|
Na podlagi 16.
člena Statuta Občine Videm (Uradni list RS, št. 18/99), 6. člena odloka
o oskrbi s pitno vodo v občini Videm je Občinski svet občine Videm na
15. redni seji dne 28. 9. 2004 sprejel |
|
|
T E H N I Č N I
P R A V I L N I K |
|
|
o javnem vodovodu v
Občini Videm |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem pravilnikom
se ureja tehnična izvedba in uporaba javnih vodovodov v Občini Videm (v
nadaljnjem besedilu: vodovod). |
|
|
2. člen |
|
|
Pravilnik je
obvezen za vse udeležence pri projektiranju, gradnji, komunalnem
opremljanju in upravnem postopku za izvajalca javne službe in uporabnike
vodovodov. |
|
|
3. člen |
|
|
Vodovod je sklop
medsebojno funkcionalno povezanih naprav, objektov in cevovodov, ki
služijo za oskrbo prebivalstva s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu:
voda). |
|
|
4. člen |
|
|
Naprave in objekti
vodovoda so: |
|
|
– zajetja, |
|
|
– vodnjaki
(vrtine), |
|
|
– črpališča, |
|
|
– čistilne naprave, |
|
|
– cevovodi, |
|
|
– prečrpališča, |
|
|
– vodohrani
(zbiralniki pitne vode), |
|
|
– objekti in
naprave za zniževanje tlaka, |
|
|
– vodovodno
omrežje, |
|
|
– omrežje za
gašenje požara – hidrantna mreža, |
|
|
– drugi manjši
objekti, ki služijo za pravilno in nemoteno obratovanje cevovodov in jih
glede na njihovo funkcijo štejemo kot njih sestavni del. |
|
|
5. člen |
|
|
Lokalni vodovod je
samostojni vodovod s samostojnim vodnim virom, ki ni v upravljanju
izvajalca javne službe. |
|
|
6. člen |
|
|
Vodovod za
tehnološko vodo ali tehnološki vodovod je sklop medsebojno funkcionalno
povezanih naprav, objektov in cevovodov, ki služijo izključno za dobavo,
pripravo in oskrbo s tehnološko vodo. Vodovod za tehnološko vodo ne sme
biti fizično povezan z javnim vodovodom. |
|
|
II. DEFINICIJE
POJMOV |
|
|
7. člen |
|
|
V tem pravilniku
uporabljeni izrazi in pojmi imajo naslednji pomen: |
|
|
– zajetje = objekt
za zajemanje vode, |
|
|
– vodnjak = objekt
za zajemanje vode, |
|
|
– črpališče =
objekt, v katerem so nameščene črpalke za črpanje vode, |
|
|
– prečrpališče =
isto kot črpališče s funkcijo prečrpavanja vode v višje ležeči vodohran, |
|
|
– čistilna naprava
= objekt za čiščenje in razkuževanje vode, |
|
|
– vodohran ali
vodni zbiralnik = objekt za hranjenje vode, |
|
|
– raztežilnik ali
razbremenilnik = objekt za znižanje tlaka vode v cevovodu, |
|
|
– reducirna postaja
= objekt, v katerem je nameščen reducirni ventil in služi za znižanje
tlaka, |
|
|
– cevovod = objekt
za transport vode, |
|
|
– vodovodno omrežje
= sistem cevovodov, ki ga delimo na magistralno, primarno ter sekundarno
omrežje, |
|
|
– magistralno
omrežje in naprave: |
|
|
– cevovodi in
objekti, ki oskrbujejo z vodo več občin ali regij, |
|
|
– tranzitni
cevovodi in objekti od zajetja do primarnega omrežja, |
|
|
– primarno omrežje
in naprave: |
|
|
– cevovodi in
objekti, med magistralnim in sekundarnim omrežjem, oziroma cevovodi in
objekti od zajetja do sekundarnega omrežja, |
|
|
– cevovodi in
objekti za večje naselje, med več naselji ter med večjimi stanovanjskimi
ali drugimi območji, |
|
|
– sekundarno
omrežje in naprave, ki služijo za neposredno priključevanje uporabnikov
na posameznem stanovanjskem ali drugem območju ali za požarnovarstveno
funkcijo, |
|
|
– zračnik = element
za odzračevanje cevovoda, |
|
|
– blatnik = element
za praznjenje in čiščenje cevovoda, |
|
|
– priključek =
spojni vod od vodovodnega omrežja do vodomera, |
|
|
– jašek = betonski
objekt na cevovodu (običajno služi za namestitev zasunov in zračnikov), |
|
|
– vodomerni jašek =
jašek, v katerem je nameščen vodomer, |
|
|
– vodomer = naprava
za merjenje porabljene vode, |
|
|
– zasun = zaporni
