Na podlagi
29. in 36. čl.
Zakona
o lokalni samoupravi
(Ur.l. RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF) ter 16.
člena
Statuta občine Radenci
(Uradno glasilo slov. občin – Lex-localis št. 2/11) je Občinski svet
Občine Radenci, na svoji 3. redni seji dne, 03. 02. 2015 sprejel |
|
POSLOVNIK |
OBČINSKEGA
SVETA OBČINE RADENCI |
|
I.
Splošne določbe |
|
1.
člen |
(vsebina poslovnika) |
Ta
poslovnik ureja organizacijo in način dela Občinskega sveta Občine
Radenci (v nadaljnjem besedilu: svet) ter način uresničevanja pravic in
dolžnosti članov in članic sveta (v nadaljnjem besedilu: člani sveta). |
|
2.
člen |
(smiselna uporaba) |
Določbe
tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s
tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko
pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
3.
člen |
(javnost dela) |
(1) Delo
sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
(2)
Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi
varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke,
ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine
oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma
državna, vojaška ali uradna tajnost. |
(3) Način
zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in
njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
|
4.
člen |
(seje
sveta) |
(1) Svet
dela na rednih, izrednih, dopisnih (korespondenčnih) in slavnostnih
sejah. |
(2) Redne
seje se sklicujejo najmanj štirikrat na leto. |
(3)
Izredne seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na
rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje. |
(4)
Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko
niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. |
(5)
Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih
priložnostih. |
|
5.
člen |
(predstavljanje sveta) |
Svet
predstavlja župan oziroma županja (v nadaljnjem besedilu: župan),
delovno telo sveta pa predsednik oziroma predsednica delovnega telesa (v
nadaljnjem besedilu: predsednik). |
6.
člen |
(pečat
občine) |
(1) Svet
uporablja pečat občine, ki je določen s statutom občine, v katerega
notranjem krogu je ime občinskega organa “ OBČINSKI SVET”. |
(2) Svet
uporablja pečat na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih
odločitvah ter na dopisih. |
(3) Pečat
sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. |
(4) Pečat
sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor oz. direktorica
občinske uprave (v nadaljevanju: direktorica). |
|
II.
Konstituiranje sveta |
|
7.
člen |
(konstituiranje sveta) |
(1)
Novoizvoljeni svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je
potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. |
(2) Prvo
sejo novoizvoljenega sveta skliče dotedanji župan praviloma 20 dni po
izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot 10 dni po izvedbi drugega kroga
volitev župana. |
|
(3) Zaradi
priprave na prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče dotedanji župan
predstavnike kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani sveta. |
|
8.
člen |
(obvezni
dnevni red konstitutivne seje) |
(1)
Obvezni dnevni red konstitutivne seje je: |
1.
Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov sveta, |
2.
Poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitve
župana, |
3.
Imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo
predloga potrditve mandatov članov sveta in ugotovitve izvolitve župana, |
4.
Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov sveta, |
5.
Poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana, |
6.
Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2) O
dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
|
9.
člen |
(vodenje konstitutivne seje sveta) |
(1) Prvo
sejo sveta vodi najstarejši član sveta oziroma član, ki ga na predlog
najstarejšega člana določi svet. |
(2) Na
prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko mandatno
komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve
mandatov članov sveta. Člane mandatne komisije lahko predlaga vsak član
sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu, kot so bili vloženi,
dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet
ne odloča. |
(3)
Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o
izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta,
predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane
sveta ali predstavnikov kandidature za člane sveta oz. predstavnikov
kandidatnih list za člane sveta in predlaga potrditev mandatov članov
sveta. |
(4) Če je
vložena pritožba kandidata za župana ali predstavnika kandidata za
župana, mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in
potrdila o izvolitvi župana pripravi poročilo o vsebini in upravičenosti
pritožbe ter predlaga svetu odločitev o posamezni pritožbi. |
|
10. člen |
(potrditev mandatov članov sveta) |
(1)
Mandate članov sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko
dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
(2) Svet
odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem
mandatu pa odloča posebej. |
(3) Član
sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega
mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil
tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma
kandidatne liste. |
(4) Svet
na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na
podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur. Če je za župana
izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je
zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne
sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe-kandidat za
župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
|
11.
člen |
(prenehanje mandata članom sveta) |
(1) Ko se
svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta, mandat
dotedanjim članom sveta pa preneha. |
(2) V
kolikor svet ni sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega
odstavka 10. člena, prične novo izvoljenemu županu teči mandat, mandat
dotedanjemu županu pa preneha. |
(3) S
prenehanjem mandata članov sveta, preneha članstvo v nadzornem odboru
občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih sveta. |
|
12.
člen |
(imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
Ko je svet
konstituiran, imenuje izmed članov komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. |
|
III.
Pravice in dolžnosti članov sveta |
|
13.
