Na podlagi 25. člena
statuta Občine Cerkno
(Uradni list RS, št. 48/95) je Občinski
svet občine Cerkno na seji dne 25. 9. 2003 potrdil uradno prečiščeno
besedilo Prostorskih ureditvenih pogojev za območje občine Cerkno,
ki obsega:
– odlok o prostorsko ureditvenih
pogojih za območje PUP 3 – zahodni del občine (Uradni list RS, št.
30/94),
– odlok o spremembi in dopolnitvi prostorskih ureditvenih pogojev za
območje PUP 3 – zahodni del občine (Uradni list RS, št. 73/98),
– odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje PUP 4 –
Cerkljanski del (Uradni list RS, št. 34/93),
– odlok o dopolnitvi pisnega dela prostorsko ureditvenih pogojev PUP
4 – Cerkljanski del (Uradni list RS, št. 69/95),
– odlok o spremembi in dopolnitvi prostorskih ureditvenih pogojev za
območje PUP 4 – Cerkljansko del (Uradni list RS, št. 73/98) in
– odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev
za območje planske celote PUP-3 zahodni del občine in prostorskih
ureditvenih pogojev za območje planske celote PUP-4 Cerkljansko del
(Uradni list RS, št. 75/03).
P R O S T O R S K I U R E D
I T V E N I P O G O J I
za območje Občine Cerkno
(uradno prečiščeno besedilo)
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
Prostorski ureditveni pogoji veljajo,
ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega in srednjeročnega prostorskega
plana Občine Cerkno, za celo območje Občine Cerkno, razen za območje
urbanistične zasnove za naselje Cerkno, določajo pa:
– merila in pogoje glede vrste gradenj in prostorskih ureditev,
– merila za določanje gradbenih parcel,
– merila in pogoje za varovanje naravne in kulturne dediščine,
– merila in pogoje glede oblikovanja objektov,
– merila in pogoje za prometno in komunalno urejanje ter
– merila in pogoje za varovanje okolja.
Ta merila se nanašajo tako na gradnje, za katere je potrebno
pridobiti gradbeno dovoljenje, kakor tudi na gradnje enostavnih
objektov, za katere dovoljenje ni potrebno.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo
tekstualne opise in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo, lego,
namensko rabo in zmogljivost, velikost ter oblikovanje objektov in
naprav ter ureditev.
Tekstualni del obsega katalog in priročnik z opisom in utemeljitvijo
prostorskih ureditvenih pogojev ter z mnenji pristojnih organov in
ustanov. Uporabljajo se smiselni izvlečki sestavnih delov gradiv
“PUP-3 zahodni del občine” in “PUP-4 Cerkljansko-del”, ki jih je
izdelal Studio AxA d.o.o. Nova Gorica v letih 1993 in 1994.
Kot kartografski del se smiselno uporabljajo kartografski prikazi
veljavnega dolgoročnega in srednjeročnega prostorskega plana Občine
Cerkno na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000.
3. člen
Območja poselitve, ki jih urejajo ti
prostorski ureditveni pogoji, so določena z veljavnimi prostorskimi
sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Cerkno.
4. člen
Po tem odloku se urejajo območja:
Bolnica Franja, Bukovo, Čeplez, Črni vrh 1, Črni vrh 2, Črni vrh 3,
Dolenji Novaki 1, Dolenji Novaki 2, Dolenji Novaki 3, Dolnje Jazne,
Dolnje Ravne, Dolnje Šebrelje, Gorenji Novaki, Gorje, Gornje Jazne,
Gornje Ravne, Kojca, Lazec, Orehek, Otalež, Jagršče, Jesenica,
Labinje, Laznica, Obrtna cona Šebrelje, Odlagališče, Orehek,
Peskokop Bukovo, Planina, Plužnje, Poče, Pod kamnolomom, Pod
Zakrižem, Podlanišče, Police, Poljane, RC Zakojca, Reka, Srednje in
Gornje Šebrelje, ŠRC Črni vrh, Za Brdom, Zakojca, Zakriž in Žabže.
II. MERILA IN POGOJI GLEDE VRSTE GRADENJ
IN PROSTORSKIH UREDITEV
5. člen
Gradnje in prostorske ureditve morajo
biti skladne z usmeritvami, ki jih za območje občine predpisujejo
občinski planski akti ter z merili in pogoji po tem odloku. Gradnje
in prostorske ureditve morajo biti tudi skladne s projektnimi
pogoji, ki jih investitorju podajo pristojne organizacije in
ustanove.
