Občinski svet Občine Nazarje je na podlagi 17. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/2017) na 6. redni seji, dne 06.07.2023 sprejel uradno prečiščeno besedilo Odloka o zazidalnem načrtu industrijsko-obrtne cone Prihova – Nazarje (OPPN Prihova), ki obsega:

·  Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu industrijsko-obrtne cone Prihova - Nazarje (OPPN Prihova) (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 10/2008), ki je bil sprejet dne 5. 6. 2008, objavljen dne 27. 6. 2008 in je začel veljati dne 11. 7. 2008,

·  Obvezno razlago Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta industrijsko-obrtne cone Prihova - Nazarje (Uradno glasilo ZSO, št. 10/2008), Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 2/2010, je bila sprejeta dne 25. 2. 2010, objavljena dne 26. 2. 2010 in je začela veljati dne 27. 2. 2010,

·  Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka zazidalnega načrta obrtno-industrijske cone Prihova Nazarje  (OPPN Prihova Nazarje), Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 15/2011, je bil sprejet 20. 10. 2011, objavljen dne 21. 10. 2011 in začel veljati dne 5. 11. 2011,

·  Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu industrijsko obrtne cone Prihova – Nazarje, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2013, sprejet dne 14. 3. 2013, objavljen dne 22. 3. 2013 in začel veljati dne 6. 4. 2013,

·  Odlok o peti spremembi in dopolnitvi Odloka o zazidalnem načrtu industrijsko-obrtne cone Prihova – Nazarje, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/2015, je bil sprejet dne 17. 12. 2015, objavljen dne 24. 12. 2015 in je začel veljati dne 8. 1. 2016.

ODLOK

O ZAZIDALNEM NAČRTU INDUSTRIJSKO-OBRTNE CONE PRIHOVA – NAZARJE (OPPN PRIHOVA)

(URADNO PREČIŠČENO BESEDILO)

I.  Splošne določbe

1. člen

(Podlaga za občinski podroben prostorski načrt)

(1) Podlaga za sprejem čistopisa odloka občinskega podrobnega prostorskega načrta industrijsko-obrtne cone Prihova – Nazarje (v nadaljevanju besedila OPPN Prihova) so bile upoštevane naslednje podlage:

1. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu industrijsko-obrtne cone Prihova – Nazarje. S sprejemom tega odloka je v povezavi z 98. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07). OPPN Prihova je izdelalo podjetje Archi.KA d.o.o. iz Ljubljane, pod zaporedno št. projekta OPPN/2007-018 in je bil sestavni del odloka.

2. Obvezna razlaga Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta industrijsko-obrtne cone Prihova - Nazarje (Uradno glasilo ZSO, št. 10/2008), ki je razložila določila četrtega odstavka 9. člena.

3. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka zazidalnega načrta obrtno-industrijske cone Prihova Nazarje  (OPPN Prihova Nazarje), Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 15/2011, je bil sprejet 20. 10. 2011, objavljen dne 21. 10. 2011 in je začel veljati dne 5. 11. 2011, s katerim so bile sprejete spremembe in dopolnitve dela že sprejetega OPPN Prihova in sicer za območje transportno-logističnega terminala Pfeifer (območje PD4), ki potrebuje za svoje obratovanje večje skladiščne prostore kot so bili predvideni s prvotnim prostorskim aktom. Predmet sprememb in dopolnitev je tudi legalizacija obstoječih že zgrajenih objektov ter ureditve gospodarske infrastrukture na obravnavanem območju. Spremembe in dopolnitve odloka OPPN Prihova Nazarje je izdelalo podjetje Archi.KA d.o.o., Dunajska cesta 156, Ljubljana pod zaporedno št. projekta OPPN/2011-002 v februarju 2011 in je bil sestavni del odloka.

4. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu industrijsko obrtne cone Prihova – Nazarje, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2013, sprejet dne 14. 3. 2013, objavljen dne 22. 3. 2013 in je začel veljati dne 6. 4. 2013 zajema spremembe in dopolnitve dela že sprejetega OPPN Prihova za območje proizvodnih dejavnosti (območje PD1 – območje Elkroj), za katerega je bilo ugotovljeno, da se obstoječe stanje legalno zgrajenih objektov ne ujema z določili glede dopustnih dejavnosti in oblikovanja objektov ter krajinske ureditve. Potrebna je sprememba glede dopustnih dejavnosti, katera bo omogočala izvajanje dejavnosti, ki so bile pri sprejemanju osnovnega odloka že dejavne na tem območju, pa v odloku niso bile definirane ter sprememba nekaterih krajinskih ureditev v obstoječem odloku, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju legalno zgrajenih objektov. Spremembe in dopolnitve odloka OPPN Prihova - Nazarje je pripravila Občina Nazarje na podlagi pobude podjetja KOVA d.o.o., Teharska cesta 4, 3000 Celje (predstavnik lastnika zemljišča), v januarju 2013.

5. Odlok o peti spremembi in dopolnitvi Odloka o zazidalnem načrtu industrijsko-obrtne cone Prihova – Nazarje, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/2015, je bil sprejet dne 17. 12. 2015, objavljen dne 24. 12. 2015 in je začel veljati dne 8. 1. 2016, spreminja določila vezana na podrobnejšo namensko rabo prostora (iz območja proizvodnih dejavnosti v območje centralnih dejavnosti), razširitve dejavnosti na obravnavanem območju (iz območja proizvodnih dejavnosti v območje centralnih dejavnosti), sprememb velikosti objektov ter sprememb zunanjih ureditev. S tem odlokom se je petič spremenil in dopolnil OPPN Prihova in sicer za območja proizvodnih dejavnosti (območja PD1 – območje Elkroj), območje PD2A, PD2B in PD2C. Spremembe in dopolnitve odloka OPPN Prihova je izdelalo podjetje Struktura, arhitekturna delavnica forme/vsebine d.o.o., št. proj. U1323-SDOPPN.

(2) Čistopis Odloka o zazidalnem načrtu industrijsko-obrtne cone Prihova – Nazarje (OPPN Prihova) je po vsebini in obliki občinski podrobni prostorski načrt.

2. člen

(Vsebina)

(1) OPPN Prihova določa mejo in funkcijo ureditvenega območja, opredeljuje lego, velikost, zmogljivost in potek objektov ter naprav, določa pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje objektov in naprav, določa vodnogospodarske ureditve in ukrepe za varstvo proti poplavam, opredeljuje pogoje za komunalno urejanje ter določa okoljevarstvene in druge pogoje, ki morajo biti izpolnjeni pri izvajanju prostorskega akta. Poleg že naštetih pogojev in ukrepov OPPN Prihova določa tudi etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem tega odloka.

(2) Odlok ima tekstualni del, grafični del in priloge.

(3) SD OPPN Prihova je sestavljen iz naslednjih vsebin:

1.0  Besedilo

2.0  Kartografski del

2.1  Prikaz stanja v prostorskih aktih

2.1.1a  Izsek iz Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin

  dolgoročnega plana občine Mozirje za obdobje 1986-2000, dop. leta 1989 in

  srednjeročnega družbenega plana Občine Mozirje za obd. 1986-1990

2.1.1b  Predlog spremembe namenske rabe ter prikaz območij ureditvenih enot in

  podenot

2.1.2  Geodetski načrt

2.2  Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor

2.2.1  Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji

2.2.3  Urbanistično arhitektonska in krajinska zasnova

2.2.5  načrt ureditve poteka omrežij GJI – zasnova prometne, komunalne, energetske in

  komunikacijske infrastrukture ter priključevanje objektov

2.2.6  Načrt členitve površin s prikazom grajenega javnega dobra

2.2.8  Prikaz ukrepov za izvajanje dejavnosti varstva pred naravnimi nesrečami in

drugimi nesrečami ter zagotavljanje požarne varnosti

2.2.8.1  Prikaz poplavne nevarnosti (obstoječa, projektirana)

3.0  Priloge

3.1  Izvleček iz hierarhično nadrejenega prostorskega akta

3.2  Prikaz stanja prostora

3.3  Strokovne podlage

3.4  Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora

3.5  Obrazložitev

3.6  Povzetek za javnost

(4) Spremembe in dopolnitve odloka OPPN Prihova Nazarje, ki jih je izdelalo podjetje Archi.KA d.o.o., Dunajska cesta 156, Ljubljana pod zaporedno št. projekta OPPN/2011-002 v februarju 2011, so sestavni del tega odloka za območje PD4.

(5) Sestavni del SD OPPN sta poleg prilog iz tretjega odstavka tega člena ter predhodno izdelanih strokovnih podlag v prejšnjih postopkih tudi:

·  Hidrološko hidravlična analiza in izdelava poplavnih kart za tri leve pritoke Savinje na območju IOC Prihova, IZVO-R d.o.o., št. proj. G34-FR/14, septembra 2014, dop. aprila 2015;

·  Priključevanje skladišča Pfeifer na obstoječe notranje krožišče, Struktura, št. proj. U1323-SDOPPN_DD2, marca 2015.

II.  Ureditveno območje

3. člen

(Obseg ureditvenega območja)

(1) Ureditveno območje OPPN Prihova obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovani trajni objekti, parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovane zelene površine ter ureditve za zaščito pred poplavami, parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovane ureditve za varstvo narave ter parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovani objekti potrebni za izvedbo OPPN Prihova (območja prometne in komunalne ureditve). 000

(2) Topografski opis meje ureditvenega območja:

Izhodiščna točka opisa meje je točka (T0) na jugovzhodnem vogalu ureditvenega območja, na mestu, kjer se stikata obstoječi most čez reko Savinjo ter najvišja točka levega brega reke Savinje. Opis meje gre v nasprotni smeri urinega kazalca.

(3) Opis meje ureditvenega območja po parcelnih mejah:

Izhodiščno točko opisa meje predstavlja točka T0. Opis meje gre v nasprotni smeri urinega kazalca. 

(4) V obravnavano območje je zajeto tudi ureditveno območje za gradnjo proizvodnih, poslovnih in trgovskih objektov v površini približno 4,2 ha – območje PD2 in območje zaokrožitve poslovnih, trgovskih, servisnih, gostinskih in nastanitvenih objektov v skupni površini približno 5,8 ha – območje PD1, PD3, PD4, RTP in SD2.

(5) Območje OPPN Prihova obsega naslednje parcele oziroma dele parcel, ki so znotraj meje obravnavanega območja in so grafično prikazane na Risbi 2/1 (glej projekt št. OPPN/2007-018). Obravnavano območje leži na območju katastrske občine Prihova in vključuje naslednje parcele:

(6) V primeru odstopanja stanja navedenih parcel glede na grafični prikaz velja grafični prikaz.