element na cevovodu, |
|
|
– hidrant = element
v vodovodni mreži, ki služi za odvzem vode iz vodovodne mreže pri
gašenju požara (razlikujemo podzemne in nadzemne hidrante), |
|
|
– uporabnik =
odjemalec vode iz vodovoda. |
|
|
III. PROJEKTIRANJE
IN GRADNJA VODOVODA |
|
|
8. člen |
|
|
Pri načrtovanju
vodovoda se morajo upoštevati poleg drugih predpisov, ki urejajo
tovrstno gradnjo, še določila tega pravilnika ter soglasja in smernice,
ki jih opredeli izvajalec javne službe. |
|
|
a) Dimenzije
cevovodov in vrste cevi |
|
|
9. člen |
|
|
Pri gradnji
vodovoda se smejo uporabljati cevi iz naslednjih materialov: |
|
|
1. litoželezne cevi
iz nodularne litine (duktil), |
|
|
2. cevi iz
polietilena visoke gostote – PE, |
|
|
3. jeklene cevi, |
|
|
4. keramične cevi. |
|
|
Vse vrste cevi
morajo po kvaliteti ustrezati veljavnim standardom. |
|
|
10. člen |
|
|
Cevi PE uporabljamo
samo v naslednjih primerih: |
|
|
– za izvedbo
priključkov in sekundarno omrežje, |
|
|
– na terenih z
nestabilno nosilnostjo tal, |
|
|
– za vgradnjo v
zaščitno cev, |
|
|
– v drugih
primerih, kjer iz tehničnih razlogov ni možna uporaba cevi iz drugih
materialov, |
|
|
– spajanje PE cevi
se izvaja z elektroupornimi sponkami. |
|
|
Največji dovoljen
premer PE-HD cevi je 110 mm. Za večje premere je potrebno pridobiti
soglasje izvajalca javne službe. |
|
|
11. člen |
|
|
Jeklene cevi se
uporabljajo za gradnjo cevovodov samo, kjer zaradi zahtevnosti gradnje
ni možna uporaba drugih cevi. |
|
|
12. člen |
|
|
Jeklene cevi morajo
biti pred vgradnjo antikorozijsko zaščitene. Antikorozijska zaščita
jeklenih cevi mora biti izvedena z bitumenskim ali drugim ustreznim
premazom in povita z zaščitnim trakom na svetlo očiščeno in minizirano
podlago. Cev mora biti čiščena s peskanjem ali drugimi mehanskimi
pripomočki. Čiščenje cevi s kemijskimi sredstvi ni dopustno. Na mestih,
kjer se pojavljajo blodeči tokov mora biti jekleni cevovod tudi katodno
zaščiten. |
|
|
b) Globine |
|
|
13. člen |
|
|
Za polaganje
cevovoda mora biti globina jarka taka, da bo nad temenom cevi najmanj
1,1 m zasipa pri nevoznih površinah in 1,3 m pri voznih površinah.
Maksimalna globina cevovoda ne sme presegati 2,5 m od temena cevi,
vendar samo v izjemnih primerih. |
|
|
14. člen |
|
|
Dno jarka za
polaganje cevovodov mora biti skopano po dani niveleti s točnostjo ±3
cm.V jarku, izkopanem v terenu IV. in V. kategorije, je za polaganje
cevovoda treba obvezno pripraviti posteljico iz sipkega materiala v
minimalni debelini 10 cm. Plastične cevi (PE) se smejo polagati samo na
posteljico iz peska granulacije 0–4 mm. |
|
|
15. člen |
|
|
Zasip cevovoda v
višini prvih 30 cm nad temenom cevi se sme opraviti izključno s sipkim
materialom. Plastične cevi pa s peskom granulacije 0-4 mm 10 cm nad
temenom, 20 cm pa s sipkim materialom. |
|
|
16. člen |
|
|
Kadar se ob
cevovodu za lastne potrebe polaga električni kabel, mora biti ta položen
na posteljico v desnem kotu jarka, gledano v smeri toka vode. Kabel mora
biti položen na posteljico in v osnovnem zasipu zasut enako kot
plastične cevi. |
|
|
c) Odmiki |
|
|
17. člen |
|
|
Cevovod mora biti
projektiran in položen tako, da je možen dostop z ustrezno mehanizacijo
za potrebe vzdrževanja. |
|
|
18. člen |
|
|
Odmik objektov od
cevovoda mora znašati najmanj: |
|
|
– čisti objekti in
oporni zidovi 3 m, |
|
|
– greznice, drugi
nečisti objekti in deponije z odpadnim in škodljivim materialom 5 m, |
|
|
– posamezna drevesa
(drevored) 2 m, |
|
|
– drogovi
(električni in PTT) 1 m. |
|
|
19. člen |
|
|
Komunalni vodi
morajo biti po horizontali od cevovoda odmaknjeni minimalno: |
|
|
– kanalizacija
