Na podlagi osmega odstavka 32. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05, 21/06 – odločba US in 60/07) in 56. člena Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 45/07) je Nadzorni odbor Občine Trebnje na 8. seji dne 9. 10. 2007 sprejel

P O S L O V N I K

Nadzornega odbora Občine Trebnje

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem poslovnikom Nadzorni odbor Občine Trebnje (v nadaljevanju: nadzorni odbor) podrobno ureja:

I. Splošne določbe,

II. Sestavo nadzornega odbora,

III. Pristojnosti nadzornega odbora,

IV. Pravice in dolžnosti članov nadzornega odbora,

V. Načrtovanje dela nadzornega odbora,

VI. Način odločanja nadzornega odbora,

VII. Postopek nadzora,

VIII. Javnost dela,

IX. Prehodne in končne določbe.

2. člen

Nadzorni odbor je pri svojem delu samostojen in neodvisen ter opravlja svoje naloge v skladu z ustavo, zakonodajo in občinskimi predpisi.

Nadzorni odbor opravlja svoje naloge pošteno, strokovno, vestno in nepristransko.

3. člen

Delo nadzornega odbora je javno. Morebitne omejitve javnosti delovanja opredeljuje ta poslovnik.

Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih oseb, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.

4. člen

Nadzorni odbor sodeluje z občinskim svetom, županom, občinsko upravo ter drugimi organi in delovnimi telesi občine, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami o zadevah, ki so v njegovi pristojnosti.

Župan je dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora na seje občinskega sveta ter ga obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja občine in pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina.

Župan je dolžan nadzorni odbor tekoče seznanjati s pomembnimi zakoni in drugimi predpisi ter akti občine, ki se nanašajo na javne finance in lokalno samoupravo ter za poslovanje občine pomembnimi sprejetimi odločitvami.

5. člen

Sedež nadzornega odbora je v Trebnjem, Goliev trg 5.

Nadzorni odbor v okviru svojih nalog in pristojnosti uporablja žig, ki je določen s Statutom Občine Trebnje.

6. člen

Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavlja javni uslužbenec, ki ga izmed zaposlenih v občinski upravi določi župan.

Strokovna pomoč zajema predvsem:

– obveščanje nadzornega odbora o sprejemu ali spremembah zakonodaje in aktov občine,

– posredovanje gradiv in mnenj ministrstev članom nadzornega odbora,

– posredovanje gradiv izobraževanj in seminarjev, ki se jih udeležijo predstavniki občine.

Administrativna pomoč zajema predvsem:

– pripravo vabil in tehnično organizacijska dela za sklic seje,

– pripravo gradiv za seje, razen gradiv, za katere so zadolženi člani nadzornega odbora,

– pripravo posameznih aktov, ki so sestavni del postopka nadzora nadzornega odbora (sklepi o izvedbi nadzora, dopisi nadzorovanim osebam, pooblastila in podobno),

– pisanje zapisnikov sej nadzornega odbora,

– obveščanje nadzornega odbora o izobraževanjih,

– sprejemanje in urejanje pošte za nadzorni odbor,

– arhiviranje gradiv nadzornega odbora,

– vodenje evidence o opravljenem delu članov in prisotnosti na sejah nadzornega odbora.

Vrste strokovne in administrativne pomoči se dogovorita javni uslužbenec iz prvega odstavka tega člena in predsednik nadzornega odbora.

Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi.

II. SESTAVA NADZORNEGA ODBORA

7. člen

Nadzorni odbor ima 5 članov. Člani nadzornega odbora opravljajo svoje delo nepoklicno.

Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet v skladu z določili 41. člena Statuta Občine Trebnje.

Prvo sejo nadzornega odbora skliče župan najkasneje v tridesetih dneh po imenovanju nadzornega odbora. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. Člani izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika nadzornega odbora. V nadaljevanju sejo vodi predsednik, v njegovi odsotnosti ga nadomešča podpredsednik.

III. PRISTOJNOSTI NADZORNEGA ODBORA

8. člen

Nadzorni odbor je organ občine in je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.

9. člen

Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:

– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,

– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,

– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev,

– opravlja druge naloge, če tako določa zakon ali statut občine.

Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov, katerih ustanovitelj je občina ter drugih uporabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih proračunskih sredstev.