člen |
(pravice in dolžnosti članov sveta) |
(1)
Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine
in tem poslovnikom. |
(2) Člani
sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih
delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi
sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu,
vendar brez pravice glasovanja. |
(3) Član
sveta ima pravico: |
-
predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna,
zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
določeno, da jih sprejme svet na predlog župana, |
-
predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; |
-
glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev
sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
-
sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih
sej; |
-
predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in
organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima
občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. |
(4) Član
sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni
podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti, opredeljene z zakonom,
drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, s katerimi se pri svojem delu seznani. |
(5) Član
sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije
ter v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do dela plače za
nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
|
14.
člen |
(odgovornost člana sveta) |
(1) Član
sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali
glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
(2) Član
sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s
pravicami in dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko
odgovoren. |
15.
člen |
(svetniške skupine) |
Svetniške
skupine, ki jih oblikujejo člani sveta, izvoljeni z istoimenske liste
ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo
posameznemu svetniku. |
|
16.
člen |
(obvestila in pojasnila) |
(1) Član
sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in
občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v
občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. |
(2) Organi
iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov sveta
in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej
zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v
pisni obliki. |
(3) Član
sveta ima pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti
vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za
sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
|
17.
člen |
(vprašanja in pobude članov sveta) |
(1) Član
sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. |
(2) Na
vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda
za vprašanja in pobude članov. |
(3)
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je
njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za
vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in
člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
(4) Ustno
postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev
pobude pa ne več kot 5 minut. |
(5) Pisno
postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega
je naslovljeno. |
(6) Pri
obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan
in direktor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave
zadržana določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in
pobude. |
(7) Na
seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do
začetka seje, ter na ustna vprašanja, dana ob obravnavi vprašanj in
pobud članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled
dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske
uprave odgovorita na naslednji seji. |
(8) Župan
ali direktor občinske uprave lahko na posamezna vprašanja ali pobude
odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude,
za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan
vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
|
18.
člen |
(dodatna pojasnila) |
(1) Če
član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo,
lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko
predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z
glasovanjem. |
(2) Če
svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to
vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. |
|
19.
člen |
(udeležba na sejah sveta in delovnih telesih) |
(1) Član
sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član
je. |
(2) Če ne
more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o
tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega
telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih
razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o
svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to
mogoče. |
(3) Če se
član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej
delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa
predlaga svetu njegovo razrešitev. |
|
IV.
Seje sveta |
|
1.
Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
20.
člen |
(seje
sveta) |
(1) Svet
dela in odloča na sejah. |
(2) Seje
sveta sklicuje župan. |
(3) Župan
sklicuje seje sveta v skladu s programom dela sveta, na podlagi sklepa
sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine,
ter če to zahtevajo okoliščine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat
letno. |
(4) Župan
lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana
seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje
redne seje. |
|
21.
člen |
(redna
seje sveta) |
(1) Vabilo
za sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 7
dni pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi
gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno
gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina gradiva nujno
potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda. |
(2) Vabilo
za sejo sveta se pošlje županu, podžupanu, predsedniku nadzornega odbora
občine in direktorju občinske uprave, predsednikom oz. predsednicam (v
nadaljevanju: predsednik) svetov krajevnih skupnosti ter predstavnikom
medijev. |
(3) Vabila
iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po pošti v
fizični obliki na papirju, gradiva pa po elektronski pošti ter se hkrati
objavijo na spletni strani Občine Radenci. Vsi člani sveta prejmejo
za čas trajanja mandata prenosni računalnik in elektronski naslov
ime.priimek@radenci.si. |
|
22.
člen |
(izredna seja sveta) |
(1)
Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih
zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo četrtine
članov sveta. |
(2) V
zahtevi članov sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi
za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih
naj svet odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva
županu in občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi.
|
(3)
Izredno sejo sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo
zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedmih dni od predložitve
pisno obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo
lahko skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma njihov
pooblaščeni predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član sveta, ki ga
določijo člani, ki so sklic izredne seje zahtevali. |
|
(4) Vabilo
za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta
najkasneje tri dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 21. členom
tega poslovnika. |
(5) Če
razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem
roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se
seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga
na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za
sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje
ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo
razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v
skladu s tem poslovnikom. |
|
23.
člen |
(dopisna
seja sveta) |
(1 )
Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje
sveta. Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem
računu občine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih
izhajajo finančne obveznosti občine. Dopisna seja se opravi na podlagi v
elektronski obliki vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom
sklepa, ki naj se sprejme ter z glasovanjem po elektronski pošti. Glede
na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja
dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je do katere ure se
šteje trajanje seje). |
(2)
Dopisna seja je sklepčna, če je vabilo poslano vsem članom sveta, od
katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da
so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
(3)
Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo je sprejet, če je za
sklep glasovala večina članov sveta, ki so do roka oddali svoj glas.
|
(4) O
dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem
poslovnikom, vsebovati še ugotovitev koliko članov sveta je glasovalo.
Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo
sveta. |
|
24.
člen |
(poročevalci) |
(1) Na
seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki
jih določi župan oziroma direktor občinske uprave. |
(2) Vabilo
se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje,
potrebna. |
|
25.
