Na podlagi 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 6/10 – uradno prečiščeno besedilo in 3/12) in 101. člena Poslovnika občinskega sveta (Uradni vestnik občine Ormož, št. 6/10 – uradno prečiščeno besedilo in 3/12) je Občinski svet občine Ormož, na 12. redni seji, dne 12. 3. 2012 potrdil uradno prečiščeno besedilo Statuta Občine Ormož, ki obsega:

- Statut Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 11/99, z dne 28.9.1999)

- Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 7/01, z dne 31.7.2001)

- Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 19/05, z dne 28.10.2005)

- Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 12/06, z dne 12.6.2006)

-  Dopolnitev Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 3/10 z dne 14.4.2010)

- Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 3/12, z dne 22.2.2012)

Številka: 007-5/2012 07/9

Ormož, dne 12. 3. 2012

S T A T U T

OBČINE ORMOŽ

(Uradno prečiščeno besedilo – UPB2)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Občina Ormož je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij:

Bresnica, Cerovec Stanka Vraza, Cvetkovci, Dobrava, Dobrovščak, Drakšl, Frankovci, Gomila pri Kogu, Hajndl, Hardek, Hermanci, Hujbar, Hum pri Ormožu, Ivanjkovci, Jastrebci, Kajžar, Kog, Krčevina, Lačaves, Lahonci, Lešnica, Lešniški Vrh, Libanja, Litmerk, Loperšice, Lunovec, Mali Brebrovnik, Mihalovci, Mihovci pri Veliki Nedelji, Miklavž pri Ormožu, Ormož, Osluševci, Pavlovci, Pavlovski Vrh, Podgorci, Preclava, Pušenci,  Ritmerk, Runeč,  Senešci, Sodinci, Spodnji Ključarovci, Stanovno, Strezetina, Strjanci, Strmec pri Ormožu, Svetinje, Šardinje, Trgovišče, Trstenik, Veličane, Velika Nedelja, Veliki Brebrovnik, Vičanci, Vinski Vrh, Vitan, Vodranci, Vuzmetinci, Zasavci, Žerovinci, Žvab.

Sedež občine je v Ormožu.

Občina je pravna oseba javnega prava.

Občino predstavlja in zastopa župan.

Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.

2. člen

Na območju občine so ustanovljene naslednje krajevne skupnosti kot ožji deli občine, na katere občina prenaša izvajanje določenih nalog krajevnega pomena:

1. Krajevna skupnost Ivanjkovci, ki obsega območja naslednjih naselij: Cerovec Stanka Vraza, Dobrovščak, Hujbar, Ivanjkovci, Lahonci, Libanja, Mali Brebrovnik, Mihalovci, Pavlovski Vrh, Runeč, Stanovno, Strezetina, Svetinje, Trstenik, Veličane, Žerovinci in Žvab.

2. Krajevna skupnost Miklavž pri Ormožu, ki obsega območja nas­lednjih naselij: Hermanci, Kajžar, Krčevina, Miklavž pri Ormožu, Veliki Brebrovnik, Vinski Vrh, Vuzmetinci in Zasavci.

3. Krajevna skupnost Kog, ki obsega območja naslednjih naselij: Gomila pri Kogu, Jastrebci, Kog, Lačaves, Vitan in Vodranci.

4. Krajevna skupnost Ormož, ki obsega območja naslednjih naselij: Dobrava, Frankovci, Hardek, Hum pri Ormožu, Lešnica, Lešniški Vrh, Litmerk, Loperšice, Ormož, Pavlovci, Pušenci in Spodnji Ključarovci.

5. Krajevna skupnost Podgorci, ki obsega območja naslednjih naselij: Bresnica, Cvetkovci, Osluševci, Podgorci, Preclava, Ritmerk in Strjanci.

6. Krajevna skupnost Velika Nedelja, ki obsega območja naslednjih naselij: Drakšl, Hajndl, Lunovec, Mihovci pri Veliki Nedelji, Senešci, Sodinci, Strmec pri Ormožu, Šardinje, Trgovišče, Velika Nedelja in Vičanci.