(7) Zemljišča, ki so v občinskem podrobnem prostorskem načrtu zunaj meje obravnavanega območja, obsegajo parcele, opredeljene zaradi:

(8) Poleg naštetih zemljišč je v območje posegov izven ureditvenega območja OPPN Prihova možno vključiti še dodatna zemljišča, kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije gospodarske javne infrastrukture, na podlagi strokovno preverjenih rešitev izkaže, da je to potrebno.

(9) Objekt 7 na parceli 47/31, k.o. Prihova zaradi nove parcelacije in ureditve ceste E ter objekt na parceli 47/49, k.o. Prihova zaradi ureditve območja Elkroj.

III.  Funkcija območja urejanja

4. člen

(1) V planskih dokumentih in v urbanistični zasnovi naselja Nazarje, Prostorske sestavine dolgoročnega plana občine Mozirje za obdobje 1986-2000, ki je bil dopolnjen leta 1990, je v zasnovi namenske rabe prostora naselja obravnavano območje OPPN Prihova opredeljeno kot območje za proizvodne dejavnosti (PD).

(2) Območje OPPN Prihova je deloma namenjeno gospodarskim dejavnostim z vsemi spremljajočimi ureditvami (infrastrukturne ureditve, ureditve zelenih površin) in z namembnostjo proizvodnje (industrija in obrt) ter storitvenih in drugih dejavnosti. Delno je območje namenjeno tudi zagotavljanju ustreznih pogojev za bivanje na območjih že obstoječe individualne gradnje – obstoječi stanovanjski objekti (SD).

V drugem (2) odstavku 4. člena se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi:

»Delno je območje namenjeno tudi zagotavljanju ustreznih pogojev za bivanje na območjih že obstoječe individualne gradnje – obstoječi stanovanjski objekti (SD) ter v prenovljenih oziroma novih objektih na območju Elkroja (PD1).«

(3) Na območju OPPN Prihova so opredeljene naslednje namenske rabe:

(4) Znotraj območja OPPN Prihova se objekti razporejajo skladno z omejitvami prostora in zasnovo rabe. Zasnova celotnega območja dosledno upošteva dosedanje ureditve in zahteve nosilcev urejanja prostora. Soglasja nosilcev urejanja prostora so sestavni del tega odloka.

(5) Na obravnavanem območju OPPN Prihova so dopustne vse tiste dejavnosti, ki so skladno z veljavnimi predpisi okoljevarstveno sprejemljive. Znotraj območja se lahko umeščajo le dejavnosti, predvidene s tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom. Vsak investitor vodi v skladu z veljavno prostorsko in okoljsko zakonodajo samostojen postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja.

(6) V sklopu vodnogospodarskih ureditev ter ureditev za zaščito obravnavanega območja pred poplavami se skladno z idejno zasnovo  izvedejo naslednje ureditve:

01. poglobi in preoblikuje se struga Potoka 3 na način, da se v območju urejanja ohranja zeleno nezazidano površino tik za prepustom pod regionalno cesto (prečni profil potoka se oža v smeri proti Savinji);

02. uredi se prepust Potoka 3 čez protipoplavni nasip reke Savinje;

03. poglobi in preoblikuje se prečni profil struge Potoka 2;

04. uredi se prepust Potoka 2 čez  protipoplavni nasip reke Savinje, kjer se postavi povratna zapornica;

05. z ureditvijo ceste in sprehajalne poti ter ureditvijo potokov se izvedejo protipoplavni nasipi – kota nasipom mora biti na višini H = Q100+0,5 m;

06. med Potokoma 2 in 3 se poglobi teren ter uredi suhi zadrževalnik za razlivanje visokih vod v primeru poplav;

07. ob regionalni cesti se za odvajanje visokih vod rekonstruira obstoječ meteorni kanal med Potokoma 2 in 3 južno od regionalne ceste ter dogradi nov meteorni kanal med Potokoma 1 in 2 južno od regionalke ter od Potoka 1 do Pahtinovega potoka severno od regionalke. 

IV.  Pogoji za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje

5. člen

(Splošni pogoji za urbanistično in arhitektonsko ureditev objektov)

(1) Osnovna izhodišča za umeščanje dejavnosti na območje predvidenega OPPN Prihova so:

01. obstoječe prostorske omejitve (varstveni pas regionalne ceste, koridorji elektroenergetskih vodov …);

02. varstveni režimi Savinje in pritokov;

03. poplavna območja;

04. pretežno raven oziroma rahlo depresijski teren ureditvenega območja;

05. obstoječe vizure iz smeri Rečičkega polja proti naselju Nazarje;

06. obstoječi stanovanjski objekti ob regionalni cesti v osrednjem delu severnega dela obravnavanega območja ter na skrajnem severovzhodnem delu obravnavanega območja;

07. obstoječi proizvodni objekti v osrednjem delu med Potokoma 1 in 2 ter na skrajnem jugozahodnem delu obravnavnega območja med reko Savinjo, Potokom 3 in regionalno cesto;

08. obstoječa komunalna infrastruktura (vodovod, kanalizacija …);

09. obstoječa prometna infrastruktura. 

(2) Prostor je razdeljen v več območij s podrobneje opredeljeno namensko rabo. Vsako območje opredeljuje ena ali več gradbenih parcel. Meja gradbene parcele je prikazana na grafičnih prilogah. Znotraj vsakega območja so opredeljeni pogoji za posege v prostor. Na območju obstoječih dejavnosti se praviloma povzemajo obstoječe rabe.

(3) Na območju novih gradbenih parcel so s pomočjo gradbenih linij posebej opredeljene površine za gradnjo objektov (območja maksimalnih gabaritov objektov) ter določeni drugi posebni ali dodatni pogoji.

(4) Pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov so:

01. predpisani odmiki gradbene linije od prometnic, sosednjih parcel in objektov (4,0 m). Izjema je objekt na podenoti PD2-A1, ki je lahko postavljen tudi na parcelno mejo, vendar pa mora odmik od prometnice biti najmanj 4,00 m.

02.  nizki preprosto členjeni gabariti objektov;

03. predpisana členitev fasade, ki je možna le do maksimalnih gradbenih linij;

04. določen višinski gabarit objektov, ki je predpisan z etažnostjo objektov – predvideni novi objekti ne smejo bistveno presegati višine obstoječih sosednjih objektov, maksimalni gabarit pa ne sme presegati 11.0 m; 

05. zagotovitev dovozov, parkirnih mest in dostopov za invalide in starejše ljudi v poslovnih, servisnih in trgovskih objektih;

06. ustrezne manipulativne in dovozne površine, nakladalne in razkladalne rampe ter ustrezno število parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce mora biti zagotovljeno v sklopu predvidene zemljiške parcele;

07. uvozi na parcele so možni le na predpisanih mestih;

08. dovoljena je klasična ali montažna gradnja objektov;

09. strešna konstrukcija se uskladi s funkcijo objektov ter z obstoječimi objekti;

10. fasade naj bodo oblikovane sodobno in z  uporabo enostavnih pravokotnih rastrov;

11. dovoljeni so naslednji materiali: beton, omet, steklo in sodobni obložni materiali;

12. uporaba materialov mora biti poenotena, fasade pa naj bodo v barvni lestvici nevtralnih (naravnih) barv.

6. člen

(Splošni pogoji za krajinsko ureditev)

(1) Osnovna izhodišča za umeščanje dejavnosti na območje predvidenega OPPN Prihova so enaka izhodiščem 1. točke 6. člena tega odloka.

(2) Pogoji za krajinsko oblikovanje pa so:

01. črtana;

02. proste zelene površine morajo biti ustrezno zasajene (trata ali ustrezna zasaditev);

03. obvezna je zasaditev drevoreda ob predvideni osrednji komunikaciji (cesta A);

04. obvezna je zasaditev zelenega tampona ob obstoječi regionalni cesti Radmirje - Mozirje v pasu 5 - 10 m;

05. obvezna je zasaditev zelenega tampona vzdolž potokov in reke Savinje, pri čemer zasaditev ne sme posegati na območje protipoplavnih nasipov;

06. javne površine se uredijo v obliki parkovne ureditve z namenom športa in rekreacije;

07. dovoljeni so naslednji materiali: prod, pesek, les, betonski tlakovci;

08. materiali morajo biti med seboj usklajeni;

09. izbor rastlin v zasaditvi mora slediti značilnostim avtohtonega rastja na obravnavanem območju. 

7. člen

(Drugi pogoji)

(1) Za vse predvidene objekte je treba predhodno pridobiti geotehnične pogoje za gradnjo.

(2) Usklajenost projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja z določili OPPN Prihova potrdi občinska služba za okolje in prostor.

8. člen

(Podrobni pogoji za oblikovanje objektov in krajinsko ureditev)

(1) Predpisani gabariti in pogoji za oblikovanje objektov po posameznih območjih predvidenih z OPPN Prihova :

(2) Kota objektov se določi na osnovi kote prometnih površin ter na osnovi vodnih ureditev, skladno z določbami in usmeritvami projekta Idejne zasnove ureditve zalednih voda, Inženiring za vode d.o.o., Ljubljana, št. proj. 322-FR/08, februar 2008. Predlagane kote višin objektov zagotavljajo poplavno varnost objektov.

9. člen

(Gradbene parcele in parcelacija)

(1) OPPN Prihova na novo določa  tudi parcelne meje na obravnavanem območju. Potek mej obstoječih lastniških parcel na območju PD3 in PD4 se v skladu s predlogom ureditvam ustrezno zaokrožijo. Enako velja tudi za območje PD1 in SD2. Parcelacija na območju SD1 in MD se ne spreminja. Povsem na novo se določi parcelacija na območju PD2.

(2) Zazidljiva zemljišča obsegajo zemljišča znotraj predvidenih parcel, pri čemer se meja zemljiških parcel določi z ustreznim odmikom od prometnic ter mej sosednjih objektov. Na zazidljivem zemljišču je dopustna gradnja stavb do maksimalnega dopustnega tlorisnega in višinskega gabarita oziroma gradnja parkirišč, manipulacijskih površin in drugih podobnih ureditev brez stavb do meje zazidljivega zemljišča oziroma do predpisanega faktorja zazidljivosti zemljišča.

(3) Na območju PD2 je predvidenih 12 zemljiških parcel v skupni izmeri cca 4,2 ha. Velikosti posameznih zemljiških parcel se gibljejo med 3.027 in 5.136 m2. Parcele imajo naslednje velikosti: parcela 1 – cca 4.077 m2, parcela 2 – cca 4.744 m2, parcela 3 – cca 5.132 m2, parcela 4 – cca 5.102 m2, parcela 5 – cca 4.504 m2, parcela 6 – cca 3.599 m2, parcela 7 – cca 4.070 m2, parcela 8 – cca 3.027 m2, parcela 9 – cca 5.163 m2, parcela 10 (lokacija za predvideno TP) – cca 66 m2, parcela 11 (lokacija za predvideni zadrževalnik meteornih vod) – 755 m2. Zemljiške parcele so zasnovane tako, da je mogoče posamezne parcele združevati oziroma deliti na način, da se pri tem v okviru toleranc upoštevajo posamezni predpisani odmiki od sosednjih parcel, prometnic in objektov ter vse ostale omejitve oziroma tako, da zaradi členitve ne ostanejo neuporabne površine. Pri tem se lahko na območju PD2-A v enotno parcelo združujejo parcele 2, 3 in 4 na območju PD2-B pa parcele 6, 7 in 8.