člen |
(predlog
dnevnega reda) |
(1)
Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan. |
(2)
Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo
pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko
predlaga posamezen član sveta ali svetniška skupina. |
(3) V
predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere
obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
(4) Na
dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo
obravnavo. |
(5) O
sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje. |
(6) Svet
ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni
bilo predloženo gradivo oziroma, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni
zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, če gradiva ni
obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih ko delovno telo še
ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna, ali če svet odloči drugače. |
|
26.
člen |
(vodenje seje) |
(1) Sejo
sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana
ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
(2) Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi
že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi
najstarejši član sveta. |
(3)
Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil
sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga
pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
|
27.
člen |
(javnost
seje) |
(1) Seje
sveta so javne. |
(2)
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov
sredstev javnega obveščanja na sejah sveta. Seje se snemajo, posnetek
seje se objavi na internem kanalu in na spletni strani občine. |
(3)
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o seji
obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo.
Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani občine.
Sredstvom javnega obveščanja se pošlje še obvestilo po elektronski
pošti. |
(4)
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja
sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem
dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za
člane sveta. |
(5)
Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti
zvočno in slikovno snemanje seje. O zahtevi občana za snemanje
posameznih delov seje odloči svet. |
(6) Če
občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja
moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu
ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
|
28.
člen |
(izključitev javnosti) |
(1) Župan
predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob
obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva
podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja.
|
(2) Kadar
svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda
obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana,
predsedujočega in članov sveta navzoč na seji. |
|
2.
Potek seje |
|
29.
člen |
(potek
seje) |
(1) Ko
predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je
sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. |
(2)
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti
svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
(3) Na
začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji
in drugimi vprašanji. |
|
30.
člen |
(sprejem
zapisnika) |
(1) Preden
svet določi dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. |
(2) Član
sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se
zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih
sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
(3)
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane
pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s
sprejetimi pripombami. |
|
31.
člen |
(dnevni
red seje) |
(1) Svet
na začetku seje določi dnevni red. |
(2) Pri
določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne
zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red
razširi, in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev
obravnav ali hitri postopek. |
(3)
Mandatne zadeva imajo prednost pred vsemi drugimi točkami dnevnega reda
in se uvrstijo takoj za točko »potrditev zapisnika«. |
(4)
Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do
glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne
razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba,
ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje. |
(5)
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so
razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno
gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za
razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
(6) Po
sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega
reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
|
32.
člen |
(sprememba
dnevnega reda) |
(1)
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem)
vrstnem redu. |
(2) Med
sejo lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk
dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih
je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na
katero je uvrščeno. Spremembo vrstnega reda obravnave je potrebno
obrazložiti. |
|
33.
člen |
(dopolnilna obrazložitev) |
(1) Na
začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba,
ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno
obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut,
če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je
predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
(2) Če ni
župan predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma
direktor občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo
predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo.
Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa
lahko trajata največ po deset minut. |
(3) Potem
dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k
razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ sedem minut.
Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko
razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut. |
(4)
Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do
replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti
konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo
lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute. |
(5) Ko je
vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali
želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri
minute. |
|
34.
člen |
(opomin) |
(1)
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o
katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
(2) Če se
razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga
predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda
oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper
odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
|
35.
člen |
(kršitve
poslovnika) |
(1) Članu
sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega
reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
(2) Nato
poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda.
Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez
razprave. |
(3) Če
član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki
po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po
osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri
tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več
kot pet minut. |
|
36.
člen |
(prekinitev seje sveta) |
(1) Ko
predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo
o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba
pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki
dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
(2)
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno
zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po
posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj .V primeru
prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
|
(3)
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če
so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako
sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča.
|
|
37.
člen |
(trajanje
seje sveta) |
(1) Seje
sveta se sklicujejo v zimskem času ob šestnajsti uri, v poletnem času pa
ob sedemnajsti uri. Seje sveta morajo biti načrtovane tako, da praviloma
ne trajajo več kot štiri ure. |
(2)
Predsedujoči odredi petnajstminutni odmor vsaj po dveh urah
neprekinjenega dela. |
(3) Odmor
lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali
skupine članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno
zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih
obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor
lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v
okviru posamezne točke največ dvakrat. |
(4) Če kdo
od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz
prejšnjega odstavka, odloči svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se
seja prekine in nadaljuje drugič. |
38.
člen |
(preložitev odločanja) |
(1) Če
svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev
za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se
razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej.
Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk
dnevnega reda. |
(2) Ko so
vse točke dnevnega reda izčrpane, predsedujoči zaključi sejo sveta. |
|
3.
Vzdrževanje reda na seji |
|
39.
člen |
(skrb za
red na seji) |
(1) Za red
na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler
mu predsedujoči ne da besede. |
(2)
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika
lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
40.
člen |
(ukrepi za
kršitev reda na seji sveta) |
(1) Za
kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
·
opomin |
·
odvzem besede |
·
odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
41.