10. člen

Za izvajanje z zakonom in statutom občine določenih nalog opravlja nadzorni odbor naslednje naloge nadzorovanja:

– pregledovanje in proučevanje pravnih predpisov in aktov, s katerimi se določajo nameni proračunske porabe (odloki, proračuni, finančni načrti, zaključni računi, programi, razpisi in drugo),

– pregledovanje listinske dokumentacije (pogodbe, naročila, ponudbe, odredbe, nalogi, računi, dobavnice, zapisniki ter druge knjigovodske listine in poslovne knjige),

– ugotavljanje pravilnosti in smotrnosti poslovanja,

–  priprava in sprejem osnutka poročila o opravljenem nadzoru ter poročila o opravljenem nadzoru,

– obravnavanje ugovora strank v postopku,

– obravnava odzivno poročilo nadzorovanega organa,

– obveščanje občinskega sveta in župana, v primeru hujše kršitve predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine pa tudi računsko sodišče in pristojno ministrstvo,

– obveščanje nadzorovane osebe oziroma njenih organov,

– prijava suma storitve prekrška ali kaznivega dejanja pristojnemu organu pregona,

– druge naloge v skladu z določili statuta občine in tega poslovnika.

11. člen

Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu v posebni proračunski postavki. V ta namen nadzorni odbor v postopku priprave proračuna sprejme letni program dela, katerega sestavni del je finančni načrt, s katerim se opredeli višina potrebnih sredstev za izvedbo letnega programa dela.

IV. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV NADZORNEGA ODBORA

12. člen

Predsednik nadzornega odbora:

– predstavlja nadzorni odbor,

– sklicuje in vodi seje nadzornega odbora,

– zastopa ugotovitve, mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora pred organi občine ter organi uporabnikov proračunskih sredstev,

– podpisuje pisne odpravke nadzornega odbora,

– organizira delo nadzornega odbora in nudi strokovno pomoč,

– udeležuje se sej občinskega sveta,

– opravlja druge naloge po sklepu nadzornega odbora.

Podpredsednik nadomešča predsednika nadzornega odbora v skladu s pooblastili.

Predsednik nadzornega odbora lahko pooblasti člana nadzornega odbora, da se udeleži seje občinskega sveta.

13. člen

Člani nadzornega odbora imajo dolžnost udeleževati se sej nadzornega odbora in opravljati nadzore ter druge naloge, za katere jih pooblasti oziroma zadolži nadzorni odbor.

Članstvo v nadzornem odboru preneha v skladu z določilom četrtega odstavka 41. člena Statuta Občine Trebnje.

14. člen

Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji nadzornega odbora v skladu s 45. členom Statuta Občine Trebnje.

15. člen

Članom nadzornega odbora pripada nagrada za njihovo delo, in sicer v višini, določeni v veljavnem Pravilniku o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter povračilih stroškov, ki ga je sprejel občinski svet.

V. NAČRTOVANJE DELA NADZORNEGA ODBORA

16. člen

V postopku priprave predloga proračuna občine oziroma najkasneje do izteka koledarskega leta nadzorni odbor sprejme letni programa dela. katerega sestavni del je nadzorni program.

Nadzorni odbor je pri sprejemanju letnega programa dela samostojen.

Vsak član nadzornega odbora lahko predlaga, da nadzorni odbor odloča o začetku nadzora nad določenim uporabnikom proračunskih sredstev. V predlogu za izvedbo nadzora mora predlagatelj navesti predmet nadzora, obseg nadzora in cilje nadzora.

Pri obravnavi predloga letnega programa dela nadzorni odbor obravnava tudi predloge občinskega sveta in župana za izvedbo nadzora pri posameznem uporabniku proračunskih sredstev. V predlogu za izvedbo nadzora mora predlagatelj navesti predmet nadzora, obseg nadzora in cilje nadzora.

17. člen

Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v letnem programu dela.

Med letom lahko nadzorni odbor letni program dela spremeni ali dopolni. Pri tem mora upoštevati finančne posledice in višino sredstev namenjenih za delo nadzornega odbora v proračunu občine.

Občinski svet ali župan lahko predlagata nadzornemu odboru, da spremeni ali dopolni letni program dela in opravi nadzor, ki ni v nadzornem programu. Nadzorni odbor predloge obravnava in o svoji odločitvi glede izvedbe ali ne-izvedbe nadzora obvesti predlagatelja.

18. člen

V letnem programu dela nadzornega odbora se načrtujejo izvedbe nadzorov, ki se delijo na:

V letnem programu dela nadzornega odbora se načrtujejo izvedbe nadzorov.

– redne, za katere se navede naziv nadzorovane osebe, predmet, obseg in cilje nadzora ter člane nadzornega odbora, ki bodo opravili posamezni nadzor;

– izredne, za katere se navede le predvideno število nadzorov.

Letni program dela in spremembe ali dopolnitve letnega programa dela nadzorni odbor posreduje občinskemu svetu in županu, skupaj z obrazložitvijo.

