. |
2. Postopek za
razrešitev |
106. člen |
Za razrešitev se
uporabljajo določbe tega poslovnika, ki urejajo imenovanja. |
Postopek za
razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom
občine in tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije,
je pristojna tudi predlagati njihovo razrešitev. |
Če je župan pristojen
za predlaganje kandidatov za imenovanje, je pristojen predlagati tudi
njihovo razrešitev. |
Odločitev o
razrešitvi se sprejme z večino opredeljenih glasov članov sveta. |
Predlog za razrešitev
mora vsebovati obrazložitve, v kateri so navedeni razlogi za razrešitev. |
107. člen |
Predlog za razrešitev
se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje obrazložitve po določilih
drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan vrne predlagatelju v
dopolnitev. |
Predlog za razrešitev
mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem dni pred sejo
sveta, na kateri bo obravnavan. |
Oseba, na katero se
razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu
razrešitve. |
Župan uvrsti predlog
za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati rok iz
prejšnjega odstavka tega člena. |
108. člen |
Po končani obravnavi
predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o predlogu z večino, ki je
predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero je vložen
predlog za razrešitev. |
O razrešitvi se izda
pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
3. Odstop članov
občinskega sveta, članov delovnih teles in |
drugih organov ter
funkcionarjev občine |
109. člen |
Občinski funkcionarji
imajo pravico odstopiti. |
Županu in članom
občinskega sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom
občine predčasno preneha mandat. |
Pravico odstopiti
imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih organov in člani
nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski
funkcionarji. |
Izjava o odstopu mora
biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je
hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva v nadzornem odboru
občine ali v delovnem telesu občinskega sveta dolžna predlagati
občinskemu svetu novega kandidata. |
Občinski svet s
sklepom ugotovi prenehanje mandata občinskega funkcionarja, članstva ali
imenovanja zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
Sklep o prenehanju
mandata občinskega funkcionarja se pošlje |
občinski volilni
komisiji. |
Sklep o prenehanju
funkcije podžupana se vroči županu. |
Sklep o razrešitvi
imenovanega se pošlje komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja zaradi postopka izbire novega kandidata. |
VIII. RAZMERJA MED
ŽUPANOM IN OBČINSKIM |
SVETOM |
110. člen |
Župan predstavlja
občinski svet ga sklicuje in vodi njegove seje. |
Župan in svet ter
njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog
občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo
izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
Kadar svet obravnava
odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako
zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske
uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov
ali drugih aktov sodelovali. |
111. člen |
Župan skrbi za
izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča
župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske
uprave, o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov
sveta. |
V poročilu o
izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki
niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
Če sklepa sveta župan
ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi sklep, ki ga bo možno
izvršiti. |
Župan skrbi za objavo
odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
Župan skrbi za
zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in
statutom občine. |
IX. JAVNOST DELA |
112. člen |
Delo občinskega sveta
in njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega
obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
Župan in direktor
občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu
občinskega sveta, delovnih teles občinskega sveta, župana in občinske
uprave. |
Občinski svet lahko
sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
Občina lahko izdaja
svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu
ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih organov občine ali v
ta namen financira izdajanje glasila oz. objavo novic v drugih medijih. |
113. člen |
Župan skrbi za
obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občin ter za
zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
Predstavnikom javnih
občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi
aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge
informacije o delu občinskih organov. |
Javnosti niso
dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne
narave. |
Za ravnanje z gradivi
zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to
področje. |
X. DELO OBČINSKEGA
SVETA V IZREDNEM STANJU |
114. člen |
V izrednem stanju
oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje občinskega sveta ovirano, so
dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta,
ki jih določa statut in ta poslovnik. |
Odstopanja se lahko
nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma
drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine.
Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela občinskega
sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se
sestane. |
XI.
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER |
RAZLAGA POSLOVNIKA |
115. člen |
Za sprejem sprememb
in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki
veljajo za sprejem odloka. |
Spremembe in
dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov. |
116. člen |
Če pride do dvoma o
vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo občinskega sveta
poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine
obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno pravni komisiji, da
do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe. |
Izven seje sveta daje
razlago poslovnika statutarno pravna komisija. |
Vsak član občinskega
sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno
pravna komisija, odloči svet. |
XI.
KONČNI DOLOČBI |
117. člen |
Z dnem uveljavitve
tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta Občine Sveta
Trojica v Slovenskih goricah (MUV, št. 03/07 in 29/07). |
118. člen |
Ta poslovnik začne
veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku. |
Številka: 007-2/2010
|
Datum: 2. september
2010 |
Župan |
Občine Sveta Trojica
v Slovenskih goricah |
Darko Fras,
univ.dipl.prav., s. r. |