člen |
(ukrepi za
kršitev reda na seji sveta) |
(1)
Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede,
če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji. |
(2) Odvzem
besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red
in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan,
naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
(3)
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma
govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da
onemogoča delo sveta. |
(5) Član
sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z
dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
42.
člen |
(odstranitev s seje sveta) |
(1)
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v
katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s
svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
(2) Če je
red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi
poslušalci. |
|
43.
člen |
(prekinitev seje sveta) |
Če
predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo
prekine. |
|
4.
Odločanje |
|
44.
člen |
(sklepčnost) |
(1) Svet
veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta. |
(2)
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na
začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Navzočnost
članov sveta na začetku seje se ugotovi s podpisi članov na listi
navzočnosti. |
|
(3) Za
sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi na
način, kot velja za glasovanje. Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva
vsak član sveta ali predsedujoči kadarkoli. |
(4) Kadar
je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno
odloča če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov sveta. |
|
45.
člen |
(odločanje
na seji sveta) |
Predlagana
odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina članov
sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je »ZA«
sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa
zakon. |
|
46.
člen |
(glasovanje) |
(1) Svet
praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
(2) S
tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o
posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da
župan ali najmanj ena četrtina vseh članov sveta. |
|
47.
člen |
(način
glasovanja) |
(1)
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se
odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo
sklepa ali amandmaja. |
(2) Član
sveta ima pravico obrazložiti svoj glas razen, če ta poslovnik ne določa
drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le
enkrat in sme trajati največ dve minuti. |
(3) H
glasovanju pozove predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej
predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po
zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo
»PROTI« sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti
odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno. |
(4)
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid
glasovanja. |
|
48.
člen |
(javno
glasovanje) |
(1) Javno
glasovanje se opravi z dvigom roke, z uporabo glasovalne naprave ali s
poimenskim izjavljanjem. |
(2)
Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog
predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
(3) Člane
se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih
priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«. O
poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu
zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost. Zaznamek
je sestavni del zapisnika. |
|
49.
člen |
(tajno
glasovanje) |
(1) Tajno
se glasuje z glasovnicami. |
(2) Tajno
glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi
predsedujoči. Dva člana določi svet na predlog predsedujočega.
Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja
direktor občinske uprave ali javni uslužbenec, ki ga določi direktor
občinske uprave. |
(3) Za
glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta.
Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet. |
|
(4) Pred
začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
(5)
Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je
prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje
in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
(6)
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma
opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom
predloga na desni strani, »PROTI«pa na levi. Glasuje se tako, da se
obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. |
(7)
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
(8)
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke
kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in
imenom kandidata, za katerega se želi glasovati, in največ toliko
zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na
glasovnici treba imenovati. |
(9) Ko
član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
50.
člen |
(izid
glasovanja) |
(1) Ko je
glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
(2)
Ugotovitev izida glasovanja obsega: |
- datum in
številko seje sveta, |
- predmet
glasovanja, |
- sestavo
glasovalne komisije s podpisi njenih članov, |
- število
razdeljenih glasovnic, |
- število
oddanih glasovnic, |
- število
neveljavnih glasovnic, |
- število
veljavnih glasovnic, |
- število
glasov »ZA« in število glasov »PROTI«oziroma pri glasovanju o
kandidatih, število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
-
ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog
ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa kateri kandidat je
imenovan. |
(3)
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na
seji sveta. |
|
51.
člen |
(ponovitev
glasovanja) |
(1) Če
član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida
glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
(2) O
ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki
ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog
predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat.
Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. |
|
5.
Zapisnik seje sveta |
|
52.
člen |
(zapisnik) |
(1) O
vsaki seji sveta se piše zapisnik. |
(2)
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o
navzočnosti članov sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o
odsotnosti članov sveta in razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih,
predstavnikov javnosti in občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu,
imenih razpravljavcev, predlogih sklepov, o izidih glasovanja o
posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti, o vseh
postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta ter o stališčih
statutarno pravne komisije o postopkovnih vprašanjih. Zapisniku je treba
predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma
obravnavano na seji. |
53.
člen |
(snemanje
seje) |
(1) Potek
seje sveta se zvočno in slikovno snema. |
(2)
Posnetek seje se hrani v sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom in gradivom
s seje. |
(3)
Posnetek se objavi na spletni strani občine in se predvaja na internem
kanalu. |
|
54.
člen |
(skrb za
zapisnik) |
(1) Za
zapisnik seje sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske
uprave lahko za vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega javnega
uslužbenca. |
(2) Na
vsaki redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje
redne in vseh vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej sveta. Vsak član
sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb
odloči svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne
spremembe. |
(3)
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil in
direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni javni uslužbenec, ki je
vodil zapisnik. |
(4) Po
sprejemu se zapisnik objavi na spletni strani občine. |
(5)
Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na
nejavnem delu seje sveta se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in
ne objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani
predsedujoči. |
|
55.
člen |
(ravnanje
z gradivom sveta, ki je zaupne narave) |
(1)
Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi
zakona s posebnim aktom. |
(2)
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse
gradivo sveta in njegovih delovnih teles se kot trajno gradivo hrani v
stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
56.