(fekalna ali mešana), ki poteka na manjši globini ali enaki kot cevovod,
3 m, |
|
|
– meteorna
kanalizacija, ki poteka na manjši ali enaki globini kot cevovod, 1 m, |
|
|
– plinovod 0,5 m, |
|
|
– energetski kabli,
telekomunikacijski kabli in kabli javne razsvetljave, ki potekajo na
manjši ali enaki globini kot vodovod 1 m, oziroma 0,5 m, če so položeni
v kineti ali ustrezno zaščiteni, |
|
|
– toplovod v
kineti, ki poteka na manjši ali enaki globini kot cevovod, 1,0 m, |
|
|
– vsi komunalni
vodi, ki potekajo v večji globini kot cevovod, morajo biti odmaknjeni
minimalno 0,5 m. |
|
|
Pri minimalnih
odmikih 0,5 m mora biti vodovod položen tako, da je možen neoviran
dostop z ene strani. |
|
|
20. člen |
|
|
Kolikor zaradi
terenskih razmer ni možno zagotoviti minimalnih odmikov iz predhodnih
členov, mora izdelovalec projekta z dogovorom z izvajalcem javne službe
določiti način izvedbe in vzdrževanja ter možnost dostopa z ustrezno
mehanizacijo. |
|
|
d) Križanja |
|
|
21. člen |
|
|
Za vsako križanje
cevovoda s komunalnimi vodi, prometnicami in vodotoki je potrebno
pridobiti soglasje izvajalca javne službe obstoječega komunalnega voda. |
|
|
22. člen |
|
|
Pri križanju
cevovoda z železnico mora cevovod potekati v zaščitni cevi ne glede na
material, iz katerega je cevovod. |
|
|
23. člen |
|
|
Pri križanju
cevovoda s prometnico mora biti ta del cevovoda zgrajen iz jeklenih ali
litoželeznih cevi iz nodularne litine ali PE cevi z zaščitnim plaščem. |
|
|
24. člen |
|
|
Minimalni
vertikalni odmiki pri križanju cevovoda z komunalnimi inštalacijami
morajo biti: |
|
|
1. če poteka
cevovod nad |
|
|
– kanalizacijo 0,3
m, |
|
|
– toplovodno kineto
0,4 m, |
|
|
– plinovodom 0,4 m, |
|
|
– energetskim in
telekomunikacijskim kablom in kablom javne razsvetljave 0,3 m; |
|
|
2. če poteka
cevovod pod |
|
|
– kanalizacijo
(izjemoma) 0,6 m, |
|
|
– toplovodno kineto
0,6 m, |
|
|
– plinovod 0,6 m, |
|
|
– energetskim in
telekomunikacijskim kablom in kablom javne razsvetljave 0,3 m. |
|
|
Minimalni odmik se
šteje najkrajša razdalja med obodoma cevi kanalizacije in cevovoda
oziroma stene kinete in cevovoda oziroma točke na obodu (zaščiti) kabla
do oboda cevovoda. Kot križanja ne sme biti manjši od 45°. |
|
|
25. člen |
|
|
Cevovod ne sme
potekati pod fekalno kanalizacijo. Kolikor to ni možno, mora biti
križanje s fekalno kanalizacijo v projektu posebej obdelano in v
soglasju z izvajalcem javne službe. |
|
|
e) Vgradnja
merilnoregulacijske opreme, armatur, fazonov |
|
|
in spojnih
elementov |
|
|
26. člen |
|
|
V vodnjake,
črpališča, rezervoarje in pomembna hidravlična vozlišča mora biti
vgrajena ustrezna merilnoregulacijska oprema. |
|
|
Vrsto in tip ter
mesto vgradnje določi projektant v soglasju z izvajalcem javne službe. |
|
|
27. člen |
|
|
V vodovodno mrežo
se smejo vgrajevati samo taki fazonski kosi in armature, ki ustrezajo
veljavnim standardom. |
|
|
Kolikor je zaradi
dejanskih razmer na terenu nujna vgradnja nestandardnega fazonskega
kosa, se ta izdela iz jeklene cevi, ki mora odgovarjati min. tlaku 16
bar. Fazonski kos mora biti antikorozijsko zaščiten. |
|
|
28. člen |
|
|
Vijaki, vrata,
ograje, stopnice in drugi ključavničarski izdelki, ki se vgrajujejo v
vodovodne objekte, morajo biti zaščiteni proti koroziji z vročim
cinkanjem ali izdelani iz nerjavečih materialov. |
|
|
29. člen |
|
|
Zasuni morajo biti
obvezno vgrajeni na vsakem odcepu iz primarnega ali sekundarnega
cevovoda pred in za zaščito pod železnico, na priključku za hidrant na
primarnem cevovodu, pred zračnikom, blatnikom in na vsakih 500–800 m v
primarnem cevovodu. |
|
|
30. člen |
|
|
Zasuni se smejo v
omrežje vgrajevati tako, da so na eni strani spojeni z gibljivim spojem.