(4) Delitev parcel je na območju PD2-A možna prečno na obstoječe parcele vzporedno s Cesto A, na območju PD2-B pa je možna delitev parcele številka 7. Na območju PD2A se lahko na manjše zemljiške parcele delijo parcele 2, 3, 4 in 5. Parcele se lahko na manjše enote delijo le po sredini s črto delitve parcel. Ta poteka vzporedno s cesto in je od roba cestišča oddaljena za 55,4 m. V primeru delitve parcel je črta delitve tudi stik dveh objektov. Objekta morata biti stična tudi na meji parcelnih zemljišč številka 2 in 3.  Na območju PD2-A se v skladu z obvezno razlago odloka v primeru delitve parcel na manjše enote upošteva določilo  8. člena, kjer se v maksimalni  tlorisni  gabariti objektov vključujejo tudi manipulativne površine (parkirišča, dovozi …), 4.0 m od predvidenih prometnic in sosednjih parcel.  V primeru delitve parcel, je črta delitve tudi stik dveh objektov, torej se lahko stikajo med sabo zgradbe enot ali zgradba enote z manipulativno površino, druge enote ali manipulativne površine enot.

(5) Ne glede na to ali se parcele med seboj združujejo ali delijo, se ohranjajo obstoječa mesta uvozov. Opuščanje oziroma zmanjševanje dovozov je možno le v primeru združitve parcel 2, 3 in 4 v območju PD2-A ter parcel 6, 7 in 8 v območju PD2-B. Dovoljeno pa je povečanje števila uvozov, v kolikor je to potrebno zaradi narave dejavnosti. V območju PD1 je dovoljena vzpostavitev uvoza z zahodne strani do predvidenega prizidka, v skladu z izdelano IDZ – strokovno podlago Priključevanje skladišča Pfeifer na obstoječe notranje krožišče (U1323-SDOPPN_fp7_DD2), ki je priloga k temu aktu.

(6) Zemljiške parcele bodo urejene z dovoznimi, parkirnimi površinami ter peš dostopi in zelenicami. Utrjene površine znotraj mej gradbenih parcel bodo asfaltirane oziroma tlakovane (travne plošče).

(7) Ograjevanje parcel naj bo praviloma urejeno enotno z izvedbo mrež v višini max 1.80 - 2.00 m. Ograje so postavljene na parcelno mejo, enotne tipske iz žičnega pletiva v zeleni barvi. V križiščih in ob prometnicah ograja ne sme ovirati preglednega trikotnika. Zamik ograje v križišču je obvezen v skladu z predpisi.

(8) Dovoz na ureditveno območje je predvideno z ureditvijo štirikrakega krožnega križišča (K1) na obstoječi regionalni cesti RII 428/1249 Radmirje - Mozirje, z izvedbo novega cestnega priključka osrednje komunikacije nove obrtno-industrijske cone (cesta A) v dolžini cca 380 m ter s skupno površino cca 2.460 m2. Predvidena cesta je široka 7.0 m, po njej pa je predviden dvosmerni pomet. Celotni cestni koridor novega cestnega priključka, ob katerem so predvidena parkirišča za avtomobile, bo širok cca 21, celotna površina pa bo zajemala cca 8.200 m2 površine. Vzdolž priključka so na severni strani predvidena parkirišča za osebne avtomobile (22 parkirnih mest – 2.5x6.5 m), na južni strani pa parkirišča za avtobuse (7 parkirnih mest – 3.5x19.5 m). Del cestnega koridorja so tudi pločniki, kolesarske poti in zelene površine. Na osrednjo komunikacijo, cesto A se priključujejo dovozne ceste D, E, F in G. Dovozne ceste so široke 6.0 m. Dovozne ceste se na osrednjo komunikacijo priključujejo v obliki križišč. Cestni priključek ter njegove dovozne ceste predstavljajo mejo zemljiških parcel. 

(9) Smeri dovozov do objektov so označene v grafičnih prilogah. Natančna lokacija dovoza pa se določi v PGD projektih. Za obstoječe objekte se v največji možni meri ohranja obstoječe dovoze in dostope in so določeni v grafični prilogi tega odloka.

(10) Vhodi v objekte se oblikujejo poljubno, vendar smiselno in funkcionalno navezano na glavne smeri dovozov in dostopov.

(11) Načrt parcelacije je sestavni del OPPN.

(12) Zasnova urbanistično-arhitektonske ureditve posameznega območja namenske rabe je zasnovana tako, da ima vsak objekt svojo gradbeno parcelo. Javne površine so izven meja predvidenih gradbenih parcel. To velja tudi za parcele koridorjev primarnih in sekundarnih vodov gospodarske javne infrastrukture.

10. člen

(Zelene površine)

(1) Urejanje odprtih (utrjenih in zelenih) površin mora upoštevati značilnosti širšega prostora, predvsem zaradi vidne izpostavljenosti območja v smislu varovanja vizure v odnosu do naselja Nazarje.

(2) Zelene površine morajo biti urejene skladno z vsebinsko zasnovo območja. Temu se prilagaja struktura in način saditve ter vrstni izbor. Zasaditev se podrobneje obdela v izvedbenih načrtih.

(3) Glede na značilnosti krajinske zasnove območja ter zasajevanja je obravnavano območje razdeljeno v več območij:

1. varovalni pas vodotokov (Z1);

2. varovalni pas oziroma zelen zaščitni pas (zelena bariera) ob regionalni cesti (Z2);

3. parkovne površine v športno-rekreacijskem območju (Z3);

4. zeleni pas (drevored) ob osrednji komunikaciji (Z4).

(4) Varovalni pas vodotokov

V varovalnem pasu reke Savinje ter strug Potokov 1, 2 in 3 se s predpisanimi odmiki, merjenimi od zračne strani nasipa vodotokov I. reda 15 m (Savinja) in ostalih vodotokov 5 m (Potok 1, 2 in 3), zagotovi varovalni pas vodotokov.

Ob potokih se ohranja zeleni koridor, v katerem se v kar se da največji meri ohranja obstoječa vegetacija. Obstoječa vegetacija se po dokončni ureditvi ukrepov za zaščito pred poplavami dopolni z avtohtonimi rastlinskimi vrstami v neformalni obliki in na način, ki pospešuje postopek naravne sukcesije ter na način, da rastline ne posegajo v urejene protipoplavne nasipe.

Ob Savinji in Potokih 2 in 3 se predvidi zeleni koridor vzdolž visokovodnega nasipa Savinje. Zasaditev nasipa ni dopustna, ker se lahko z zasaditvijo poškoduje glineno jedro nasipa, kar lahko povzroči prepustnost nasipa. Zasaditev vzdolž Savinje naj ohranja obstoječe značilnosti krajinskega prostora, pri zasaditvi pa naj se uporabljajo avtohtone vrste rastlin. V varovalnem pasu je poleg sprehajalne poti na temenu obstoječega nasipa predvidena tudi zasaditev. 

Na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen za:

1.gradnjo objektov javne infrastrukture,

2.gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih,

3.ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,

4.ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,

5.gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,

6.gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem in

7.gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

Na kroni novih nasipov ob vodotokih se izvede pešpot v makadamski izvedbi. Širina poti je 1,5 m. Nova pešpot se poveže z obstoječo pešpotjo, ki poteka po kroni nasipa Savinje.

(5) Zaščitni zeleni pas

Zeleni zaščitni pas se izvede vzdolž obstoječe regionalne ceste pa pasu 5 - 10 m. Širina pasu je odvisna od vodnogospodarskih ureditev ob regionalni cesti. Zeleni pas ob cesti predstavlja videzno in delno protihupno zaščito na stiku obrtno-industrijske cone in ceste. Zasaditev v tem delu se izvede z neformalno zasnovo in z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami s poudarkom na izboru tistih rastlinskih vrst, ki dobro prenašajo izpušne pline v zraku, sol in so hkrati tudi dobra protihrupna zaščita (velike listne ploskve, gosta krošnja ipd.). Zasaditev v tem delu naj se izvede v dveh nivojih in na način, da bodo skriti vsi objekti.

V zaščitnem zelenem pasu regionalne ceste gradnja objektov ni dovoljena. Izjema v tem pogledu so informacijski in oglaševalski objekti (kažipoti, panoji …), ki morajo biti v prostor postavljeni v skladu z Zakonom o javnih cestah in Zakonom o varnosti v cestnem prometu ter z njima povezanimi pravilniki. Oglaševalski objekti so lahko na delu zaščitnega pasu med Potokoma 2 in 3, upoštevajoč ustrezne odmike od vodnih teles. 

(6) Parkovne površine

Vse javne zelene površine se uredijo v obliki parka in v neformalni zasnovi. Izbor drevesnih in grmovnih vrst naj sledi avtohtonemu rastju.

(7) Zeleni pas ob osrednji komunikaciji

Zelene površine ob osrednji komunikaciji se uredijo v obliki nižje pokrovne zasaditve, ki omogoča normalno orientacijo v prostoru. Skladno z zasnovo je v tem delu zaželena bolj formalna zasaditev. Oblikovanje drevoreda vzdolž celotne komunikacije je obvezna. 

VI.  Pogoji in usmeritve za vodnogospodarsko urejanje

11. člen

(Vodnogospodarske ureditve)

(1) Skladno z idejno zasnovo ureditve zalednih voda se na celotnem območju OPPN Prihova ohranja depresija, ki se temu primerno uredi. Med osrednjo komunikacijo (cesta A), krožiščem K2, novo dovozno cesto do Elkroja, (cesta B) novo pešpotjo in obstoječim nasipom reke Savinje se izvede suhi zadrževalnik visokih vod v skupni površini cca 610 m2 ter kapaciteto 9.150 m3 vode. V skladu z izdelanim idejnim projektom se na Potoku 3 nad in pod regionalno cesto predvidita dva prodna usedalnika s skupno površino cca 590 m2. Na območju pod regionalno cesto se predvidi tudi razlivno območje v skupni površini cca 2.840 m2 in kapaciteto cca 1.410 m3. Z ureditvijo zadrževalnika visokih vod, ureditvami prodnih usedalnikov in zagotovitvijo ustreznih razlivih območij se ustrezno uredita tudi prečna profila in prepusta Potokov 2 in 3 skozi nasip Savinje. Prepust Potoka 3 se uredi z velikostjo Ф 50 cm, prepust Potoka 2 pa se pri cesti uredi z velikostjo Ф 140 cm, pri reki Savinji pa z velikostjo Ф 80 cm. Na prepustu Potoka 1 in  Potoka 2 je nujna izvedba povratne zapore. 