člen |
(1) Član
sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni
zbirki dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja
njegove funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na podlagi
pisne zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o
zavrnitvi se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano. |
(2) V
primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave odloči o vpogledu župan v
skladu z zakonom in aktom sveta. |
|
6.
Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet |
|
57.
člen |
(strokovna
in administrativno tehnična opravila za svet) |
(1) Za
strokovno in administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta je
odgovoren direktor občinske uprave. |
(2)
Direktor občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo
gradiv za potrebe sveta in določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri
pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za
nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s
sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno
mesto. |
|
7. Delovna
telesa sveta |
58.
člen |
(komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
(1) Svet
ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo
imenuje izmed svojih članov. |
(2)
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov. |
(3)
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti
naslednje naloge: |
- svetu
predlaga kandidate za člane delovnih teles sveta, občinskih organov,
ravnateljev, direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v organih javnih
zavodov, javnih agencij, javnih skladov in javnih podjetij, |
- opravlja
naloge v zvezi s preprečevanjem korupcije, |
- svetu
ali županu daje pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v
občini, ki so v pristojnosti sveta, |
-
pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi
prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih
teles, ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in
skladov ter direktorjev javnih podjetij ter izvršuje odločitve sveta,
|
-
obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi svet. |
(4)
Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje svet na
prvi (konstitutivni) seji. |
|
59.
člen |
(stalne in
občasne komisije in odbori sveta) |
(1) Svet
ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
Člane odborov in komisij imenuje svet na predlog komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico
članov izmed občanov, ki niso člani sveta, če ta poslovnik ne določa
drugače. |
(2)
Komisije in odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s
tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz
pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge.
|
(3)
Komisije in odbori sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana. |
|
60.
člen |
(stalna
delovna telesa sveta) |
(1) Stalna
delovna telesa sveta, ustanovljena s statutom občine, so naslednji
odbori in komisija: |
·
Odbor za šport in turizem, |
·
Odbor za proračun, finance in premoženjske zadeve, |
·
Odbor za kmetijstvo, |
·
Odbor za družbene dejavnosti, |
·
Odbor za gospodarstvo, obrt in podjetništvo, |
·
Odbor za varstvo okolja, urejanje prostora in gospodarske javne službe, |
·
Statutarno pravna komisija. |
(2)
Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles določa Odlok o
delovnih telesih občinskega sveta. |
|
61.
člen |
(občasna delovna telesa) |
Občasna
delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
62.
člen |
(imenovanje članov odborov in komisij) |
(1) Člane
odborov in komisij imenuje svet na predlog komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico
članov izmed občanov, ki niso člani občinskega sveta. |
(2)
Predsednika delovnega telesa imenujejo člani izmed svojih članov. |
(3) Prvo
sejo delovnega telesa skliče župan. |
(4)
Članstvo v delovnem telesu sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem
odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
63.
člen |
(ustanovitev skupnega delovnega telesa) |
Svet in
župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi
skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
|
64.
člen |
(sklic
delovnega telesa) |
(1)
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi
delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja,
stališča in predloge v svetu. |
(2) Seje
delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu
sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo
župana. |
(3)
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega
telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in
utemeljenih primerih. |
(4)
Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje
odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov, svoje
odločitve - mnenja, stališča in predloge pa sprejema z večino
opredeljenih glasov navzočih članov. |
(5)
Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
(6) Za
delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki
se nanašajo na delo sveta. |
(7) Na
sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so
sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki
jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in
organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno
povezano z obravnavano problematiko. |
|
VI.
Akti sveta |
|
1.
Splošne določbe |
|
65.
člen |
(akti
sveta) |
(1) Svet
sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: |
·
poslovnik o delu sveta, |
·
proračun občine in zaključni račun, |
·
planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
·
odloke, |
·
odredbe, |
·
pravilnike, |
·
navodila, |
·
sklepe. |
(2) Svet
sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb
statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v
skladu z zakonom ali statutom občine. |
(3)
Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
|
66.
člen |
(predlaganje aktov sveta) |
(1)
Proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne
akte, za katere je v zakonu ali statutu
tako določeno, predlaga svetu v sprejem župan. |
(2)
Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz
prvega odstavka. |
(3)
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in
statutom občine zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega
akta. |
|
67.
člen |
(podpis
aktov sveta) |
(1) Akte,
ki jih sprejema svet, podpisuje župan. |
(2)
Izvirnike aktov sveta se pečati in shrani v stalni zbirki dokumentarnega
gradiva občinske uprave. |
|
2.
Postopek za sprejem odloka |
|
68.
člen |
(predlog
odloka) |
(1)
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in
obrazložitev. |
(2) Uvod
obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka
ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje
odloka. Glede na vsebino odloka mora biti v uvodu priloženo tudi
grafično in kartografsko gradivo. |
(3) Če je
predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta, pošlje predlog
odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta. |
69.
člen |
(sodelovanje v obravnavah predloga odloka) |
(1)
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah
predloga odloka na sejah sveta. |
(2) Župan
lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi
kadar on ni predlagatelj. |
|
70.