Gibljivi spoj mora biti načeloma za zasunom, gledano v smeri toka vode.
Pri vgradnji zasuna je treba upoštevati težo zasuna in nosilnost cevi. |
|
|
31. člen |
|
|
Litoželezne cestne
kape se morajo obvezno podbetonirati. Betonske plošče pod cestno kapo
morajo biti take velikosti, da glede na nosilnost terena prenaša obtežbo
kape brez pogrezanja. |
|
|
f) Jaški |
|
|
32. člen |
|
|
V omrežje
vgrajujemo betonske jaške za vgradnjo armatur in merilnoregulacijske
opreme. |
|
|
Minimalna velikost
jaškov mora biti: |
|
|
– po višini 170 cm, |
|
|
– po dolžini =
vsota dolžine vseh vgrajenih elementov + 40 cm, vendar najmanj 120 cm na
cevovodih do 150 mm, 150 cm na cevovodih do O250 mm in 180 cm na
cevovodih do O600 mm, |
|
|
– po širini = vsota
dolžin vseh vgrajenih elementov na odcepu + 1/2 najširšega vgrajenega
el. v osi cevovoda + 80 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do O150
mm, 150 cm na cevovodih do O250 mm in 180 cm na cevovodih do O600 mm, |
|
|
– nad ploščo jaška
mora biti minimalno 30 cm zasipa, |
|
|
– dno jaška mora
biti z betoniranim dnom s poglobitvijo za črpanje vode, |
|
|
– velikost vstopne
odprtine mora biti min. dim. 60 x 60 cm. Locirana mora biti v kotu
jaška. Vstopna odprtina se mora zapirati s standardnim litoželeznim
pokrovom. Teža pokrova mora ustrezati prometni obremenitvi, |
|
|
– jašek, v katerem
so vgrajeni fazonski elementi, težji kot 150 kg, mora imeti tudi
montažno odprtino minimalne velikosti 80 x 80 cm neposredno nad
elementom, |
|
|
– montažna odprtina
se mora zapirati z litoželeznim pokrovom. Teža pokrova mora odgovarjati
prometni obremenitvi. Kjer tipizirana velikost montažne odprtine ne
zadošča se izjemoma izvede plošča jaška iz armirano betonskih lamel, ki
jih je možno odstraniti, |
|
|
– vstop v jašek
mora biti opremljen z lestvijo. Nosilna drogova lestev morata biti iz
cevi O40 mm, nastopne prečke O18 mm v razmaku 300 mm. Lestev mora biti
pritrjena na steno jaška. |
|
|
33. člen |
|
|
Jaški v terenih s
talno vodo morajo biti vodotesni. Vrh vstopne (montažne) odprtine mora
biti obvezno nad visokim nivojem poplavne vode. V dnu jaška morajo imeti
poglobitev za črpanje vode. |
|
|
34. člen |
|
|
Vodomerni jaški so
obdelani v poglavju IV/c. |
|
|
g) Hidranti |
|
|
35. člen |
|
|
Hidrante vgrajujemo
v vodovodno omrežje v naselju na razdaljo 80–150 m oziroma v odvisnosti
od gostote naselitve prebivalstva v posameznem naselju. Minimalni premer
cevovoda, na katerega se priključujejo hidranti, je O100 mm. Pri
projektiranju gradnje hidrantnega omrežja je potrebno upoštevati
pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje
požarov. |
|
|
36. člen |
|
|
Hidranti so
podzemni in nadzemni. Nadzemne hidrante vgrajujemo povsod, kjer ne
ovirajo prometa in funkcionalnosti zemljišča. |
|
|
37. člen |
|
|
Hidrant, vgrajen na
primarni vodovodni mreži, mora imeti na priključku zasun. Vsa izlivna
mesta pri hidrantu in priključni zasun se plombirajo. |
|
|
38. člen |
|
|
Hidrant se sme
zasipati le z gramoznim materialom. Vrh glave podzemnega hidranta mora
biti 10–20 cm pod niveleto terena. |
|
|
39. člen |
|
|
Hidrantne kape pri
podzemnih hidrantih morajo biti podbetonirane. Velikost betonske plošče
pod hidrantno kapo mora biti tako velika, da glede na nosilnost terena
prenaša obtežbo kape brez pogrezanja. Podbetoniran mora biti tudi N kos,
na katerega je montiran hidrant. |
|
|
h) Preizkušanje
cevovoda |
|
|
40. člen |
|
|
Tlačni preizkus je