(3) Vsi ostali prepusti se bodo izvedli s cevmi Ф 140 cm.

(4) Kote pritličij posameznih objektov so določene na podlagi hidravlične presoje in poteka gladin Q100. Kot varnostna višina je privzeta najbolj neugodna kota  Q100+50 cm.

(5) Od Potoka 2 je vzdolž regionalne ceste predviden kanal za odvajanje visokih vod iz območja OPPN Prihova. Kanal poteka od Potoka 2 proti vzhodu do dovoznega priključka za Elkroj, kjer se s prepustom odvede na severno stran regionalne ceste ter od tam po obnovljenem kanalu ob regionalni cesti do Pahtinovega potoka. Prečni profil kanala je 3,75 m2, njegova globina pa je 1,5 m. Prepust kanala pri avtobusni postaji ter čez cesto se uredi s cevjo Ф 140 cm. 

(5) Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod je urejeno v skladu s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Ur. l. RS, št. 105/2002), z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS, št. 47/2005) ter 92. členom Zakona o vodah  (Ur. l. RS, št. 67/02).

(6) Predvidena je izgradnja ločenega sistema kanalizacije.

(7) Odvajanje padavinskih voda s strešin in z utrjenih površin je zagotovljeno z izvedbo meteorne kanalizacije, ureditvijo zelenih površin ter izvedbo zadrževalnikov zbranih meteornih vod ureditvenega območja. Predvidena sta dva zadrževalnika, prvi med Potokom 3 in Savinjo (50 m3), drugi pa na območju med predvideno širitvijo Elkroja in Cesto C2 (400 m3). Zadrževalnika zadržita 15-minutni naliv. Vsak zadrževalnik ima svojo parcelo. 

(8) Pred izpustom padavinskih vod v odvodnik je predvidena izvedba zemeljskega zadrževalnega bazena z lovilcem olj. Zadrževalni bazen bo zmanjšal maksimalni padavinski dotok tako, da bo zadržal del meteornih vod v času intenzivnega naliva in jih po končanem nalivu v omejeni količini enakomerno izpuščal v odvodnik.

(9) Kanalizacija odpadnih vod bo preko obstoječe kanalizacije priključena na čistilno napravo.

(10) Tehnološke odpadne vode bodo očiščene do te mere, da bodo ustrezale zakonsko predpisanim normativom za izpust v kanalizacijo.

(11) Na območju OPPN Prihova ni dovoljena dejavnost, pri kateri bi lahko prišlo do onesnaženja voda.

(12) Za območje OPPN so izdelane strokovne podlage s področja upravljanja z vodami (IZVO-R d.o.o., št. G34-FR/14), ki so sestavni del tega odloka. Poplavna varnost se zagotavlja s fazno izvedbo protipoplavnih ukrepov opredeljenih v strokovnih podlagah. Omilitveni ukrepi so:

·  Uredijo se brežine Potoka 1 in izvede zapornice na Potoku 1 za preprečitev vdora visokih vod Savinje v zaledje.

·  Na Potoku 2 se izvede povezava s katero bi bilo možno ob 100-letnem pojavu odvajati viške vod, ki bi se ob zaprti zapornici zadržali v strugi. Za predmetni poseg je bila izdelana PGD/PZI dokumentacija, v kateri je med Potokom 2 in Potokom 1 predvidena izvedba povezovalnega jarka.

·  Smiselna bi bila tudi ukinitev obstoječega prepusta Φ40 cm pod regionalno cesto na območju Pfeifer ter njegova prevezava v Potok 3.

·  Priporočeno je tudi, da se makadamski plato v depresijo ob Potoku 2 nad regionalno cesto zatravi oz. uredi na način, da plato ne bo predstavljal več enega izmed virov sedimentov, ki se v nadaljevanju odlagajo v prepustu pod regionalno cesto.

·  Znotraj oboda regionalne ceste je potrebno očistiti oz. ponovno vzpostaviti obcestni jarek, ki se navezuje na strugo Potoka 2.

·  Na levem bregu nad prepustom pod regionalno cesto je potrebno nadvišati teren na koto 347.5 m.n.v. (kota cestišča na lokaciji prepusta). To se lahko izvede z nižjim nasipom ob strugi, v zaledju struge ali širšim površinskim nasutjem terena.

·  Na obravnavanem odseku Potoka 3 na območju uvoza Pfeifer bi bilo potrebno zamenjati cevni prepust z večjim B/H=3.5/1.5 m in dno potoka urediti v zveznem padcu od iznad regionalne ceste do izpod poškodovanega odseka struge pod poddimenzioniranim prepustom. Karakteristični prerez ureditve struge je v dnu širok 1m, brežine pa se izvedejo v naklonu 1:2 na odseku pod regionalno cesto, nad njo pa 1:1,75. Prav tako je potrebno strugo nad vtokom v prepust na regionalni cesti preoblikovati na način, ki zagotavlja čim manjše hidravlične izgube – zvezna konkavna brežina, ki se navezuje na rob prepusta.

(13) Možna je fazna izvedba omilitvenih ukrepov, s katerimi se zagotavlja doseganje sprejemljivega razreda ogroženosti na posameznem območju in izven njega skladno z Uredbo. Možnost gradnje objektov znotraj OIC Prihova glede na izvedbo posameznih omilitvenih ukrepov:

·  Območja objektov št. 1, 2, 3, 4, 5, 9, 10 in 11 (podenote PD2-A1, PD-2A, PD-2C in PD3) so predvsem pod vplivom visokih vod Potoka 3. Za izboljšanje poplavne varnosti znotraj IOC Prihova je zato ključna zamenjava prepusta proti Dobelšku in izvedba pripadajočih ureditev na Potoku 3 (predhodno opisano). Blindiranje cevnega prepusta Φ 40 pod regionalno cesto in izvedba vzporednega jarka z navezavo na Potok 3 nista nujno potrebni za celovito izboljšanje poplavne varnosti, sta pa priporočljivi.

·  Objekta 6 in 7 (podenota PD-2B) sta lahko pod vplivom visokih vod Savinje (preostala nevarnost). Z dvigom pritličja vsaj 0,5 m nad nasip ob Savinji se bo objektu bistveno izboljšala poplavna varnost tudi v primeru preplavitve nasipa. Za objekta 6 in 7 torej niso potrebni posebni ukrepi, smiselno bi bilo le, da okoliški teren ostaja nižji od pritličja.

·  Objekt 11 (prizidek k Elkroju) (zahodni del podenote PD1) je pod vplivom zalednih vod (Potok 2 in 3). Dotok teh vod (zatekajo po zaledju regionalne ceste) je možno zmanjšati z ureditvijo Potoka 3 (čiščenje in izvedba enakomernega pretočnega prereza) nad regionalno cesto in izvedbo blagega nasipa na levem bregu nad regionalno cesto. Poleg tega posega bi bilo potrebno zagotoviti tudi ustrezen odvod zalednih vod Potoka 2 proti Potoku 1 oziroma proti nižje ležečemu terenu. Z izvedbo ureditev na Potoku 3 bo prekinjen dotok večje količine vod po zaledju regionalne ceste proti Potoku 2 in posledično Potoku 1 in s tem bistveno zmanjšana poplavna nevarnost obstoječih in načrtovanih objektov. Prva faza dopolnjene hidravlične analize je bila določitev vpliva izvedbe samo ureditev na Potoku 3 na vodni režim širšega območja. Pri tem je izdelovalec študije kot merodajni pojav privzel skrajno neugodne razmere, ko bi bile zaradi visokih vod Savinje zaprte že izvedene zapornice na izlivu Potokov 1 in 2 v Savinjo. Ob tovrstnem pojavu je možno pričakovati, da se bodo struga in zadrževalne površine ob Potoku 2 zapolnile, viški vod, pa bi se prosto prelivali po terenu. Teoretično lahko pride do prelivanja že pri 10-letnem dogodku in sicer pri pojavih z dolgotrajnimi padavinami (12h, 24h), pri katerih se lahko akumulirajo večji volumni vode. Pri kratkotrajnih padavinah (do 6h) pri 10-letnem pojavu ni pričakovati razlivanja iz struge po širšem območju IOC Prihova. Poleg samega pojava v zaledju je razlivanje pri 10-letnem pojavu odvisno precej tudi od trenutka zapiranja zapornice na stiku s Savinjo. V kolikor je zapiranje sorazmerno pozno (Savinja že precej visoka), lahko strugo Potoka 2 v večji meri zapolnijo že vode Savinje s čimer je zmanjšana zadrževalna sposobnost za lastne vode. Po drugi strani pa je tudi zelo redek pojav, ko bi bila Savinja dlje časa tako visoka, da bi morala biti zapornica zaprta npr. 24 ur. Glede na navedeno je torej ob 10-letnemu pojavu na potoku 2 možno pričakovati odklone izhodišč v eno ali drugo smer, zato izdelovalec smatra, da je izbran pristop pri modeliranju (zaprta zapornica in sočasen maksimalni volumen vod iz zaledja; vmesni pojav med ekstremnimi vrednostmi), ustrezen.

·  Pri 10-letnem pojavu (in zaprtih zapornicah na Potoku 1 in 2) se vode, ki se ne zadržijo na zato omenjenih površinah, lahko prelijejo po delu IOC Prihova. Poplavljeno je lahko območje Elektra ter bližnje stanovanjske hiše ter območje trgovskega centra (bivši Elkroj). Zaradi zapolnitve struge Potoka 1 se del vod razlije tudi na regionalno cesto. Območje poplavljeno z 10-letnimi vodami je skladno z določili Uredbe uvrščeno v razred srednje poplavne nevarnosti.

·  Glede na načrtovano pozidavo območja so na vplivnem območju 10-letnih vod načrtovani objekti št. 3, 4, 5 in 11. Objekti 3, 4 in 5 se nahajajo na območju razlivanja, medtem, ko se načrtovani objekt št. 11 nahaja v pasu prehoda (toka) poplavnih vod. Z vidika potencialnega vpliva na režim vod, je tako najbolj problematičen načrtovani objekt št. 11, saj bi s postavitvijo objekta v prostor lahko preusmerili poplavne tokove na danes manj ogrožena območja.

