Številka: U-I-36%2-9 Datum: 1 5. 4. 2004 |
ODLOČBA |
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in
zakonitosti, začetem na pobudo družbe Western Wireless International,
d.o.o., Ljubljana-Črnuče, ki jo zastopa Katja Grubar, na seji dne 15.
aprila 2004 |
odločilo: |
Odlok o spremembi
Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradno glasilo
Občine Vodice, št. 10/01) v Občini Vodice je bil v neskladju z zakonom.
Ta ugotovitev ima učinek razveljavitve. |
Obrazložitev |
A. |
1. Pobudnica kot zavezanka za plačilo nadomestila za
uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju nadomestilo) izpodbija Odlok
o spremembi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (v
nadaljevanju Odlok), ki predpisuje plačevanje nadomestila od zemljišč,
na katerih so GSM bazne postaje. Občina naj bi z izpodbijanim odlokom
GSM bazne postaje obremenila z občutno višjim številom točk (1.000.000
točk), kot je predpisano s 6. členom Odloka o nadomestilu za uporabo
stavbnega zemljišča (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 6/01) za
telekomunikacije (600 točk). Že preprosta analiza naj bi pokazala, da je
z izpodbijanim odlokom GSM bazna postaja obremenjena arbitrarno, v
nasprotju z merili, ki jih predpisuje 61. člen Zakona o stavbnih
zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 in nas!. - v nadaljevanju ZSZ84),
kar naj bi bilo v neskladju s 147. in s 153. členom Ustave. Ker so
zaradi ukrepa lokalne skupnosti njeni fiksni stroški višji, kot bi jih
imeli operaterji v drugih lokalnih skupnostih, naj bi bil Odlok v
neskladju s 74. členom Ustave. Izpodbijani Odlok, ki opredeljuje bazno
postajo na antenskih stolpih in stavbah, naj bi bil neskladen tudi iz
pravnotehničnega vidika, saj so antenski stolpi zgolj sestavni del
baznih postaj. S postavitvijo baz ne postaje na območju Občine naj bi
bila zagotovljena pokritost lokalne skupnosti s signalom mobilne
telefonije GSM 1800, ki naj bi bila namenjena občanom Vodic in vsem, ki
se nahajajo na tem območju, zato je postavljanje in vzdrževanje baznih
postaj v javno korist. Pobudnica predlaga odpravo Odloka. |
2. Občina Vodice na pobudo ni odgovorila. |
3. Na poziv Ustavnega sodišča je pobudnica pojasnila, da
vztraja pri pobudi za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanega
odloka o nadomestilu ne glede na 218. člen Zakona o graditvi objektov
(Uradni list RS, št. IlO/02 - v nadaljevanju ZGO-I), ki je na novo
določil zazidana in |
nezazidana stavbna zemljišča, od katerih se odmerja
nadomestilo. Pobudnica pojasnjuje, da odločba upravnega organa o odmeri
nadomestila še ni pravnomočna, zato Ustavnemu sodišču predlaga, naj
izpodbijani odlok odpravi. |
B. |
4. Izpodbijani odlok o nadomestilu naj bi bil v neskladju
s VI. poglavjem ZSZ84, ker je pobudnica na njegovi podlagi plačala
nadomestilo od zemljišč, na katerih je telekomunikacijsko omrežje.
|
5. Ustavno sodišče je že v odločbi št. U-I-347/02 z dne II.
3. 2004 (Uradni list RS, št. 29/04) odločilo, da se po 218. členu ZGO-I
nadomestilo od 1. 7. 2003 dalje ne sme odmerjati od zazidanih stavbnih
zemljišč, na katerih so objekti gospodarske javne infrastrukture.
Določbe odlokov, sprejetih do 30. 6. 2003, ki so takšno odmero
nadomestila predpisovale, se po 218. členu ZGO-I od 1. 7. 2003 dalje ne
uporabljajo. Pobudnica uporablja objekte in napeljave
telekomunikacijskega omrežja kot operater javnih telekomunikacijskih
storitev na podlagi koncesijske pogodbe. Po 52. členu Zakona o
telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 30/01 in nas!. - v nadaljevanju
ZTel-I) so gradnja, postavitev, obratovanje in vzdrževanje javnih
telekomunikacijskih omrežij v skladu s predpisi v javno korist. To
omrežje torej predstavlja omrežje, ki je v javno korist in je zato po
20. točki 2. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. IlO/02
- v nadaljevanju ZUrePI) in po 1.6 točki 2. člena ZGO-I objekt
gospodarske javne infrastrukture. Izpodbijani odlok, ki je bil sprejet
še na podlagi VI. poglavja ZSZ84 in prve alineje 56. člena Zakona o
stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97 - v nadaljevanju ZSZ97),
se zato od 1. 7. 2003 dalje ne sme uporabljati za zemljišča, na katerih
je telekomunikacijsko omrežje. Ustavno sodišče je v odločbi št.