časovno in tehnološko točno določen postopek, s katerim se preverjata
vodotesnost in kakovost zgrajenega cevovoda. |
|
|
Tlačni preizkus se
mora opraviti na vsakem novo zgrajenem cevovodu. O uspešno opravljenem
tlačnem preizkusu se napiše zapisnik, ki ga morata podpisati nadzorni
organ in vodja gradbišča. Zapisnik je sestavni del
investicijsko-tehnične dokumentacije. |
|
|
41. člen |
|
|
Tlačni preizkus
vseh vrst cevi se izvaja točno po navodilih proizvajalca. Tlačni
preizkus cevovoda iz jeklenih cevi se izvede na 2x-ni delovni tlak,
vendar ne manj kot 15 bar. Tlačni preizkus mora trajati min. 2 uri
oziroma 60 min/100 m cevovoda. |
|
|
42. člen |
|
|
Klorni šok je
preizkus, s katerim se ugotovi, ali je vodovod sposoben prenašati zdravo
pitno vodo. Preizkus izvede upravljalec vodovoda v soglasju z Zavodom za
zdravstveno varstvo in o preizkusu izda ustrezen dokument. Klorni šok se
mora opraviti na vsakem novozgrajenem vodovodu. |
|
|
i) Označevanje
vodovodnih naprav |
|
|
43. člen |
|
|
Zasuni in hidranti
morajo biti obvezno označeni z označevalnimi tablicami. Oblika in
velikost označevalne tablice je predpisana s SIST 1005 za zasune in SIST
1007 za hidrante. |
|
|
44. člen |
|
|
Označevalne tablice
so pritrjene na vidnem mestu najbližjega objekta. Če v bližini ni
objekta, se tablica postavi na zato posebej postavljen drog. |
|
|
45. člen |
|
|
Trasa cevovoda se
označuje z opozorilnim trakom, ki se polaga na osnovni zasip (30 cm nad
temenom cevi). Nad cevovodi iz plastičnih cevi mora biti položen
označevalni trak s kovinskim vložkom. |
|
|
IV. VODOVODNI
PRIKLJUČKI |
|
|
a) Postopek za
priključitev nepremičnine na javno vodovodno omrežje |
|
|
46. člen |
|
|
Za priključitev
objekta na javno vodovodno omrežje mora naročnik z izvajalcem javne
službe skleniti pogodbo o priključitvi. |
|
|
K pogodbi mora
priložiti: |
|
|
– situacijo z
vrisanim objektom v merilu, ki velja za projektno dokume ntacijo, |
|
|
– kopijo gradbenega
dovoljenja ali lokacijsko informacijo za izvedbo vodovodnega priključka, |
|
|
– projekt
vodovodnega priključka, interne inštalacije oziroma tehnološki projekt,
za proizvodne in druge objekte, kjer se bo voda rabila v tehnološke
namene, |
|
|
– soglasje občine s
potrdilom o plačilu povračila ob priključitvi na vodovodno omrežje |
|
|
– soglasje
upravljalca ceste (v primeru preboja ali rezanja ceste), |
|
|
– služnostno
pogodbo, sklenjeno z lastniki zemljišč (če trasa vodovoda prečka njihovo
zemljo). |
|
|
47. člen |
|
|
Izvajalec javne
službe je dolžan skleniti pogodbo o priključitvi ob izpolnitvi tehničnih
pogojev, razen v primeru, če naročniku ne more zagotoviti zadostnih
količin vode in izpolniti dobavno-tehničnih pogojev ali če bi bila s tem
motena oskrba ostalim potrošnikom. |
|
|
V primeru, da iz
razlogov iz prejšnjega odstavka ni možno skleniti pogodbe o
priključitvi, je izvajalec javne službe dolžan o tem obvestiti pristojni
občinski organ, s katerim se naročnik ob sodelovanju izvajalca javne
službe dogovori o možnosti načina in tehnične rešitve izvedbe
priključitve. |
|
|
48. člen |
|
|
Na osnovi sklenjene
pogodbe o priključitvi izvajalec javne službe naročniku – bodočemu
uporabniku vode opravi: |
|
|
– odkaz trase
priključka in merilnega mesta, |
|
|
– skladno z
dogovorom med naročnikom izdela ponudbeni predračun in pogodbo za
izvedbo priključka. |
|
|
49. člen |
|
|
Izvajalec javne
službe izvede priključek, ko so izpolnjeni vsi pogoji iz pogodbe o
priključitvi. Po izvedbi del za priključitev na vodovodno omrežje je