6. člen
Območja ureditve so razvrščena v šest
tipov namembnosti:
1. mešana stanovanjsko gospodarska območja,
2. območja za spremljajoči centralni program,
3. stanovanjska območja, pozidana z enodružinskimi hišami,
4. območja počitniških hiš,
5. parkovna, športna in rekreacijska območja ter
6. kmetijska območja.
7. člen
1. Mešana stanovanjsko gospodarska
območja so namenjena dopolnilni gradnji enodružinskih stanovanjskih
hiš, kmetijskih objektov, obrtnih delavnic ter objektov in naprav za
spremljajoče dejavnosti. Dovoljene so tudi spremembe namembnosti v
obstoječih objektih pod enakimi kriteriji.
2. Območja za spremljajoči centralni program so namenjena dopolnilni
gradnji kot so lokali za osnovno oskrbo, lokali za popravljalnice
predmetov široke rabe, prostori za kulturne, prireditvene in
gostinske dejavnosti, urejene odprte površine, garaže, prometna
infrastruktura ter ostale komunalne naprave in objekti.
Dovoljene so spremembe namembnosti v obstoječih objektih, kolikor
odgovarjajo prej naštetim kriterijem in ne povzročajo motenj ostalim
dejavnostim.
3. Stanovanjska območja, pozidana z enodružinskimi hišami, so
namenjena dopolnilni gradnji istovrstnih stanovanjskih in
spremljajočih objektov komunalne in družbene infrastrukture.
Izjemoma so dovoljeni gospodarski objekti in delavnice v kombinaciji
s stanovanjskimi objekti, kolikor s svojo dejavnostjo ne povzročajo
motenj v okolju, ter ostali objekti in naprave, ki imajo enak
značaj.
4. Območja počitniških hiš – v teh območjih je dovoljena gradnja pod
enakimi pogoji kot v območjih enodružinskih stanovanjskih hiš.
Gradnja objektov za gospodarske namene je prepovedana.
5. Parkovna, športna, turistična in rekreacijska območja so
namenjena ureditvi večjih zelenih površin, gradnji športnih in
rekreacijskih objektov in naprav ter površin za rekreacijo, gradnji
spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo osnovne športno
rekreacijske namembnosti območja (parkirišča, sanitarije…)
6. V območjih urejanja, namenjenih kmetijski proizvodnji in na
gozdnih območjih so, če je namenska raba parcele v planu usklajena,
dovoljene samo naslednje ureditve:
– novogradnje v sklopu obstoječih domačij, kolikor ustrezajo
okoljevarstvenim, sanitarnim, spomeniškovarstvenim in ostalim
pogojem in izjemoma tudi na lokacijah, kjer je omogočen priključek
na komunalno infrastrukturo,
– rekonstrukcije, dozidave in nadzidave, adaptacije in prenove
obstoječih objektov,
– gradnja objektov, ki so namenjeni kmetijski dejavnosti,
– objekti in naprave za lovsko dejavnost, vključno z lovskimi
kočami, oborami, krmišči ipd.,
– objekti in naprave za ribiško dejavnost, vključno z ribiškimi
domovi, ribniki ipd., po predhodnih vodnogospodarskih smernicah,
– gradnja malih hidroelektrarn po predhodnih vodnogospodarskih
usmeritvah,
– gradnja prometnih površin in njim spremljajočih objektov kot so
avtobusna postajališča, parkirišča, počivališča, bencinske črpalke
ipd.,
– gradnja komunalnih naprav,
– postavitev kioskov ob postajališčih mestnega prometa,
– vodnogospodarske ureditve,
– melioracije zemljišč,
– zemeljska dela,
– izkoriščanje rudnin pod pogojem, da v vozni razdalji do 3 km že ne
obstaja istovrstno črpališče naravnih surovin ter da se v dovoljenju
predpiše rok črpanja in način sanacije črpališča,
– postavitev gradbeniških in komunalnih objektov in naprav kot so
betonarne, separacije, asfaltne baze ipd, pod pogojem, da v vozni
razdalji do 3 km že ne obstaja istovrstni objekt ali naprava ter da
se v dovoljenju predpiše rok trajanja obratovanja in način sanacije
zemljišča po odstranitvi objekta,
– postavitve spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih
oznak,
– postavitev objektov za potrebe raziskovalnih in študijskih
dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov).