člen |
(predlog
odloka) |
(1)
Predlog odloka se pošlje članom sveta sedem dni pred dnem, določenim za
sejo sveta, na kateri bo obravnavan. |
(2) Svet
razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
71.
člen |
(stališča
in predlogi o odloku) |
(1) V prvi
obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem
odloka, ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. |
(2) Po
končani obravnavi svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov
sprejme stališča in predloge o odloku. |
(3) Če
svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni
potreben, ga s sklepom zavrne. |
(4) Po
končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka.
O predlogu umika odloči svet s sklepom. |
(5)
Pred začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo
predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in
predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno pisno zavrne. |
|
72.
člen |
(priprava
besedila predloga odloka za drugo obravnavo) |
(1) V
drugi obravnavi predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe
in dopolnitve naslova in členov predloga odloka v obliki amandmaja. |
(2) Župan
lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje
na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka. |
(3)
Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo
najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo
obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami
seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov
sveta. |
(4) Če
amandma ni predložen v pisni obliki ali je brez obrazložitve, ga
predsedujoči ne sme dati v razpravo in odločanje. |
(5) Župan
lahko predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri
se odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno. |
(6)
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti
ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
73.
člen |
(glasovanje in sprejem amandmaja, člena odloka ali odloka) |
(1)
Amandma, člen odloka, in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje
opredeli večina članov sveta, ki glasujejo. |
(2) O
vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
|
74.
člen |
(postopki
sprejemanja aktov) |
(1) Statut
občine in poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku kot velja za
sprejemanje odloka. |
(2)
Proračun občine sprejema svet po postopku, določenem s tem poslovnikom. |
(3) O
predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni
obravnavi, če zakon ne določa drugače. |
|
75.
člen |
(zaključek
postopkov sprejemanja splošnih aktov) |
(1) Svet
mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse
postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
(2)
Postopki sprejemanja aktov, ki so se začeli v prejšnjem mandatu sveta,
se v novem mandatu ne nadaljujejo, razen: |
- če sta v
novem mandatu ponovno izvoljena župan ali član sveta, ki sta bila
predlagatelja v prejšnjem mandatu, |
- če
predlagateljstvo v primeru, ko predlagatelj iz prejšnjega mandata ni
ponovno izvoljen, prevzame novoizvoljeni župan ali član sveta. |
(3)
Evidenco o nedokončanih postopkih sprejemanja aktov vodi občinska
uprava. |
|
3.
Hitri postopek za sprejem odlokov |
|
76.
člen |
(hitri
postopek za sprejem odlokov) |
(1) Kadar
to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet
sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi
obvezne razlage določb splošnih aktov občine. |
(2) Hitri
postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega
postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda.
|
(3) Če
svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se
uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi
predloga odloka. |
(4) Pri
hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v
rednem postopku sprejemanja odloka. |
(5) Pri
hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na
isti seji. |
|
(6) Pri
hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje
na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
|
4.
Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
77.
člen |
(skrajšani
postopek za sprejem odlokov) |
(1) Svet
lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji
opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se
sprejema na enak način, če gre: |
·
za
manj zahtevne spremembe in dopolnitve, |
·
prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb v
skladu z zakonom, |
·
uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države
oziroma občine, |
·
spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča, |
·
prečiščena besedila aktov. |
(2)
Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje
najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi obravnavi
lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz
prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem
postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga. |
(3) V
skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta,
ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji
na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave
odloka. |
|
78.
člen |
(objava
splošnih aktov) |
(1)
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem
glasilu, ki ga določi statut občine, in pričnejo veljati petnajsti dan
po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
(2) V
uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako odloči
svet. |
|
5.
Postopek za sprejem proračuna |
|
79.
člen |
(proračun
občine) |
(1) S
proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne
namene financiranja javne porabe občine. |
(2)
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča
hkrati s proračunskim letom za državni proračun. |
|
80.
člen |
(proračun
občine) |
(1)
Predlog proračuna občine mora župan predložiti svetu najkasneje v 30
dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih
lokalnih volitev predloži župan predlog proračuna najkasneje v 60 dneh
po izvolitvi sveta. |
(2) Župan
pošlje vsem članom sveta in ustreznim delovnim telesom predlog proračuna
občine z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance,
hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri bo predlog proračuna
predstavljen in opravljena splošna razprava. |
(3) V
okviru predstavitve predstavi župan ali pooblaščeni javni uslužbenec: |
- temeljna
izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
načrtovane
politike občine, |
- oceno
bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa
financiranja v prihodnjih dveh letih, |
- okvirni
predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika
proračuna v prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt, |
- načrt
razvojnih programov, |
- načrt
nabav. |
(4) Po
predstavitvi predloga proračuna opravi svet splošno razpravo in sprejme
sklep, da se o predlogu opravi javna razprava. |
(5) Če
svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme
stališča in predloge ter naloži županu, da v roku sedmih dni predloži
svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in
predlogi sveta v njem upoštevani. |
(6) Če
svet po ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo,
ga skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan. |
|
81.