izvajalec javne službe dolžan vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču,
na katerem je bil izveden priključek. |
|
|
50. člen |
|
|
Spremembo lokacije
merilnega mesta, trase priključka ali dobavnih količin lahko uporabnik
zahteva po enakem postopku kot nov priključek, pri čemer izvajalec javne
službe za vsak primer posebej presodi, ali je potrebno predložiti
ustrezno dokumentacijo v celoti ali samo deloma. |
|
|
51. člen |
|
|
Priključek se ukine
na osnovi pisnega naročila lastnika priključka. Stroške ukinitve poravna
naročnik. |
|
|
b) Dimenzije
priključkov in izvedba |
|
|
52. člen |
|
|
Dimenzijo
priključka določi izvajalec javne službe: |
|
|
– po številu
izlivnih mest v priključenem objektu za gospodinjstvo: |
|
|
------------------------------------------------------------------
Število izlivnih mest Vrsta in minimalna dimenzija priključka
------------------------------------------------------------------
5–20 PE DN 32/10
20–30 PE DN 40/10
------------------------------------------------------------------
– če se predvideva, ob upoštevanju vseh podatkov iz projekta
interne instalacije oziroma tehnološkega projekta, večja konična
poraba kot 2 l/sek., se dimenzionira priključek s hidravličnim
izračunom.
----------------------------------------------------------------
|
|
53. člen |
|
|
Za gradnjo
vodovodnih priključkov se smiselno uporabljajo določbe v poglavju
projektiranje in gradnja vodovoda. |
|
|
c) Lokacija in
izvedba merilnega mesta |
|
|
54. člen |
|
|
Merilno mesto je
praviloma v jašku izven objekta, čim bližje javnemu vodovodu. V
objektih, v katerih je predvidena ločena meritev za več uporabnikov, je
lahko register vodomerov v objektu. |
|
|
55. člen |
|
|
Če je vodomerno
mesto v objektu uporabnika, mora biti cev vodovodnega priključka
zaščitena s PE cevjo v celotni dolžini od vstopa v objekt do vodomera. V
zaščitni cevi mora biti tudi cev priključka, ki vstopa skozi steno
vodomernega jaška izven objekta. |
|
|
56. člen |
|
|
Talni jaški izven
objekta so tipski PVC termo jaški ali betonski jaški, opisani v 32.
členu tega pravilnika. |
|
|
d) Tipi in
dimenzije vodomerov |
|
|
57. člen |
|
|
Vrsto in tip
vodomerne naprave, ki se uporabljajo za merjenje porabljene vode, določa
izvajalec javne službe, dimenzijo vodomera pa določi projektant ob
soglasju izvajalca javne službe. |
|
|
58. člen |
|
|
Upravljalec
plombira ob prevzemu vodovodnega priključka oziroma ob vsaki vgradnji
vodomera matični privoj s PVC plombo. Odstranitev, uničenje oziroma
poškodovanje plombe se sankcionira v skladu z določbami Odloka o oskrbi
s pitno vodo. |
|
|
e) Nadomestilo
stroškov vzdrževanja priključka in menjave ter kontrole vodomerov –
vzdrževalnina priključka |
|
|
59. člen |
|
|
Vzdrževalnina
priključka je znesek, ki se mesečno zaračunava za pokrivanje stroškov
redne menjave vodomernih naprav v enem menjalnem obdobju. |
|
|
Znesek
vzdrževalnine priključka v obračunskem obdobju dobimo kot zmnožek
nazivnega pretoka vodomera in cene vode. |
|
|
Vzdrževalnina
priključka = Qn (m 3 /h) x cena vode (SIT/m 3) x obračunsko obdobje
(mesec) |
|
|
Vodomer 150 50-k
80-k 100-k 150kNazivni pretok Qn (m3/h) DN(mm) 20 25 32 40 50 65 80 100
2,5 6 6 10 15 25 40 60 150 40 60 90 200 |
|
|
· k – kombinirani
vodomer |
|
|
60. člen |
|
|
Izvajalec javne
službe lahko na osnovi predvidene porabe vode, upoštevajoč pri tem
dinamiko in konico odjema pitne vode pri uporabniku ter hidravlične