V območjih, ki imajo poleg osnovne kmetijske ali gozdne namembnosti
še poudarjen rakreacijski značaj, je poleg navedenih prostorskih
ureditev dovoljena še:
– ureditev zelenih površin,
– gradnja (oziroma ureditev) posamičnih športnih in rekreacijskih
objektov in naprav, vključno z žičnicami, bazeni ipd.,
– gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo
rekreacijsko namembnost območja (parkirišča, sanitarije,
okrepčevalnice).
Gradnja navedenih objektov in naprav je možna na zemljiščih, kjer to
omogočajo naravne razmere (varnost pred poplavami, plazovi ipd), ki
so prometno dostopna, ustrezajo sanitarnim pogojem in niso namenjena
za uresničevanje potreb skupnega in splošnega pomena, če ne ovirajo
ostalih dejavnosti, ki sta jim območje in njegova okolica
prvenstveno namenjena.
Na geološko nestabilnih območjih je potrebna predhodna geomehanska
prevera.
8. člen
Na območju ŠRC Črni Vrh je poleg
kmetijske in gozdne namembnosti poudarjena tudi turistično
rekreacijska in športna namembnost. Dovoljene so samo take
prostorske ureditve, ki to dopolnilno namembnost upoštevajo in je ne
ovirajo:
– gradnja žičnic,
– ureditev in vzdrževanje smučarskih, tekaških in sankaških prog,
– ureditev bazenov z vodo za umetno zasneževanje,
– ureditev spremljajočih objektov in površin kot so objekti za
gostinsko ponudbo, parkirišča in parkirne hiše za vozila
obiskovalcev ipd.,
– komunalna ureditev in izgradnja infrastrukturnih objektov in
naprav.
III. MERILA ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL
9. člen
Velikost gradbenih parcel ne sme
bistveno odstopati od velikosti istovrstnih parcel v območju.
Obvezno je potrebno upoštevati obliko obstoječe parcele in
razgibanost terena.
Za objekte, namenjene kmetijski ali drugi proizvodnji, se velikost
gradbene parcele določi glede na namembnost objekta tako, da se z
zadostnimi odmiki zagotovi možnost manipuliranja s kmetijskimi
stroji in tudi možnost nadaljnjih širitev in povečav.
IV. MERILA ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE
DEDIŠČINE
10. člen
Z vidika varovanja naravne in kulturne
dediščine je na območju zaščite preoblikovanje obstoječih objektov
možno:
– v okviru obnove zavarovane kulturne dediščine z namenom, da se
objektu vrne prvotni videz,
– pri oblikovno nekvalitetnem posegu z namenom, da se objekt bolje
prilagodi zavarovani celoti.
Nadomestitev zavarovanih objektov je možna le v primerih:
– ko gre za objekt, ki je v tako slabem stanju, da sanacija ni
možna,
– če to zahteva sprememba funkcij v primerih rekonstrukcij ali
novogradenj v strnjenem gručastem območju.
Novogradnje morajo v celoti upoštevati zgodovinsko urbanistično
zasnovo naselja v posameznem območju urejanja.
Za vsak poseg v varovanem območju morajo biti pridobljene usmeritve
pristojne enote Zavoda za varstvo narave oziroma Zavoda za varstvo
kulturne dediščine.
V. MERILA ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV
11. člen
Pri gradnjah in prostorskih ureditvah
morajo biti upoštevane naslednje prilagoditve:
– novogradnje, prenove, nadzidave, prizidave in druge gradnje se
morajo prilagoditi obstoječim gabaritom;
– prizidki in nadzidave so dopustni le do višine sosednjih objektov;
– strehe novozgrajenih, prenovljenih, nadomestnih in prizidanih
objektov so načelno dvokapnice z opečno kritino, nakloni, smer
slemena in fasade se prilagajajo obstoječim sosednjim objektom;
– pri vseh gradnjah morajo biti upoštevani zadostni odmiki od
prometnih površin, komunalnih in energetskih objektov in naprav ter
obstoječe gradbene linije.
Ne glede na določila prejšnjega odstavka so možni oblikovalski
kontrasti v primerih:
– kadar je namen kontrasta vzpostaviti prostorsko dominanto,
– kadar gre za vzpostavitev simbolne razpoznavnosti vizualno
izpostavljene lokacije in
– kadar gre za začasni objekt.