člen |
(javna
razprava) |
(1)
Predlog proračuna mora biti v javni razpravi najmanj 15 dni. |
(2) V času
javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako,
da sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletni strani
občine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih
občine. |
(3) Občina
objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu
občinskega proračuna na krajevno običajen način. |
(4) V času
javne razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta, sveti
ožjih delov občine ter zainteresirana javnost. |
(5)
Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu. |
(6)
Predsedniki delovnih teles sveta lahko v času javne razprave zahtevajo,
da župan in predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo
predlog proračuna občine. |
|
82.
člen |
(obravnava
predloga proračuna) |
(1)
Najkasneje v petnajstih dneh po končani javni razpravi o predlogu
proračuna pripravi župan dopolnjeni odlok o proračunu občine ter skliče
sejo sveta, na kateri se bosta obravnavala. |
(2) Na
dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani
sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje pet dni pred sejo
sveta. Amandmaji se vložijo pri županu. |
(3) Vsak
predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka
upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in
v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo
sredstva in za kakšen namen. |
|
83.
člen |
(dopolnitev predloga odloka o proračunu) |
(1) Pred
začetkom obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu
občine župan najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma
pripombe in predloge delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi
predloga in katerih ni, ter obrazloži, zakaj jih ni upošteval. Pisna
obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva
predloga proračuna. |
(2) V
nadaljevanju župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu
proračuna in odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o
amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani
amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve
proračunskega ravnovesja. |
(3)
Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi, in
pozove župana, da se izjavi oziroma se župan izjavi o tem, ali bo vložil
amandma na katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če
župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas,
ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta. |
(4)
Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej
glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet, pa še o
amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj. |
|
84.
člen |
(uskladitev proračuna) |
(1) Ko je
končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so
sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede
prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine
v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri
amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu občine. |
(2) Če je
proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim
sprejme svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine. |
(3) Če
proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna
služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi
predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan
prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo
predložen predlog uskladitve. |
(4) Ko je
predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu
uskladitve ni razprave. |
(5) Svet
glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje
svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine. |
(6) Če
predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet. |
(7) Če
proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti
nov predlog proračuna. Nov predlog proračuna občine svet obravnava in o
njem odloča po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za
sprejem odloka. |
|
85.
člen |
(sklep o
začasnem financiranju občine) |
Če
proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme
župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se
lahko na predlog župana podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem
financiranju sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
hitri postopek za sprejem odloka. |
|
86.
člen |
(rebalans
proračuna občine) |
(1)
Župan lahko med letom predlaga
rebalans proračuna občine. |
(2)
Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta,
vendar o njem ni javne razprave. |
(3)
Rebalans proračuna občine sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki
urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračuna.
|
|
6.
Postopek za sprejem prostorskih aktov |
|
87.
člen |
(postopek
za sprejem prostorskih aktov) |
(1)
Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko
načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri
oblikovanju njihove vsebine, sprejme svet z odlokom v eni obravnavi, ki
se opravi v skladu z določbami tega poslovnika, ki ureja drugo obravnavo
predloga odloka. |
(2) Če je
k odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta
določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi
se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku konča. |
(3)
Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo
predloga, v katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka.
|
|
7.
Postopek za sprejem obvezne razlage |
|
88.
člen |
(postopek
za sprejem obvezne razlage) |
(1) Vsak,
ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago
določb občinskih splošnih aktov. |
(2)
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s
številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
(3)
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno pravna komisija,
ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja
splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je
zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži
svetu v postopek. |
(4) Svet
sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
skrajšani postopek za sprejem odloka. |
(5)
Sprejeta obvezna razlaga je sestavni del predpisa in se objavi v uradnem
glasilu. |
8.
Postopek za sprejem prečiščenega besedila |
|
89.
člen |
(postopek
za sprejem prečiščenega besedila) |
(1) Če je
občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev
bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži
spremembe in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega prečiščenega
besedila. |
(2) Uradno
prečiščeno besedilo iz prejšnjega odstavka sprejema svet po rednem
postopku za sprejem odloka. |
(3) Po
sprejetju sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika sveta in odloka, ki
spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov,
pripravi statutarno pravna komisija sveta uradno prečiščeno besedilo
tega splošnega akta. Uradno prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika
se pripravi po vsaki sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta oz.
poslovnika. |
(4)
Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu
sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika sveta ali odloka, tako določi
svet. |
(5)
Uradno prečiščeno besedilo določi svet po skrajšanem postopku za
sprejem odloka. O uradnem prečiščenem besedilu odloča svet brez
obravnave. |
(6) Uradno
prečiščeno besedilo se objavi v uradnem glasilu. |
|
VII.
Volitve in imenovanja |
|
90.
člen |
(volitve
in imenovanja) |
(1)
Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine
pristojen svet, se opravijo po določbah tega poslovnika. |
(2)
Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala večina članov
sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. |
91.