19. člen

Nadzorni odbor mora letno poročilo o delu predložiti do konca meseca januarja tekočega leta za preteklo leto občinskemu svetu in županu ter enkrat letno poročati o svojem delu in ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz področja svojega dela ter predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja.

Nadzorni odbor mora poročilo o porabi sredstev predložiti najkasneje do 28. 2. tekočega leta za preteklo leto občinskemu svetu in županu.

VI. NAČIN ODLOČANJA NADZORNEGA ODBORA

20. člen

Nadzorni odbor sprejema odločitve na svojih sejah. Seje sklicuje predsednik nadzornega odbora na lastno pobudo, v skladu z letnim programom dela ali na zahtevo najmanj treh članov nadzornega odbora.

Če predsednik v petnajstih dneh po podani zahtevi ne skliče seje, jo skliče podpredsednik.

21. člen

Vabilo za sejo nadzornega odbora, skupaj z gradivom, mora biti pisno, lahko tudi po e-pošti, posredovano članom nadzornega odbora najmanj pet delovnih dni pred sejo.

22. člen

Predsednik nadzornega odbora lahko v izjemnih primerih skliče korespondenčno sejo nadzornega odbora. Članom nadzornega odbora mora biti posredovano gradivo in določen rok najmanj 24 ur, da izrazijo svoje stališče.

Posamezni sklep je sprejet, če se je zanj opredelila najmanj večina članov nadzornega odbora.

Predsednik nadzornega odbora lahko v izjemnih primerih skliče korespondenčno sejo nadzornega odbora. Članom nadzornega odbora mora biti posredovano gradivo in določen rok najmanj 24 ur, da izrazijo svoje stališče. Na korespondenčni seji, člani nadzornega odbora ne morejo sprejeti poročila o nadzoru s priporočili in predlogi.

Posamezni sklep je sprejet, če se je zanj opredelila večina članov nadzornega odbora.

23. člen

Na sejah nazornega odbora se vodi evidenca prisotnosti. Nadzorni odbor je sklepčen, če je navzočih večina članov nadzornega odbora.

Če je nadzorni odbor po prvem ugotavljanju sklepčnosti nesklepčen, se sklepčnost ugotavlja še enkrat. Drugo ugotavljanje sklepčnosti se opravi po poteku petnajst minut od prvega ugotavljanja sklepčnosti oziroma v primeru, da je posamezni član sporočil, da se bo seje udeležil z zamudo, po poteku tega časa, ki pa ne sme biti daljši od ene ure. Če nadzorni odbor tudi po drugem ugotavljanju sklepčnosti ne more veljavno odločati, predsedujoči sejo zaključi.

24. člen

Predsednik nadzornega odbora predlaga dnevni red za sejo, potrdi pa ga nadzorni odbor na začetku seje.

Pri določanju dnevnega reda člani nadzornega odbora lahko predlagajo umik posamezne zadeve z dnevnega reda, razširitev dnevnega reda ali spremembo vrstnega reda obravnavanih zadev.

Po sprejetih odločitvah iz prejšnjega odstavka tega člena, predsednik nadzornega odbora da na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. Potem, ko je dnevni red potrjen, ga med sejo ni več mogoče spreminjati.

25. člen

O poteku seje nadzornega odbora se piše zapisnik, ki vsebuje:

– zaporedno številko seje, datum in kraj seje ter čas začetka in zaključka seje,

– evidenco prisotnosti oziroma odsotnosti članov nadzornega odbora in vabljenih na sejo,

– ugotovitev sklepčnosti in sprejeti dnevni red,

– potek seje z navedbo poročevalcev ter kratkim povzetkom razprave,

– izjave članov nadzornega odbora, za katere so zahtevali, da se vnesejo v zapisnik,

– morebitna ločena mnenja pri glasovanju o predlaganih sklepih,

– sklepe in stališča nadzornega odbora,

– druge podatke, za katere se nadzorni odbor odloči, da se vnesejo v zapisnik.

Sprejeti zapisnik podpiše predsednik nadzornega odbora in oseba, ki je pisala zapisnik.

26. člen

Prva točka dnevnega reda seje nadzornega odbora je pregled realizacije sklepov in potrditev zapisnika prejšnje seje nadzornega odbora. Sprejete sklepe zadnje seje nadzornega odbora pregleda predsednik in poda poročilo o njihovi izvršitvi.

27. člen

Uvodno obrazložitev k posameznim točkam dnevnega reda nadzornega odbora podajo predsednik nadzornega odbora ali pripravljavci gradiva. Nadzorni odbor sprejme ob vsaki točki dnevnega reda sklep.