U-I-347/02 odločilo, da takšne predpise, sprejete do 30. 6. 2003,
presoja za čas do 30. 6. 2003 še po predpisih, ki so veljali pred
uveljavitvijo 218. člena ZGO-I, če pobudnica za to izkazuje pravni
interes. Ker je bila pobudnici na njegovi podlagi izdana odločba o
odmeri nadomestila, izkazuje pravni interes za njegovo oceno. Ustavno
sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega
odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94
- v nadaljevanju ZUstS) nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
|
6. Izpodbijani odlok ureja nadomestilo za GSM bazne
postaje na antenskih stolpih in stavbah in ovrednoti stavbno zemljišče,
na katerem je zgrajena bazna postaja, v višini 1.000.000 točk.
|
7. V času veljavnosti izpodbijanega odloka je na podlagi
prve alineje 56. člena ZSZ97 veljala ureditev plačevanja nadomestila,
kot izhaja iz VI. poglavja ZSZ84. V tem poglavju ZSZ84 v 58. členu
določa, da se za uporabo stavbnega zemljišča plačuje nadomestilo na
območjih, ki so našteta v nadaljevanju, in na drugih območjih, ki so
opremljena vsaj z vodovodnim in električnim omrežjem. Takšna območja v
lokalni skupnosti določi občina z odlokom o nadomestilu. Pojma zazidano
in nezazidano stavbno zemljišče, od katerega se na teh območjih plačuje
nadomestilo, opredeljuje 60. člen ZSZ84. Pri tem dopušča, da so takšne
površine tudi poslovne površine zemljišč, ki so namenjene poslovni
dejavnosti, kot so nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem
in podobno. Po 61. členu ZSZ84 lokalne skupnosti pri določanju
nadomestila upoštevajo med drugim: opremljenost stavbnih zemljišč s
komunalnimi ter drugimi objekti in napravami, možnost priključitve na te
objekte in naprave. |
8. Ustavno sodišče je že v odločbi št. U-I-347/02 navedlo,
da so nekatere lokalne skupnosti neutemeljeno opredelile zazidana
stavbna zemljišča, na katerih so objekti, naprave in omrežje za prenos
in distribucijo električne energije, kot poslovne površine, namenjene
poslovni dejavnosti. Tudi v obravnavanem primeru je tako. Nadomestilo
predstavlja odmeno za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, ki je
komunalno opremljeno. Zemljišča, na katerih je telekomunikacijsko
omrežje, imajo posebno naravo, ki jo terja pomen tega omrežja. To
omrežje namreč zagotavlja dostopnost telekomunikacijskih storitev. ZTel-I
je v 2. točki 2. člena enotno opredelil pojem javnega
telekomunikacijskega omrežja. Ta pojem po citirani določbi ZTel-I obsega
javno telekomunikacijsko infrastrukturo, ki omogoča prenos signalov med
določenimi omrežnimi priključnimi točkami po žicah, z mikrovalovi, po
optičnih nosilcih in z drugimi elektromagnetnimi sredstvi. Po 12. točki
3. člena ZTel-I je mobilno javno radijsko omrežje javno
telekomunikacijsko omrežje, ki se ga uporablja za zagotavljanje mobilnih
javnih radijskih storitev. Tudi po 25. točki 3. člena ZTel-I je pojem
telekomunikacijskega omrežja enoten. Predstavljajo ga prenosni sistemi,
lahko tudi centrale in druga oprema, ki omogočajo prenos signalov med
določenimi omrežnimi priključnimi točkami po žičnih, radijskih, optičnih
ali drugih elektromagnetnih sistemih, kamor med drugim spadajo
satelitska omrežja, fiksna in mobilna, govorna in podatkovna prizemna
omrežja, omrežja za radijsko in televizijsko radiodifuzijo ter omrežja
za kabelsko televizijo. ZSZ84 upošteva opremljenost stavbnih zemljišč s
to infrastrukturo. Po 61. členu ZSZ84 lahko lokalna skupnost vrednoti
zemljišča med drugim tudi glede na njihovo opremljenost s
telekomunikacijskim omrežjem. Takšno vrednotenje stavbnih zemljišč
vpliva na višino odmerjenega nadomestila tako, da uporabniki stavb nih
zemljišč že v okviru nadomestila plačajo njihovo opremljenost s to
infrastrukturo. Zato je izpodbijani odlok, ki uvršča zemljišča, ki
pripadajo baznim postajam, med poslovne površine, namenjene poslovni
dejavnosti, v neskladju s 60. členom ZSZ84. Lokalna skupnost je imela po
navedenem pravico do nadomestila le od poslovnih površin stavb
pobudnice. |
9. Pobudnica je predlagala odpravo izpodbijanega odloka.
Hkrati je pojasnila, da odločba o odmeri nadomestila, ki je bila izdana
na njegovi podlagi, še ni pravnomočna. Ker ima odprt spor, se je Ustavno
sodišče odločilo dati ugotovitvi o nezakonitosti Odloka učinek
razveljavitve. Ker je Ustavno sodišče ugotovilo neskladnost predpisa že
zaradi zgoraj navedenih razlogov, ni ocenilo še drugih očitkov
pobudnice. |
c. |
10. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi
tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: podpredsednik dr. Janez
Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija
Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk
in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno. |
Podpredsednik dr. Janez Čebulj |
REPUBLIKA SLOVENIJA USTAVNO SODIŠČE |