·  Objekt št. 11 je načrtovan kot skladiščni objekt, ki je glede na določila Uredbe lahko v določenih pogojih grajen v razredu srednje poplavne nevarnosti. Načrtovan je kot prizidek obstoječemu skladiščnemu objektu. Za prost prehod poplavnih vod je potrebno pod objektom zagotoviti ustrezen pretočni profil (npr. 3 cevi Φ 70 cm oziroma ploščati prerez B/H-min. 2,5/0,45 m). Zunanje manipulativne površine bodo na severni strani objekta urejene do 30 cm pod koto sedanjega terena (zagotavljanje zadostne višine za dostop s kamionom). Depresija, ki bo s tem nastala, bo služila kot zbirno območje za prelite poplavne vode – vode se bodo raje zbirale v depresiji, kot tekle prosto naprej, kakor se to dogaja danes. Na stiku med obstoječim parkiriščem in poglobljenim delom bo izveden podporni zid, za katerega pa izdelovalec študije predlaga, da se na vzhodni strani izvede še cca. 20 cm nad nivo obstoječega terena. S tem bodo prelite poplavne vode dodatno preusmerjene proti prepustu pod objektom in stran od severnega pročelja obstoječih objektov. Pri 10-letnem pojavu tako predlagani sistem preusmeri vode na prepust, medtem ko so pri 100 in več-letnih pojavih gladine lahko previsoke in se preko zidu prelivajo na obstoječe parkirišče. Na obstoječe parkirišče lahko segajo tudi 10-letne poplavne vode, ki pa se na parkirišče razlivajo iz druge smeri (iz J strani objekta po asfaltni poti ob Eurospinu na S strani).

·  Z namenom optimizacije odtoka s poplavnih površin na IOC Prihova, predlagamo, da se preuredi tudi teren na območju nadstrešnice na desnem bregu Potoka 1. Območje predstavlja glavno komunikacijsko pot za vode, ki odtekajo z območja IOC Prihova. S preoblikovanjem terena na območju nadstrešnice (odstranitev robnika, morebitnega skladiščnega materiala in poglobitev za 10-15 cm) bi se gladine v zaledju lahko znižale za okoli 20 cm.

·  Dodatno in tudi neodvisno od potrebnih ukrepov za postavitev objekta št. 11 pa tudi predlagamo, da se nova cesta, ki je od krožišča speljana proti stanovanjskemu objektu Prihova 41 zniža na nivo okoliškega terena ob objektu št. 11. S tem bo zmanjšana poplavna ogroženost stanovanjskega objekta, ki se nahaja v depresiji v zaledju ceste.

·  Objekti 3, 4 in 5, ki so delno načrtovani v razredu srednje poplavne nevarnosti (zaradi poplavnih vod Potoka 2) naj se izvedejo na način, da bo poleg izvedbe poplavno varnega platoja objekta, dopuščeno tudi čim bolj optimalno zadrževanje poplavnih (in padavinskih) vod. Izdelovalec študije predlaga, da se zeleni pas med regionalno cesto (oz. obcestnim jarkom) in načrtovanimi objekti in funkcionalnimi zunanjimi ureditvami ter pas med strugo Potoka 2 in objektom 5, kjer je le-to mogoče, uredi na koti 342,40 m.n.m. (ali nižji). Glede na razpoložljive geodetske podlage bo to pogojno možno le na območju objektov 4 in 5.

(14) V primeru faznega izvajanja ukrepov pa je le-te možno razvrstiti v sledeče faze:

·  1. faza: ureditev Potoka 3: osnovni in nujno potrebni ukrepi za širjenje IOC Prihova in zaščito obstoječih objektov/dejavnosti (načrtovani objekti 1, 2, 3, 4, 5, 9, 10 in 11 so pod vplivom visokih vod Potoka 3)

·  2. faza: (ob predhodno izvedeni 1. fazi) izvedba povezovalnega kanala za prosti prehod poplavnih vod pod objektom št. 11, 20 cm nadvišanje zidu med obstoječim parkiriščem in načrtovano poglobitvijo terena

·  3. faza: dokončanje del na Potoku 1 (skladno s PZI)

·  4. faza: izvedba že načrtovanega povezovalnega jarka med Potokom 2 in Potokom 1

·  5. faza: izvedba povezovalnega jarka med Potokom 1 in Pahtinovim potokom

Ne glede na to, da izvedba 1. in 2. faze ukrepov že (ob upoštevanju določil Uredbe) pogojno dopušča gradnjo novih objektov znotraj IOC Prihova, pa se je potrebno zavedati tudi dejstva, da so v širšem prostoru tudi drugi objekti in industrija, ki so lahko pod vplivom poplavnih vod Potokov 1 in 2 (npr. BSH). Zato je na območju IOC Prihova nujno potrebno izvesti vse predvidene ukrepe (faze) in s tem celovito izboljšati poplavno varnost poseljenemu območju na levem bregu Savinje.

Poleg celovitih ukrepov predstavljenih po posameznih fazah, je na območju urejanja priporočena izvedba tudi drugih manjših ukrepov za lokalno izboljšanje poplavnih razmer oziroma ukrepov z ne tako bistvenim globalnim vplivom:

·  ukinitev prepusta Φ 40 cm pod regionalno cesto in izvedba jarka proti Potoku 3,

·  čiščenje obcestnega jarka vzdolž regionalne ceste znotraj IOC Prihova,

·  čiščenje prepusta Φ 100 cm pod regionalno cesto na Potoku 2,

·  sanacija parkirišča (makadamskih površin) nad zgoraj omenjenim prepustom Φ 100 cm,

·  znižanje dostopne ceste proti objektu Prihova 41,

·  preoblikovanje terena na območju nadstrešnice na desnem bregu Potoka 1,

·  aktiviranje zadrževalnih zelenih površin ob objektih 4 in 5.

Do izvedbe posameznih omilitvenih ukrepov je možna gradnja na območjih preostale poplavne nevarnosti, medtem, ko je na vseh preostalih območjih potrebno pred gradnjo zagotoviti sprejemljiv razred ogroženosti skladno z Uredbo. Investitor omilitvenih ukrepov na javnih površinah je občina, na zasebnih površinah pa investitor.

VII.  Pogoji prometnega, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega urejanja

12. člen

(Splošno)

(1) Za vso gospodarsko javno infrastrukturo je potrebno izdelati projekte PGD, PZI ter pri tem upoštevati idejne projekte, zahteve upravljalcev posameznih vodov, komunalne koridorje ter predpisane odmike in zaščitne ukrepe.

(2) Ureditve javne gospodarske infrastrukture se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam ter v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

(3) Vse sekundarno razvodno omrežje gospodarske javne infrastrukture mora biti medsebojno usklajeno in izvedeno v kabelski podzemni izvedbi ter speljano vzporedno s potekom prometnic in dovozi k stavbam. Pod asfaltiranimi površinami je vse električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo. 

(4) Načrtovana gospodarska javna infrastruktura gradbenih parcel obsega: dovoz, javni vodovod za sanitarno in požarno vodo, toplovod, kanalizacijo odpadnih voda, meteorno kanalizacijo, elektriko, javno razsvetljavo in telefon.

(5) Vse stavbe je potrebno obvezno priključiti na vso javno gospodarsko infrastrukturo.

(6) Za zagotovitev obveznega priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo, se na območju PD4 dopolni in uredi obstoječa gospodarska javna infrastruktura. Objekti na območju PD4 na gospodarsko javno infrastrukturo priključujejo skladno z zasnovo gospodarske infrastrukture. Obstoječi objekti ter s širitvijo predvideni novi objekti se na obstoječo oziroma načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo navezujejo s priključki. Predvidena ureditev ni sestavni del GJI in se v celoti ureja na stroške investitorja oziroma lastnika parcel na območju PD4.

13. člen

(Cestno omrežje)

(1) Dovoz na ureditveno območje je predviden z ureditvijo glavnega krožišča K1 iz regionalne ceste RII 428-1249 Radmirje - Mozirje. Notranji radij krožišča je 18 m, skupna površina, ki jo krožišče zaobjema, pa cca 4.071 m2. Na obravnavanem območju je predvidena omejitev hitrosti odvijanja prometa na 30 km/h.

(2) Osrednjo prometnico obravnavanega območja predstavlja Cesta A, ki poteka od krožišča K1 na priključku regionalne ceste proti jugu, najprej ob Potoku 3, nato pa se usmeri proti vhodu v smeri proti obstoječi tovarni Elkroj. Krožišče K1 se izven območja obravnave z enim krakom naveže tudi na obstoječo lokalno cesto, ki se na regionalno cesto priključi s severa. Predvidena Cesta A se vzhodno od Potoka 2 zaključi v krožišču K2, ki služi kot obračališče ter križišče dovoznih cest do Elkroja proti jugovzhodu, RTP-ja proti severu in obstoječih stanovanjskih objektov na severovzhodu. Notranji radij krožišča je 12 m, skupna površina, ki jo krožišče zajema, pa cca 1.370 m2. Pravokotno na Cesto A potekajo v smeri sever - jug dovozne ceste – Cesta D (cca 528 m), Cesta E (cca 1.398 m), Cesta F (cca 882 m) in Cesta G (cca 852 m). Ceste D, E, F in G se stikajo v križiščih s premerom krožnice 12 m. Takšen radij zagotavlja vožnjo tovornjakom, priklopnikom in polpriklopnikom skupne dolžine 18 m.

Preko notranje prometnice in dovoznih cest so urejeni tudi uvozi na parcele.

(3) Cesta A je široka 7 m, ceste D, E, F in G pa so predvidene širine 6 m. Na vseh omenjenih cestah je možen dvosmerni promet. Vzdolž cestnega koridorja Cesta A je med krožišči K1 in K2 predvidena tudi kolesarska steza in hodnik za pešce. Kolesarska steza je široka 1.5 m, hodniki za pešce pa 1 m. 

(4) Vse prometnice so predvidene v asfaltni izvedbi in na meji s hodniki za pešce z dvignjenimi betonskimi robniki.

(5) Odvod meteornih vod z vozišča je predviden preko požiralnikov s peskolovi in ločene meteorne kanalizacije do zadrževalnikov meteornih voda in naprej v površinski odvodnik. 

(6) Površine za parkiranje so predvidene vzdolž ceste A. Na severni strani ceste A je predvidenih 22 parkirnih mest za osebna vozila ter 7 parkirnih mest za avtobuse oziroma tovornjake. Parkirne površine so lahko asfaltirane ali drugače tlakovane. Sicer pa je potrebno število parkirnih mest za vsako enoto v skladu z vrsto dejavnosti, obsegom uskladiti s tehničnimi normativi in drugimi predpisi.«

(7) Skladno z odklonom je izven ureditvenega območja OPPN Prihova predvidena tudi rekonstrukcija obstoječe regionalne ceste RII 428-1249 Radmirje - Mozirje. Na podlagi idejne zasnove se predvidena regionalka ustrezno širi na obe strani. Ob regionalki je predviden pločnik s hodnikom za pešce v širini 1 - 1,5 m. Hodnik je od ceste ločen z robnikom. Pred uvozom v Elkroj je ob regionalni cesti predvidena tudi avtobusna postaja. Z rekonstrukcijo se iz regionalne ceste v celoti ukinjajo vsi lokalni dovozi proti jugu. Skladno s spremembo se novi dovozi zagotovijo preko Ceste A. Z rekonstrukcijo regionalne ceste se na uvozu v Elkroj uredi tudi tretji, levi zavijalni pas. 