razmere v vodovodnem omrežju, določi za vgradnjo tudi druge dimenzije
vodomerov. |
|
|
V. TEHNIČNO-DOBAVNI
POGOJI |
|
|
61. člen |
|
|
Priključitev
uporabnika na vodovod je možna ob naslednjih pogojih: |
|
|
– da je kota tlačne
črte pri Q max v vodovodnem omrežju najmanj 10 m nad koto najvišjega
izliva v objektu, |
|
|
– da bodoči
uporabnik s predvidenim odvzemom vode ne bo presegal pretočnih
zmogljivosti sekundarnega omrežja in povzročal motenj v oskrbi ostalih
potrošnikov. |
|
|
62. člen |
|
|
Začasni priključek
na javni vodovod je možen: |
|
|
1. za gradbišče
(gradbiščni priključek), |
|
|
2. za bodoče
uporabnike na kompleksih, ki niso pokriti s sekundarno mrežo minimalnega
premera 80 mm ob pogoju: |
|
|
– da z izgradnjo
začasnega priključka ne bo motena oskrba z vodo, |
|
|
– da je s
srednjeročnim programom predvidena izgradnja sekundarne vodovodne mreže
na kompleksu, kjer je objekt uporabnika, |
|
|
– da uporabnik pred
izvedbo priključka podpiše pogodbo z izvajalcem javne službe, kjer bodo
natančno opredeljene obveznosti uporabnika do sofinanciranja sekundarne
mreže na kompleksu in rok o začasni uporabi priključka. |
|
|
Odločitev o
možnosti izvedbe začasnega priključka izda izvajalec javne službe, pri
čemer za vsak primer posebej presodi, kakšno dokumentacijo mora bodoči
uporabnik predložiti. |
|
|
63. člen |
|
|
Naprave za zvišanje
tlaka v objektih so del interne instalacije in se lahko vgradijo le s
posebnim soglasjem izvajalca javne službe. |
|
|
Naprave za zvišanje
tlaka se morajo priključiti preko vmesnega rezervoarja, v katerega
priteka voda preko vodomera in ventila s plovcem v primerih, ko iz
omrežja ni možno zagotavljati črpalne količine vode. |
|
|
Vtok v rezervoar
mora biti nad najvišjim nivojem vode v rezervoarju. |
|
|
VI. NADZOR NAD
GRADNJO VODOVODA |
|
|
64. člen |
|
|
Vse vodovodne
naprave, ki jih gradi ali rekonstruira katerikoli izvajalec in bodo po
dokončanju prešle v upravljanje izvajalcu javne službe, nadzira med samo
gradnjo strokovna služba izvajalca javne službe. |
|
|
65. člen |
|
|
Nadzor iz
prejšnjega člena tega pravilnika obsega kontrolo izvajanja določil
izdanih soglasij in tega pravilnika ter kontrolo kakovosti izvedenih del
in vgrajenega materiala. |
|
|
VII. PREVZEM
VODOVODOV V UPRAVLJANJE |
|
|
66. člen |
|
|
Investitor javnega
vodovoda, če to ni občina, mora tega predati v last občini. Način in
pogoje predaje opredelita investitor in občina s pogodbo. Občina preda
predmetni vodovod v upravljanje izvajalcu javne službe. Ob primopredaji
mora investitor izročiti občini oziroma izvajalcu javne službe naslednjo
dokumentacijo: |
|
|
– projekt z
gradbenim dovoljenjem, |
|
|
– projekt izvedenih
del (PID) v skladu z Zakonom o graditvi objektov (ZGO-1) in po določbah
pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav in
metodologiji katastra izvajalca javne službe, |
|
|
– zapisnik o
tlačnem preizkusu, |
|
|
– atest o izvedenem
klornem šoku, |
|
|
– podatke o
investicijski vrednosti, |
|
|
– uporabno
dovoljenje. |
|
|
Na osnovi zapisnika
o prevzemu javnega vodovoda vnese izvajalec javne službe vodovod v
kataster komunalnih naprav in v evidenco sredstev v upravljanju. |
|
|
67. člen |
|
|
Lokalni vodovod
prevzame izvajalec javne službe v upravljanje le, če so izpolnjeni
pogoji tega pravilnika in je vodovod zgrajen oziroma saniran skladno z
vsemi predpisi ter ima vodni vir, ki ustreza pravilniku o zdravstveni
ustreznosti pitne vode in urejene varstvene pasove. |
|