VI. MERILA ZA PROMETNO IN KOMUNALNO UREJANJE
12. člen
Na ureditvenem območju je predvideno
komunalno urejanje v smislu dograjevanja in vzdrževanja prometnih
površin, vodovodnega, kanalizacijskega, visoko in nizko napetostnega
omrežja s pripadajočimi transformatorskimi postajami ter omrežja
zvez, za kvalitetnejšo oskrbo obstoječih in novih objektov, ob
upoštevanju naslednjih pogojev:
Ceste morajo imeti varovalni pas širine 15 m za regionalne in 8 m za
lokalne. Načrtovane prometnice imajo 30 m rezervat. Posegi v
varovalnem pasu ali rezervatu so možni le s soglasjem upravljavca
ceste. Cestni priključki naj bodo praviloma pravokotni. Dostopi do
objektov morajo biti urejeni tako, da je mogoč dostop z urgentnimi
vozili neposredno s ceste ali preko sosednjih dvorišč.
Vsi obstoječi in bodoči objekti naj bodo praviloma priključeni na
javno vodovodno omrežje v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca.
Za začasno oskrbo je dovoljena gradnja kapnic. V vseh ureditvenih
območjih mora biti zagotovljena zadostna količina požarne vode.
V območjih, kjer je zgrajena kanalizacija, je obvezna priključitev
objektov pod pogoji in s soglasjem upravljavca, če kanalizacije ni,
je obvezna gradnja greznic v skladu s hidrogeološkimi pogoji.
Priključitev na NNO in TT omrežja mora biti izvedena v skladu s
pogoji in s soglasjem upravljavcev.
VII. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA
13. člen
Pri vseh gradnjah in prostorskih
ureditvah ter pri vseh spremembah namembnosti rabe v obstoječih
objektih je potrebno upoštevati vse veljavne predpise za
zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje.
VIII. KONČNE DOLOČBE
14. člen
Prostorski ureditveni pogoji so stalno
na vpogled pri Občinski upravi občine Cerkno.
15. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka
opravlja lokalno pristojni inšpekcijski organ.
Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih
za območje PUP 3 – zahodni del občine (Uradni list RS, št. 30/94)
vsebuje naslednje končne določbe:
VIII. KONČNE DOLOČBE
14. člen
V tem odloku določena merila in pogoji
za posege v prostoru veljajo tudi za sanacijo degradiranega prostora
v smislu 16. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o
urejanju naselij in drugih posegov v prostoru (Uradni list RS, št.
18/93). Način sanacije se predpiše z lokacijskim dovoljenjem.
15. člen
Prostorski ureditveni pogoji so stalno
na vpogled pri za urejanje prostora pristojnem upravnem organu.
16. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok,
preneha veljati odlok o urbanističnem redu Občine Idrija (Uradno
glasilo občine Idrija, št. 3/69) v celoti.
17. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka
opravlja Medobčinska inšpekcija občin Idrija, Logatec, Vrhnika.
18. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o spremembi in dopolnitvi
prostorskih ureditvenih pogojev za območje PUP 3 – zahodni del
občine (Uradni list RS, št. 73/98) vsebuje naslednjo končno določbo:
7. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po
objavi v Uradnem listu RS.
Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih
za območje PUP 4 – Cerkljanski del (Uradni list RS, št. 34/93)
vsebuje naslednje končne določbe:
VIII. KONČNE DOLOČBE
13. člen
Prostorsko ureditveni pogoji so stalno
na vpogled pri Oddelku za gospodarjenje občine Idrija.
14. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok,
preneha veljati odlok o urbanističnem redu Občine Idrija (Uradno
glasilo, št. 3/69), za območje PUP 4.
15. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka
opravlja Medobčinski inšpektorat občin Idrija, Logatec, Vrhnika.
16. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o dopolnitvi pisnega dela
prostorsko ureditvenih pogojev PUP 4 – Cerkljanski del (Uradni list
RS, št. 69/95) vsebuje naslednjo končno določbo:
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po
objavi v Uradnem listu RS.
Odlok o spremembi in dopolnitvi
prostorskih ureditvenih pogojev za območje PUP 4 – Cerkljansko del
(Uradni list RS, št. 73/98) vsebuje naslednjo končno določbo:
8. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po
objavi v Uradnem listu RS.
Odlok o spremembah in dopolnitvah
prostorskih ureditvenih pogojev za območje planske celote PUP-3
zahodni del občine in prostorskih ureditvenih pogojev za območje
planske celote PUP-4 Cerkljansko del (Uradni list RS, št. 75/03)
vsebuje naslednje končne določbe:
VIII. KONČNE DOLOČBE
14. člen
Prostorski ureditveni pogoji so stalno
na vpogled pri Občinski upravi občine Cerkno.
15. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka
opravlja lokalno pristojni inšpekcijski organ.
3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35003-0003/2002
Cerkno, dne 25. septembra 2003.
Župan
Občine Cerkno
Jurij Kavčič l. r.
|