Člani nadzornega odbora imajo pravico pridobivati informacije in se posvetovati o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja nadzorni odbor.

28. člen

Predsednik nadzornega odbora zaključi sejo, ko so obravnavane vse točke dnevnega reda. Sejo lahko predsednik prekine, če o tem soglaša večina prisotnih članov nadzornega odbora, vendar se mora seja nadaljevati najkasneje v petnajstih dneh.

29. člen

Nadzorni odbor lahko odloži obravnavanje posamezne točke, če ugotovi, da je za odločitev o njej treba zahtevati še dodatne podatke ali mnenja ustreznih organov oziroma institucij.

30. člen

Nadzorni odbor na svoji seji veljavno sklepa z javno večino opredeljenih glasov navzočih članov, kadar ni z zakonom, statutom občine ali s tem poslovnikom določena drugačna večina.

Za izvolitev predsednika in podpredsednika nadzornega odbora, sprejem poslovnika, letnega programa dela, sprejem poročil o nadzoru in letnega poročila o delu ter poročila o porabi sredstev, je potrebna večina vseh članov.

31. člen

Predsednik nadzornega odbora po opravljeni razpravi oblikuje k posamezni točki dnevnega reda predlog sklepa oziroma sklepov. Nadzorni odbor glasuje o vsakem predlaganem sklepu posebej. O posameznem predlogu se na isti seji glasuje samo enkrat.

32. člen

Seje nadzornega odbora se lahko udeležujejo tudi občinski svetniki in lahko na seji razpravljajo le po sklepu nadzornega odbora, nimajo pa pravice glasovati.

Na sejah nadzornega odbora lahko sodelujejo tudi strokovnjaki s posameznih področij, ki se lahko vključijo v razpravo in podajo predloge, nimajo pa pravice glasovanja. Pobudo za udeležbo na seji lahko dajo člani nadzornega odbora. Odločitev o povabilu na sejo nadzornega odbora sprejme predsednik nadzornega odbora.

VII. POSTOPEK NADZORA

33. člen

Nadzori, ki jih opravlja nadzorni odbor, so lahko redni ali izredni. Redni nadzori se opravijo v skladu z letnim programom dela, izredni nadzori pa so tisti, ki so opredeljeni v spremembah in dopolnitvah letnega programa dela, na podlagi sklepov, ki jih je sprejel nadzorni odbor.

Glede na obseg nadzora so nadzori lahko celoviti, delni ali ponovni. Glede na zahtevnost so nadzori zelo zahtevni, zahtevni in manj zahtevni.

34. člen

Člani nadzornega odbora, ki so zadolženi za izvedbo posameznega nadzora, izvedejo nadzor in pripravijo osnutek poročila o opravljenem nadzoru ter poročilo o opravljenem nadzoru s priporočili in predlogi.

V skladu s tretjim odstavkom 53. in 55. člena Statuta Občine Trebnje lahko posamezne strokovne naloge nadzora opravi izvedenec oziroma drug strokovnjak.

35. člen

Nadzor se začne s sklepom o izvedbi nadzora, ki ga sprejme nadzorni odbor.

Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati identifikacijo nadzorovane osebe, njene odgovorne osebe ter vsebovati predmet, obseg in cilj nadzora ter čas nadzora, pa tudi člane nadzornega odbora, ki bodo nadzor izvedli.

Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o izvedbi nadzora odgovorno osebo nadzorovane osebe in župana.

Od dneva posredovanja obvestila o izvedbi nadzora, do dne začetka izvajanja nadzora mora preteči najmanj deset dni.

36. člen

Na začetku izvajanja nadzora se z nadzorovano osebo praviloma opravi začetni sestanek z namenom seznanitve z vsebino, obsegom in predvidenim potekom nadzora, pridobitve podatkov in dokumentacije za začetek nadzora ter določitve kontaktne osebe s strani nadzorovane osebe.

37. člen

V postopku nadzora je nadzorovana oseba dolžna nadzornemu odboru predložiti vse potrebne podatke in dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.

Zahteva za predložitev podatkov in dokumentacije je lahko dana pisno ali ustno. V primeru ustne zahteve, član nadzornega odbora sestavi uradni zaznamek.

Zahtevane podatke in dokumentacijo je nadzorovana oseba dolžna predložiti nadzornemu odboru v roku deset dni od prejema zahteve za dokumentacijo iz prejšnjega odstavka tega člena. Ta rok se na prošnjo nadzorovane osebe lahko podaljša. Odločitev o tem sprejmejo člani nadzornega odbora, ki izvajajo nadzor.