|
VIII. KATASTER
VODOVODNIH NAPRAV |
|
|
68. člen |
|
|
Izvajalec javne
službe mora za objekte javnega vodovoda voditi kataster komunalnih
naprav. Kataster komunalnih naprav se vodi skladno z določbami
pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav in
zakona o katastru komunalnih naprav. |
|
|
Podatki iz katastra
se izdajo na osnovi pisne vloge, katera mora vsebovati namen rabe
podatkov. Za izdajo podatkov iz katastra se plača nadomestilo stroškov
priprave in izdaje podatkov. Občini se za njene potrebe izdajo podatki
iz katastra brezplačno v dogovorjeni DXF oblik. Prav tako občina izdaja
podatke iz katastra izvajalcu javne službe brezplačno. |
|
|
69. člen |
|
|
Ne glede na določbe
pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav pa
izvajalec javne službe za operativne potrebe sektorja vodooskrbe vodi
katastrski elaborat v obsegu: |
|
|
1. pisni del, |
|
|
2. grafični del v
državnem koordinatnem sistemu, |
|
|
3. skanogrami, |
|
|
4. elaborati. |
|
|
Ad/1 |
|
|
Pisni del vsebuje
popisne liste ali tabele po segmentih (točka, sistem daljic ali
ploskev). |
|
|
Ad/2 |
|
|
Grafični del
vsebuje: |
|
|
a) Podloge: |
|
|
– digitalni
katastrski načrt, |
|
|
– digitalni
ortofoto načrt, |
|
|
– topografski načrt
različnih meril (1:1000, 1:5000, 1:25 000…), |
|
|
– druge podloge. |
|
|
b) Segmente
katastra komunalnih naprav: |
|
|
– točkovni
(hidranti, zasuni, zračniki…), |
|
|
– linijski
(cevovodi...), |
|
|
– ploskovni (jaški,
vodovarstvena območja…). |
|
|
Ad/3 Skanogrami so
digitalna oblika elaborata: |
|
|
a) skanogrami
fotografij (jaškov, cevovodov, križanj, zanimivih detajlov…), |
|
|
b) skanogrami
topografij, skic, shem in shematskih prikazov…, |
|
|
c) skanogrami,
druga dokumentacija. |
|
|
Ad/4 Elaborati: |
|
|
Elaborat je zbirka
vseh listin, dokumentov, skic in zapisnikov, na osnovi katerih je bil
nastavljen pisni in grafični del elaborata, zlasti: |
|
|
– pregledna karta
območja novega cevovoda M 1: 500, 1000, 5000, 10000, |
|
|
– situacijski
načrt, ki vsebuje geodetski posnetek terena in cevovoda z vsemi
pripadajočimi elementi z označbami in podatki |
|
|
– podolžni profili |
|
|
– topografije
zasunov, hidrantov in podobnih objektov na cevovodu, |
|
|
– oznake detajlnih
listov, kjer je cevovod ter številke zapisnikov s podatki meritev, |
|
|
– montažni načrti
cevovodov (zasuni, hidranti, zračniki, blatniki, odcepi, priključna
mesta, križanja), |
|
|
– dimenzije,
materiali, leto izgradnje, |
|
|
– situacijski
načrt, topografije in podolžni profili morajo biti v digitalni obliki (dwg,
dxf format), |
|
|
– drugi podatki. |
|
|
70. člen |
|
|
Vzdrževanje
katastra komunalnih naprav temelji na prijavah o spremembah na
komunalnih vodih, ki se posredujejo izvajalcu, ki vodi kataster. |
|
|
Prijava o spremembi
komunalnega voda je pisno obvestilo, ki vsebuje podatke o kraju
komunalnega objekta in kratek opis spremembe na objektu. |
|
|
71. člen |
|
|
Po prejemu prijave
o spremembi komunalnega voda mora služba katastra takoj poskrbeti za
eventualno potrebno izmero na terenu in vnos spremembe v katastrski
elaborat. |
|
|
72. člen |
|
|
O spremembah na
komunalnih vodih se vodi posebna evidenca. |
|
|
IX. PREHODNI IN
KONČNI DOLOČBI |
|
|
73. člen |
|
|
Spremembe in
dopolnitve tega pravilnika se sprejmejo po postopku, določenim za njegov
sprejem. |
|
|
74. člen |
|
|
Ta pravilnik začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
Župan |
|
|
Občine Videm |
|
|
Friderik Bračič l.
r. |
|