člen |
(glasovanje o kandidatih) |
(1) Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po
abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. Vsak član sveta
lahko glasuje samo za enega od kandidatov. |
(2) Če se
javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno
poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek
kandidata, za katerega glasuje. |
(3) Če
svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
(4) Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega
želi glasovati. |
(5) Če se
glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«. |
(6) Če se
tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko
glasuje za največ toliko kandidatov, kot je funkcij. |
|
92.
člen |
(izvolitev
kandidata) |
Kandidat
je izvoljen oziroma imenovan, če zanj glasuje večina članov sveta, ki so
glasovali. Pri tajnem glasovanju se za navzoče štejejo člani sveta, ki
so prevzeli glasovnice. |
|
93.
člen |
(ponovno
glasovanje o kandidatih) |
(1) Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih
kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi drugo
glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh
kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri
prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
(2) Pri
ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na
število glasov dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje
o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se
glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
(3) Če
kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri ponovnem
glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, ali pa ni izvoljeno
zadostno število kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
|
1.
Imenovanje članov delovnih teles sveta |
|
94.
člen |
(imenovanje članov delovnih teles) |
(1)
Člane
delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane,
ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
|
(2) Če
kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji
izvede poimensko imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi
člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično
glasovanje na isti seji sveta. |
(3) Če
tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov
delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar
samo glede manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
|
2.
Postopek za razrešitev |
|
95.
člen |
(postopek
za razrešitev) |
(1) Oseba,
ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta
poslovnik, če ni z drugim aktom določeno drugače. |
(2)
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo
predlagal za izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj ¼ članov
sveta. Če predlagatelj ni Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri tej komisiji. |
(3)
Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni
razlogi za razrešitev. |
|
96.
člen |
(predlog
za razrešitev) |
(1)
Predlog za razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje
obrazložitve po določilih drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan
vrne predlagatelju v dopolnitev. |
(2)
Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša,
najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na
katero se razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu
razrešitve. |
(3) Župan
uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče
upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
97.
člen |
(odločitev
o predlogu za razrešitev) |
(1) Po
končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o
predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe,
zoper katero je vložen predlog za razrešitev. |
(2) O
razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
|
3.
Odstop članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter
funkcionarjev občine |
|
98.
člen |
(odstop
funkcionarja) |
(1)
Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. |
(2) Županu
in članom sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine
predčasno preneha mandat. Postopek v zvezi z odstopom župana ali člana
sveta ureja zakon. |
(3)
Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih
organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso
občinski funkcionarji. |
(4) Izjava
o odstopu, razen v primeru iz drugega odstavka tega člena, mora biti
dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je
hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati
svetu novega kandidata. Svet odloči s sklepom. |
|
VIII.
Razmerja med županom in svetom |
|
99.
člen |
(razmerja
med županom in občinskim svetom) |
(1) Župan
predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
(2) Župan
in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in
opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in
njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
(3) Kadar
svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan
za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed javnih
uslužbencev, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi
odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
|
100. člen |
(poročanje
o opravljenih nalogah) |
(1) Župan
skrbi za izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča
župan ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave
o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. |
(2) V
poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste
sklepe, ki niso izvršeni, in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
(3) Če
sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi sklep,
ki ga bo možno izvršiti. |
(4) Župan
skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
(5) Župan
skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in
statutom občine. |
|
IX.
Javnost dela |
|
101. člen |
(javnost
dela) |
(1) Delo
sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
(2)
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom
javnega obveščanja o sprejetih odločitvah z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
(3) Župan
in direktor občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega
obveščanja o delu sveta, delovnih teles sveta, župana in občinske
uprave. |
(4) Svet
lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
|
102. člen |
(obveščanje javnosti) |
(1) Župan
skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil
ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
(2)
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko
gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta,
zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov. |
(3)
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki
so zaupne narave. |
(4) Za
ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi
predpisi, ki urejajo to področje. |
|
X.
Delo sveta v izrednem stanju |
|
103. člen |
(delo
sveta v izrednem stanju) |
(1) V
izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta
ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta,
ki jih določata statut in ta poslovnik. |
(2)
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej,
predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje
predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi
odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih
potrdi svet, ko se sestane. |
XI.
Spremembe in dopolnitve ter razlaga poslovnika |
|
104. člen |
(spremembe
in dopolnitve poslovnika) |
(1) Za
sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. |
(2)
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino
glasov navzočih članov. |
|
105.
člen |
(razlaga
poslovnika) |
(1) Če
pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo
sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti,
prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno-pravni
komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške
določbe. |
(2) Izven
seje sveta daje razlago poslovnika statutarno-pravna komisija. |
(3) Vsak
član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala
statutarno-pravna komisija, odloči svet. |
|
XI.
Prehodna in končna določba |
|
106. člen |
Z dnem
uveljavitve tega poslovnika preneha veljati: Poslovnik Občinskega sveta
občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 8/07). |
|
107.
člen |
Ta
poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu
slovenskih občin. |
|
Številka:
007-0001/2015-1 |
Datum: 04.
02. 2015 |
|
|
Občina Radenci |
|
Janez Rihtarič, župan |
|