(8) Za predvideno cestno mrežo, obe krožišči in rekonstrukcijo križišča pri Elkroju je treba izdelati PGD, PZI projekte skladno z OPPN Prihova, za posamezne objekte pa je nujna tudi izdelava projektne dokumentacije za zunanjo ureditev. Pri projektiranju in izvedbi prometne infrastrukture je potrebno upoštevati idejni projekt, veljavne tehnične predpise in standarde ter pogoje in soglasje upravljavca.

(9) Območje PD4 se bo na obstoječo regionalno cesto RI 255/1248 Radmirje-Mozirje priključevalo preko cestnega priključna na predvideno krožišče kot ga predvideva obstoječi odlok Sprememb in dopolnitev zazidalnega načrte obrtno-industrijske cone Prihova Nazarje (OPPN Prihova Nazarje).

(10) Minimalno odmik objektov mora znašati 8.0 m, ograj in manipulacijskih površin pa 5.0 m od roba asfaltne površine regionalne ceste.

(11) Odvodnjavanje obstoječe regionalne ceste RI 255/1248 Radmirje-Mozirje zaradi predvidenih ureditev območja ne sme biti ovirano. Meteorna in druga odpadna voda s parcel objektov, zunanjih ureditev in cestnih priključkov ne sme pritekati na državno cesto ali na njej celo zastajati in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje državne ceste in njenega cestnega telesa. Predvidene ureditve prav tako ne smejo poslabšati obstoječega odvajanja regionalne ceste.

(12) Pri urejanju cestnega omrežja na območju urejanja območja PD4 je treba upoštevati in zagotoviti pogoje za varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu v času gradnje objektov in urejanju območje ter v času obratovanja območja, ustrezno opremljenost s prometno signalizacijo, ki bo udeležence prometa pravočasno opozarjala na spremenjene razmere v prometu, upoštevati najnovejša znanja in tehnike pri projektiranju in gradnji cest ter upoštevati načela ekonomičnosti ter upoštevati, da se s posegi v varovalni pas ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njen, interesa njene širite zaradi prihodnjega razvoja prometa, varovanja videza ceste oziroma da s posegi ne bo moteno redno vzdrževanje ceste.

(13) Projektna dokumentacija mora biti izdelana na podlagi doseženih stopenj obremenitve in ocene sprejemljivosti hrupa, tresljajev, izpušnih plinov, svetlobnega onesnaževanja in ostalih dejavnikov prometa na državni cesti za plansko obdobje 20 let. Zaradi navedenega kasnejša morebitna potreba po zaščiti pred prej naštetimi vplivi prometa ne sme bremeniti upravljavca državne ceste.«

(14) Upravljavec državne ceste ne bo zagotavljal ukrepov varstva pred hrupom za območje obstoječe poselitve, kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja ceste na delu državne ceste v ureditvenem območju. Pri novogradnjah ali prenovah objektov v varovalnem pasu državne ceste, Direkcija RS za ceste ne prevzema nobene finančne ali druge odgovornosti zaradi hrupa, tresljajev, izpušnih plinov, svetlobnega onesnaževanja in ostalih dejavnikov prometa, izvajanja del rednega in investicijskega vzdrževanja, rekonstrukcij, modernizacij ali drugih del v zvezi z izboljšanjem stanja državne ceste in podobnega. Ukrepe varstva pred hrupom in drugimi morebitnimi vplivi izvede in financira investitor.

14. člen

(Vodovod)

(1) Na obravnavanem območju je predvidena širitev obstoječega vodovodnega omrežja, ki bo zagotavljalo oskrbo območja s pitno vodo. Na obstoječo vodovodno omrežje se bo sekundarni vod navezoval preko primernega vodovoda, ki poteka vzporedno z reko Savinjo. Priključek na obstoječi vodovod bo ob parceli 9. Predvideno vodovodno omrežje poteka po skupnem koridorju pod predvidenimi prometnicami. Skupna dolžina vodovodnega omrežja je cca 785 t.m. Predvideno vodovodno omrežje za pitno vodo je zasnovano zankasto, tako da bo povečana obratovalna sposobnost vodovoda tudi pri nižjih tlakih v omrežju.

(2) Napajanje predvidenih objektov s pitno vodo bo izvedeno z internimi priključki, ki bodo izvedeni z zunanjimi vodomernimi jaški. Le-ti se namestijo znotraj gradbenih parcel predvidenih objektov.

(3) Zadostne količine vode za zagotovitev požarne varnosti se bodo zajele z izvedbo rezervoarjev za požarno vodo. Ustrezno dimenzioniranje rezervoarjev za požarno vodo se bo izvedlo na podlagi požarnih elaboratov, ko bodo znane natančne potrebe za požarno vodo. Vzporedno z vodovodnim omrežjem za pitno vodo je tako zasnovano vodovodno omrežje za potrebe gašenja v primeru požara. Na slednjem so predvideni nadzemni hidranti tako, da bo omogočeno gašenje objektov iz dveh hidrantov. Interno hidrantno omrežje se bo detajlno predvidelo v projektih zunanje ureditve.

(4) V kolikor se zagotovi zadostne količine vode in pritisk v obstoječem javnem omrežju, se hidranti namestijo na predviden vodovod za pitno vodo. Izvedba dodatnega cevovoda za potrebe požarne vode in rezervoarjev za požarno vodo v tem primeru odpade.

(5) Novo vodovodno omrežje za pitno in požarno vodo je predvideno v območju 3 m širokega komunalnega koridorja, ki je situiran ob napajalnih cestah.

(6) Za predvideno vodovodno omrežje je potrebno izdelati PGD, PZI projekte. V naslednjih fazah projektiranja in izvedbi vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati veljavne tehnične predpise in standarde ter pogoje in soglasje upravljalca.

(7) Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin objektov na območju PD4 je treba urediti na način, da se v največji možni meri zmanjša odtok padavinskih voda v vodotoke in sicer na način, da se predvidi zadrževanje padavinskih voda pred izpustom v vodotoke, površine odvodnike ali kanalizacijo. V ta namen se na območju predvidi čim več zelenih površin, ureditev z betonskimi tlakovci oziroma travnimi ploščami oziroma z ureditvami suhih zadrževalnikov za zbirne meteorne vode.

15. člen

(Kanalizacijsko omrežje)

(1) Na obravnavanem območju je predvidena izvedba ločenega kanalizacijskega sistema.

(2) V meteorno kanalizacijo se bodo stekale padavinske vode s streh objektov ter povoznih in manipulacijskih površin. S povoznih površin se bodo vode zajele preko požiralnikov s peskolovi.

(3) Mreža meteorne kanalizacije je zasnovana tako, kot kažejo grafične priloge. Vse padavinske vode se pred izpustom v odvodnik vodijo v zadrževalni bazen, kjer so predvideni oljni lovilci, preko katerih se padavinske vode prelivajo v odvodnik. Zadrževalni bazen bo zmanjšal maksimalni padavinski dotok, tako da bo zadržal del meteornih vod v času intenzivnega naliva in jih po končanem nalivu v omejeni količini enakomerno izpuščal v odvodnik.

(4) Predvidena sta dva zadrževalnika meteorne vode. Prvi v velikosti cca 50 m3 je predviden ob parceli 9, med Potokom 3 in Savinjo, drugi v velikosti cca 400 m3 pa je predviden vzhodno od Ceste C. Dno zadrževalnega bazena je potrebno zaradi relaksacije tal obložiti z lomljencem. Izpust iz bazena je potrebno izvesti s prelivom preko cevnega meniha z lovilcem olj. Sušni pretok je potrebno voditi iz zadrževalnega bazena v površinski odvodnik preko lovilca olj s koalescenčnim filtrom.

Natančno dimenzioniranje, ko bodo znani vsi natančni vhodni podatki, je potrebno izvesti v naslednjih fazah projektiranja.

(5) Fekalne odplake se zajemajo preko sistema fekalne kanalizacije. Ta je zasnovana tako, kot kažejo grafične priloge. Navezuje se na čistino napravo oziroma na jašek J1 na dovodnem kolektorju čistilne naprave. Kota dna dovodnega kolektorja oziroma najnižja možna kota priključitve je 401.29 m n.v. (vir JPK Mozirje).

Za potrebe izvedbe OPPN Prihova je treba prestaviti del kanalizacije na delu PD1 v skupni dolžini 149 m in PD4 v skupni dolžini 129 m. Prestavitev kanalizacije na delu PD4 gre na stroške lastnika zemljišča.

(6) V primeru pojava odpadnih tehnoloških voda iz predvidenih objektov jih je potrebno na mestu nastanka očistiti do stopnje, ki je predpisana kot maksimalna dovoljena stopnja, ki jo je dovoljeno spuščati v javno kanalizacijo in voditi na čistilno napravo.

(7) Za predvideno kanalizacijsko omrežje je potrebno izdelati PGD, PZI projekte. V naslednjih fazah projektiranja in izvedbi vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati idejni projekt, veljavne tehnične predpise in standarde ter pogoje in soglasje upravljavca.

16. člen

(Električno omrežje)

(1) Na območju OPPN Prihova se nahaja razdelilna transformatorska postaja Nazarje (20/20 kV) na katero se priključujejo številni visoki, srednji in nizkonapetostni vodi (skupna dolžina vodov 1.700 m). Od tega je dobrih 1.228 m vodov zračnih, ostalih 472 m pa kabliranih pod zemljo. Obstoječi vodi se zaradi predvidene gradnje obrtno-industrijske cone prestavijo in kablirajo skladno z  grafičnimi prilogami idejnega projekta.

(2) Za napajanje objektov na območju PD2 se znotraj območja PD2 predvidi lokacija za manjšo transformatorsko postajo. Lokacija transformatorske postaje je razvidna iz grafike. Za normalno obratovanje in delovanje transformatorske postaje se predvidi zemljiška parcela v velikosti 66 m2, na kateri je predviden objekt (TP) ter manipulativne površine. Na predvidenem zemljišču se lahko gradi objekt, ki je 1 m odmaknjen od meje parcele. Višinski gabarit objekta je P+0, pri čemer je lahko maksimalna višina objekta 3 m. Objekt mora biti pravilne tlorisne oblike ter zasnovan kot pravilni pravokotni tloris. Streha je ravna in skrita za kolenčnim zidom. 

(3) Celoten nizkonapetostni razvod bo izveden v območju 3 m širokega komunalnega koridorja, ki je predviden ob napajalnih cestah. Ustrezni zemeljski kabli bodo uvlečeni v kabelsko kanalizacijo, izvedeno s tipskimi kabelskimi jaški in zaščitnimi cevmi. Na enak način bo izveden tudi razvod javne razsvetljave. Predvidena dolžina novega električnega omrežja je 471 m.