38. člen

Vsa dejanja in postopke nadzora je treba opraviti tako, da se ugotovijo vsa dejstva in zberejo dokazi, ki so pomembni za presojo in odločanje v postopku nadzora. Nadzor je treba opraviti tako, da sta delovni proces in poslovanje nadzorovane osebe čim manj motena. Člani nadzornega odbora opravljajo preiskave in preverjanja v razumnem obsegu. Informacije za dosego cilja morajo člani nadzornega odbora prepoznati, proučiti, ovrednotiti in zabeležiti. En predstavnik nadzorovane osebe je lahko ves čas nadzora prisoten.

39. člen

Nadzorovana oseba lahko že pred izdajo osnutka poročila o opravljenem nadzoru izvede ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti, kolikor je to časovno, tehnično in organizacijsko mogoče. O izvedenih ukrepih seznani nadzorni odbor s pisnim poročilom. Nadzorovana oseba je v postopku nadzorovanja upravičena nadzornemu odboru izraziti svoja mnenja in ugovarjati njegovim ugotovitvam.

Nadzorovana oseba lahko že pred izdajo osnutka poročila o opravljenem nadzoru izvede ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti, kolikor je to časovno, tehnično in organizacijsko mogoče.

40. člen

Po opravljenem pregledu pripravijo člani nadzornega odbora, ki so zadolženi za nadzor, osnutek poročila o opravljenem nadzoru in ga posredujejo predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila ni informacija javnega značaja.

Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku petih dneh pripombe na osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb predsednika nadzornega odbora člani nadzornega odbora, ki so zadolženi za nadzor, ne upoštevajo, predsednik nadzornega odbora posreduje osnutek poročila o opravljenem nadzoru, skupaj z njegovimi pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče sejo nadzornega odbora najkasneje v roku petnajst dni od posredovanja dokumentacije iz tega odstavka.

40.a člen

 Osnutek poročila o opravljenem nadzoru vsebuje naslednje sestavine:             

1. naslov,          

2. kratek povzetek,       

3. osnovne podatke o nadzoru,             

- ime nadzornega odbora,          

- ime nadzorovane osebe,         

- kaj se nadzoruje,        

- datum nadzora,           

4. uvod,            

5. ugotovitveni del o razkritih napakah oziroma nepravilnostih pri nadzoru z navedbo predpisov, ki so bili kršeni.  

40.b člen

Uvod vsebuje:  

1. osnovne podatke o nadzorovani osebi,          

2. pravno podlago za izvedbo nadzora,  

3. datum in številko sklepa o izvedbi nadzora,  

4. namen in cilje nadzora.         

Osnovni podatki o nadzorovani osebi iz prejšnjega odstavka so:           

1. organi in organiziranost ter število zaposlenih,          

2. kratek opis področij dela, pristojnosti in odgovornosti z navedbo odgovorne osebe med opravljanjem nadzora in odgovorne osebe v času, na katerega se nadzor nanaša,        

3. sodelovanje med nadzornim odborom in nadzorovano osebo med opravljanjem nadzora.

40.c člen

Namen in cilji nadzora iz 4. točke 40.b člena so:            

1. preveriti skladnost finančnega poslovodenja z zakoni in podzakonskimi akti ter transparentnost poslovanja,      

2. preveriti skladnost finančnega poslovanja s proračunom organa za leto, za katero se opravlja nadzor,            

3. preveriti popolnost in zakonitost prejemkov in izdatkov,        

4. ugotoviti pravilnost vodenja poslovnih knjig,             

5. poročati o ugotovljenih nepravilnostih,          

6. dati priporočila in predloge za nadaljnje poslovanje nadzorovane osebe.  

40.č člen 

Ugotovitveni del iz 5. točke 40.a člena mora vsebovati popolne in verodostojne podatke z natančno navedbo dokumentacije, na kateri temeljijo ugotovitve, z navedbo predpisov, ki so bili kršeni.  

V ugotovitvenem delu se ocenjujejo zakonitost in pravilnost poslovanja z občinskimi javnimi sredstvi ter učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih proračunskih sredstev.       

Pri navedbi predpisov, ki so bili kršeni, se navedejo opis dejanskega stanja, ki izkazuje napake oziroma nepravilnosti, ter predpisi (zakon, podzakonski predpisi ali drug predpis), ki so bili kršeni.

40.d člen

Sestavni del osnutka poročila o opravljenem nadzoru ter poročila o opravljenem nadzoru s priporočili in predlogi kot dokončnega akta nadzornega odbora so tudi standardi, metode in druga pravila, če so bili uporabljeni pri opravljanju nadzora, morajo pa biti navedeni, kadar je v postopku nadzora sodeloval izvedenec.