Na predvidene objekte bo napajanje z električno energijo izvedeno s hišnimi priključki.

(4) Vsa dela in prestavitve je potrebno izvesti v soglasju z upravljavcem, ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov ter standardov in varnostnih ukrepov. Potrebno je izdelati PGD, PZI projekte ter upoštevati pogoje in soglasja upravljavca.

(5) Na predvidenem območju PD4 se nahaja obstoječe transformatorska postaja TP Strojna-Nazarje, srednjenapetostni nadzemni elektroenergetski vod ter posamezni nizkonapetostni podzemni priključki. Priključno merilne omarice so predvidene znotraj maksimalnih gabaritov objektov zato je treba te v primeru širitve maksimalnih gabaritov objektov te ustrezno prestavitvi, skladno z smernicami upravljavca elektroenergetskega omrežja. Na mestih, kjer potekajo obstoječi podzemni nizkonapetostni priključki je treba te v času gradnje predvidenih posegov ustrezno zaščiti in oceviti.

(6) Objekti na območju PD4 se napajajo z električno energijo z zakupljeno močjo 106 kW na odjemnem mestu št. 111044905016. V kolikor se bo s predvidenim posegom moč povečala mora investitor za povečanje pridobiti soglasje upravljavca za priključitev na distribucijsko omrežje.

(7) Pri načrtovanju in graditvi objektov na območju PD4 se upoštevajo veljavne tipizacije distribucijskih podjetij, veljavne tehnične predpise in standarde ter pridobiti ustrezno upravno dokumentacijo. Projektna dokumentacija za energetsko omrežje mora biti projektno obdelana v posebni mapi. Pri načrtovanju in gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je treba upoštevati tudi zahteve glede varovanja pred varovanja pred elektromagnetnim sevanjem in hrupom. Poleg navedenega je treba pri načrtovanju in gradnji upoštevati še: izdelane strokovne podlage za GJI za območje OPPN Prihova Nazarje (Archi.KA, junij 2008) in PZI GJI št. 201/01/08 (TPK inženiring d.o.o., maj 2009). Najmanj 8 dni pred začetkom gradnje mora investitor o začetku izvajanja del obvestiti pristojnega upravljavca elektroenergetskega omrežja, ki bo pred začetkom del izvršil zakoličbo obstoječih vodov. Zakoličbo, strokovni nadzor in mehansko zaščito kablov po predhodnem naročilu na stroke investitorja izvedel upravljavcev omrežja. Pri delih v bližini obstoječih vodov in naprav je treba upoštevati minimalni odmik 3.0 m. V varovalnem pasu 3.0 m posegi niso dovoljeni. V primeru poškodb, ki bi zaradi posegov nastali na vodih ali napravah, stroške popravil krije investitor.

17. člen

(Ogrevanja)

(1) Predvideni objekti se priklapljajo na obstoječi sistem ogrevanja.

(2) Za predvideno ogrevanje je potrebno izdelati PGD, PZI projekte. V naslednjih fazah projektiranja in izvedbi toplovodnega omrežja je potrebno upoštevati veljavne tehnične predpise in standarde ter pogoje in soglasje upravljavca.

(3) Predvideni objekti na območju PD4 se morajo obvezno priključevati na obstoječi primarni vod daljinskega ogrevanja ter oskrbovalna objekta PF1 in PF2. V primeru povečevanja in spreminjanja obratovalnih parametrov vira ogrevanja je treba za priključitev na omrežje pridobiti ustrezno soglasje upravljavca toplovodnega omrežja.

(4) Na območju parkirišč za tovornjake ter na območju manipulacijskih površin znotraj območja PD4 je treba nad obstoječim in predvidenim toplovodnim omrežjem na mestih z veliko osno obremenitvijo predvideti ustrezno zaščito cevi ter priključnih in revizijskih jaškov.

18. člen

(1) Na območju OPPN Prihova Nazarje je že zgrajen primarni in sekundarni razvod kabelsko razdelilnega sistema, zato je treba pri načrtovanju in gradnji objektov ter urejanju območja PD4 upoštevati poteke obstoječih vodov.

(2) Zaradi hitrega razvoja telekomunikacij je treba telekomunikacijsko omrežje na območju PD4 načrtovati tako, da bo to omogočalo tudi uvajanje novih tehnologij ter kabelske televizije. V primeru gradnje priključkov na omrežje kabelsko razdelilnega sistema znotraj območja PD4 se za nove objekte od obstoječe razdelilne omarice KRS treba zgraditi novo kabelsko kanalizacijo ter izvesti nov toaksialni razvod do objektov. Na objektih se na fasadi objektov izvedbe podometna omarica skladno s smernicami upravljavca telekomunikacijskega omrežja. V primeru večjega števila odjemalcev se predvidijo za posamezne odjemalce usklajeni skupni koridorji infrastrukture. Primarno in sekundarno omrežje se skladno s smernicami izvede v podzemni izvedbi. Za vso novo telekomunikacijsko infrastrukturo na obravnavnem območju PD4 je treba pred pridobitvijo soglasja za priključitev na omrežje TK izdelati projektne dokumentacijo, ki jo izdela upravljavec telekomunikacijskega omrežja.

19. člen

(Ravnanje z odpadki)

(1) Komunalne odpadke je potrebno zbirati v zabojnikih in odvažati na komunalno deponijo skladno z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Nazarje. Komunalne odpadke, ki bodo nastajali na območju, je potrebno zbirati ločeno v kontejnerjih na določenih mestih in odvažati na deponijo oziroma v predelavo. Posode za zbiranje odpadkov bodo tipske. Za ločeno zbiranje odpadkov so v industrijski coni predvidene tri lokacije. Nahajajo se na južni strani ceste A oziroma na križiščih te ceste z dovoznimi cestami.

(2) Vse ostale odpadke, kot so sekundarne surovine in drugi nenevarni odpadki, zbira na ustrezen način vsaka dejavnost znotraj svoje gradbene parcele.

(3) Eventualne nevarne odpadke je potrebno oddajati pooblaščenim zbiralcem in jih ni dovoljeno začasno skladiščiti zunaj objektov. Urejeno mora biti na način, kot ga določajo veljavni predpisi.

(4) Ravnanje z odpadki je potrebno izvajati v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki

VIII. Okoljevarstveni in drugi pogoji za izvedbo posegov v prostor

20. člen

(Varovanje objektov kulturne dediščine)

(1) Na obravnavanem območju ni evidentiranih objektov kulturne dediščine, zato ukrepi za njihovo zaščito niso potrebni.

(2) Ker se predvideni objekti  nahajajo v območju vizure kulturnega spomenika, je pomembno, da se celotno območje v skladu z 11. členom tega odloka ustrezno zasadi. Z zaščito vizure je ključno dosledno upoštevanje višinskih gabaritov. Ti so v odloku predpisani tako, da predvideni novi objekti ne bodo zapirali vizur.

(3) Na območju PD4 ni registrirane kulturne dediščine zato, pristojni zavod za objekte in ureditve na predvidenem območju nima posebnih pogojev in usmeritev za varstvo kulturne dediščine.

(4) Ne glede na določila 3. točke sprememb in dopolnitev OPPN Prihova Nazarje, mora investitor pri načrtovanju in gradnji objektov ter pri urejanju območja upoštevati splošna določila glede varovanja arheoloških ostalin, ki veljajo na celotnem območju prostorskega akta. Skladno s splošnimi zakonskimi določili mora investitor v kolikor predhodne arheološke raziskave na obravnavanem območju niso bile opravljene ta zaradi varstva arheoloških ostalin ZRSVKD skladno z veljavno zakonodajo omogočiti dostop do zemljišča, na katerem so bodo izvajala ter jim omogočiti strokovni nadzor nad izvajanjem del. Lastnik zemljišča oziroma investitor o začetku izvajanja del pristojni zavod obvestiti vsaj 10 dni pred začetkom izvedbenih del. Skladno z veljavno zakonodajo je pri vseh posegih v zemeljski sloj obvezujoč splošni varstveni režim, zato mora investitor v primeru določenih najdb ustrezno zavarovati nahajališče ter o tem nemudoma obvestiti pristojni zavod. Slednji lahko, v primeru, ko smatra, da grozi najdišču nevarnost poškodovanja ali uničenja z odločbo določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo vse raziskave.

21. člen

(Varstvo narave in varovanje objektov naravne dediščine)

(1) Obravnavano območje leži na meji območja, ki je opredeljeno kot varovano območje Savinje z njenimi pritoki.

(2) V skladu s smernicami in predpisanimi odmiki Agencije za okolje so meje parcel od vodnih teles umaknjene za 5 oziroma 15 m.

(3) Skladno s smernicami pristojnega zavoda za varstvo narave na območju PD4 ni naravnih vrednost, zato pri gradnji objektov in ureditvi območja PD4 ni treba pridobivati na naravovarstvenega soglasja.

(4) Skladno z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za okolje, Sektorja za celovito presojo vplivov na okolje, št. odločbe 35409/23/2011-04 z dne, 10.03.2011 za območje PD4 ni treba izvesti celovite presoje vplivov na okolje, zato pri pripravi prostorskega akta prav tako ni treba upoštevati usmeritev za presojo vplivov plana na kulturno dediščino in arheološke ostaline (3.3 točka) navedene v smernicah pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.

22. člen

(Varstvo pred hrupom)

(1) Strokovna ocena hrupa kot potencialne obremenitve okolja se izdela v skladu z Uredbo o mejnih vrednostnih kazalcev hrupa v okolju  (Uradni list RS, št. 105/05) v fazi izdelave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte.

(2) Na območju SD1, kjer je obstoječa pozidava, kritične  ravni hrupa, dnevne Ln =50 dBA  in  nočne Ld = 60dBA  oziroma Ld = 59 dBA in Ld = 69 dBA,  ne smejo biti presežene.

23. člen

(Varstvo zraka)

(1) Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Ur. l. RS, št. 73/94) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Ur. l. RS, št. 73/94 in 51/98).

(2) Za zagotovitev nižje stopnje onesnaženosti zraka je predvidena priključitev vseh objektov na javni sistem ogrevanja.

(3) Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka: predpise v zvezi z emisijami gradbene mehanizacije in transportnih sredstev, preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča, vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin in preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.

24. člen

(Varstvo voda)

(1) Upoštevati je treba pogoje upravljavca za odvod fekalnih in meteornih voda.

(2) Varstvo voda bo urejeno z izgradnjo kanalizacije, ki jo bo možno priključiti na čistilno napravo. Tehnološke odpadne vode je potrebno očistiti do take mere, da bodo ustrezale zakonsko predpisanim normativom za izpust v kanalizacijo. Skladiščenje nevarnih snovi je potrebno urediti v skladu s  predpisi.

(3) Meteorne odplake s strešin bodo vodene preko peskolovov v meteorno kanalizacijo preko zadrževalnika in nato v vodotok.

(4) Meteorne odplake s prometnih površin bodo speljane v meteorno kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj.

(5) Na območju ne bo dovoljena poslovna dejavnost, pri kateri bi lahko prišlo do onesnaževanja voda, zato na tem področju niso predvideni nobeni okoljevarstveni ukrepi. Pri gradnji objektov je treba zagotoviti izpolnjevanje pogojev, ki so določeni v uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja.

(6) Območje PD4 se glede na izdelano Študijo poplavne in erozijske ogroženosti  nahaja v razredu preostale poplavne ogroženosti (št. projekta A74-FR2009, april 2011). Skladno s študijo in smernicami pristojnega upravljavca voda se posegi na območje preostale poplavne ogroženosti izvajajo skladno z prilogo 1 in 2 uredbe, ki ureja pogoje in omejitve za izvajanje posegov na poplavna območja.

(7) Vsi novi objekti in posegi na območju PD4 morajo biti od mej priobalnih zemljišč vodotokov prvega reda odmaknjeni najmanj za 15 m od vodotokov 2. Reda pa za najmanj 5 m. V ta namen se del obstoječega objekta, zidu in ograje ruši, priobalno zemljišče ob ribnikih pa na stroške investitorja vrača v prvotno stanje.

(8) Odvajanje padavinskih voda na območju PD4 se ureja skladno 6. členom tega odloka, pri čemer morajo biti projektne rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih voda usklajene s zakoni, predpisi in občinskimi odloki, ki urejajo to področje in kot so navedeni v smernicah upravljavca za področje voda.

(9) Za vse posege na območju PD4, ki bi lahko začasno ali trajno vplivali na vodni režim ali stanje voda mora investitor pred začetkom izvajanja posega pridobiti soglasje ustreznega upravljavca za področje voda.

(10) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Agencija RS za okolje.

25. člen

(Varstvo tal)

(1) Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov in prometne, komunalne ter energetske infrastrukture in omrežja zvez, je treba deponirati in jo uporabiti za ureditev nasipov ter zelenic. Začasne deponije rodovitne prsti je potrebno izvesti v kupih, visokih do 1,20 m tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Pri tem ne sme priti do mešanja živice in mrtvice, do onesnaževanja in erozije.

(2) Pri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod v podtalnico. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se uporabljajo določila, opredeljena v poglavju komunalne in energetske infrastrukture.

26. člen

(Zaščita pred požarom in drugimi naravnimi nesrečami)

(1) Požarna varnost objektov je zagotovljena z dovozi za interventna vozila po obstoječem omrežju cest. Izgradnja vodovodnega in hidrantnega omrežja ter vodnih zadrževalnikov zagotavlja, da preskrba s požarno vodo ne bo okrnjena.

(2) OPPN Prihova upošteva določila 22. člena Zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz-A, Ul.RS 71/1993 in 87/2001)

(3) Zagotovljeni so pogoji za varen umik ljudi in premoženja na zunanje površine, dovozne in parkirne površine. Odmiki med posameznimi objekti presegajo 10 m in preprečujejo širjenje požara.

(4) S predpisanimi odmiki in gradbenimi linijami so zagotovljeni pogoji za varen umik ljudi in premoženja na zunanje površine, dovozne in parkirne površine. Odmiki med posameznimi objekti presegajo 10 m in preprečujejo širjenje požara. Med posameznimi stičnimi objekti mora biti izveden požarni zid. Na osnovi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi novih objektov potrebno upoštevati takšne materiale in njih zaščite, ki so varni pred požarom in širjenjem požara.

(5) Oskrba z vodo za gašenje se bo zagotovila z izvedbo rezervoarjev za požarno vodo. Ustrezno dimenzioniranje rezervoarjev za požarno vodo se bo izvedlo na podlagi požarnih elaboratov, ko bodo znane natančne potrebe za požarno vodo. Vodovodno omrežje za potrebe gašenja v primeru požara je predvideno v območju komunalnega koridorja. Na njem so predvideni nadzemni hidranti na maksimalni oddaljenosti 80 m, tako da bo omogočeno gašenje objektov iz dveh hidrantov. Interno hidrantno omrežje se bo detajlno predvidelo v projektih zunanje ureditve.

(6) V kolikor se zagotovi zadostne količine vode in pritisk v obstoječem javnem omrežju, se hidranti namestijo na predviden vodovod za pitno vodo. Izvedba dodatnega cevovoda za potrebe požarne vode in rezervoarjev za požarno vodo v tem primeru odpade.

(7) V kolikor se v fazi izdelave nadaljnje projektne dokumentacije z izračunom dokaže (požarni elaborat), da se potrebe po požarni vodi lahko zagotovijo iz reke Savinje, sistema za zagotovitev požarne vode ni potrebno izvesti.

(8) Za zaščito in reševanje pred vojnimi in drugimi nevarnostmi je dovoljeno graditi ustrezne varovalne objekte. Pri njihovi gradnji je potrebno dosledno upoštevati normative in potrebno varnostno opremo ter izvajati vse predpisane ukrepe, ki omogočajo vso možno zaščito.

(9) Pri projektiranju stanovanjskih objektov morajo biti upoštevana določila Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj.

(10) Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila predpisov o gradnji na potresnem območju seizmične intenzitete VIII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan-Sieberg.

(11) Upoštevanje 9. člena tega odloka zagotavlja poplavno varnost objektov v območju ureditve.

IX.  Začasna namembnost zemljišč

27. člen

(1) Zemljišča, ki ne bodo urejena v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.

X.  Etapnost izvajanja

28. člen

(1) Ureditve, zasnovane v predmetnem OPPN Prihova, se lahko izvajajo v več etapah. Etapna gradnja je možna v sklopu s potrebami in finančnimi možnostmi investitorjev. Posamezne etape gradnje morajo biti funkcionalno zaključene celote in jih je možno združevati.

(2) I. faza vključuje  gradnjo napajalne ceste A ter vse pripadajoče vode gospodarske javne infrastrukture.

(3) II. faza vključuje komunalno opremljanje zemljišč: gradnjo dovoznih cest, vodnogospodarske ureditve, toplovodno, kanalizacijsko, elektro, telekomunikacijsko in kabelsko omrežje ter vodovoda za pitno in vodovoda za požarno vodo z rezervoarji za požarno vodo. Posamezna javna infrastruktura se lahko izvaja ločeno.

(4) III. faza obsega izgradnjo krožišča in izgradnjo objektov z zunanjo ureditvijo, znotraj posameznih območjih.

(5) Posamezne faze se morajo izvesti kot celota z vsemi elementi zunanje ureditve in tako, da ne bodo poslabšale ekološkega stanja. Komunalna, energetska in prometna ureditev, ki lahko neposredno vpliva na varovanje okolja, mora biti dokončno urejena s posamezno fazo gradnje.

(6) Za celotno območje urejanja  poslovne cone Prihova se v skladu s predpisi izdela program opremljanja zemljišč za gradnjo in podlage za izračun komunalnega prispevka.

XI.  Tolerance

29. člen

(Dovoljena odstopanja)

(1) Pri realizaciji OPPN Prihova so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika. Pri tem se z novo rešitvijo ob upoštevanju 6. člena tega odloka v nobenem primeru ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.

(2) Dopustne so tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parameter, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta lokacijskega načrta.

(3) Z uporabo toleranc se ne smeta spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje parcele ter načrtovani videz območja. Prav tako se ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja.

(4) Za celotno območje  urejanja poslovne  cone Prihova se izdela  v skladu s predpisi program opremljanja zemljišč za gradnjo in podlage za izračun komunalnega prispevka.

XII.  Obveznosti investitorjev

30. člen

(1) Poleg obveznosti iz predhodnih določil, morajo investitorji in izvajalci:

01. pred začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,

02. zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,

03. uporabljati materiale, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje,

04. zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,

05. zagotoviti dostope do kmetijskih zemljišč,

06. sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,

07. zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,

08. v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode.

(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami k OPPN Prihova pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

XIII. Začasni ukrepi

31. člen

(1) Na podlagi določil Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) se sprejmejo začasni ukrepi za zavarovanje prostora celotnega območja OPPN Prihova zaradi načrtovanja prostorskih ureditev do realizacije gradnje po OPPN za celotni prostor, vendar ne več kot štiri leta. Za to območje Občina Nazarje skladno z zakonodajo uveljavlja predkupno pravico.

(2) Na vseh objektih, ki so predvideni za rušenje, se lahko opravi nujna vzdrževalna dela za lastne potrebe, vendar le tako, da se njihova vrednost ne poveča.

XIV.  Usmeritve za določanje meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OLN

32. člen

(1) Po vzpostavitvi z OPPN  Prihova načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela kontinuitete arhitektonskega in urbanističnega urejanja, kot je opredeljeno v tem odloku.

XV.  Drugi pogoji za izvedbo

33. člen

(1) Za vse predvidene objekte je treba pridobiti geotehnične pogoje za gradnjo.

XVI.  Končne določbe

34. člen

(Nadzor)

(1) OPPN Prihova  iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled občanom, podjetjem in drugim pravnim osebam na sedežu Občine Nazarje ter pri Upravni enoti Mozirje.

(2) Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

35. člen

(Prenehanje veljavnosti občinskih prostorskih izvedbenih aktov)

Z dnem uveljavitve čistopisa odloka se preneha uporabljati naslednje odloke:

·  Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu industrijsko-obrtne cone Prihova - Nazarje (OPPN Prihova) (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 10/2008), ki je bil sprejet dne 5. 6. 2008, objavljen dne 27. 6. 2008 in je začel veljati dne 11. 7. 2008,

·  Obvezna razlaga Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta industrijsko-obrtne cone Prihova - Nazarje (Uradno glasilo ZSO, št. 10/2008), Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 2/2010, je bila sprejeta dne 25. 2. 2010, objavljena dne 26. 2. 2010 in je začela veljati dne 27. 2. 2010,

·  Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka zazidalnega načrta obrtno-industrijske cone Prihova Nazarje  (OPPN Prihova Nazarje), Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 15/2011, je bil sprejet 20. 10. 2011, objavljen dne 21. 10. 2011 in je začel veljati dne 5. 11. 2011,

·  Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu industrijsko obrtne cone Prihova – Nazarje, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2013, sprejet dne 14. 3. 2013, objavljen dne 22. 3. 2013 in je začel veljati dne 6. 4. 2013,

·  Odlok o peti spremembi in dopolnitvi Odloka o zazidalnem načrtu industrijsko-obrtne cone Prihova – Nazarje, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/2015, je bil sprejet dne 17. 12. 2015, objavljen dne 24. 12. 2015 in je začel veljati dne 8. 1. 2016.

36. člen

Ta čistopis odloka začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 032-0004/2022-6

Datum: 06.07.2023