3. člen

Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine, in naloge iz državne pristojnosti, ki so po njenem predhodnem soglasju nanjo prenesene z zakonom.

4. člen

Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.

Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah neposredno in preko občinskih organov.

Na podlagi akta Občinskega sveta, s katerim se razpiše referendum, se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.

5. člen

Občina sodeluje s sosednjimi in z drugimi občinami zaradi skupnega urejanja in opravljanja lokalnih zadev javnega pomena. V ta namen lahko združuje sredstva in v skladu z zakonom ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, ustanavlja in upravlja sklade, javne zavode, javna podjetja in ustanove ter se povezuje v skupnosti, zveze in združenja.

Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.

6. člen

Občina  ima svoj grb, zastavo  in pečat.

Pečat  je v obliki kroga, s premerom 32 mm. V sredini je grb Ormoža, ob robu pa napis Občina Ormož.

Obliko in  uporabo grba in zastave ureja odlok.

7. člen

Za prispevek k razvoju in uveljavljanju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom.

II. NALOGE OBČINE

8. člen

Občina samostojno ureja in opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:

1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:

- sprejema statut in druge splošne akte občine,

- sprejema proračun in zaključni račun občine,

- načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,

- predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti.

2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:

- ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,

- pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,

- sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,

- evidentira občinska zemljišča in drugo premoženje,

- sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega  premoženja.

3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:

- spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,

- sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,

- oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj,

- sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,

- z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oz. gospodarskih subjektov,

- gradi in vzdržuje melioracijske sisteme.

4. Ureja namensko rabo prostora in razmestitev dejavnosti v prostoru, tako da:

- sprejema prostorske plane,

- sprejema prostorske izvedbene akte,

- pridobiva, opremlja in prodaja stavbna zemljišča,

- predlaga razlastitev za gradnjo v javno korist,

- sodeluje v postopkih za pridobivanje dovoljenj za posege v prostor.

5. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:

- v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,

- sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,

- spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,

- spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,

- gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,

- gradi neprofitna in kadrovska stanovanja,

- v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj,

- sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov.

6. Skrbi za lokalne gospodarske javne službe tako, da:

- ustanavlja režijske obrate, javna podjetja in javne zavode ter podeljuje koncesije,

- sprejme predpise, ki urejajo način izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb,

- zagotavlja sredstva za izvajanje lokalnih gospodarskih javnih služb, kolikor se ta sredstva ne pridobivajo s prodajo storitev ali iz drugih virov,

- nadzira izvajalce lokalnih gospodarskih javnih služb.

7. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:

- ustanavlja vzgojno izobraževalne in zdravstvene zavode in zagotavlja pogoje za njihovo delovanje,

- podeljuje koncesije,

- v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,

- sodeluje z vzgojno izobraževalnimi zavodi in zdravstvenim zavodom,

- z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,

- ustvarja pogoje za vseživljenjsko izobraževanje občanov, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.

8. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:

- spremlja stanje na tem področju,

- pristojnim organom in institucijam  predlaga določene ukrepe na tem področju,

- ustanavlja javne zavode in podeljuje koncesije.

9. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:

- omogoča dostopnost kulturnih programov,

- skrbi za kulturno dediščino na svojem  območju,

- proglaša kulturne spomenike in ureja njihov varstveni režim,

- zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,

- vzpodbuja informacijsko in dokumentarno dejavnost,

- z dotacijami spodbuja te dejavnosti,

- sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.

10. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja ter varuje naravo tako, da:

- izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,

- spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,

- sprejema splošne akte, s katerimi  pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,

- sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,

- z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini,

- proglaša zavarovana naravna bogastva in določa varstveni režim ter načine zagotavljanja sredstev v ta namen.

11. Ureja promet v občini v skladu z zakonom.

12. Gradi oziroma vzpostavlja, ureja in vzdržuje:

- javne ceste, poti, ulice, kolesarske steze in druge prometne površine,

- javna parkirišča, javne trge, javne parke, zelenice, drevorede in druge javne površine, namenjene splošni rabi,

- infrastrukturne objekte in naprave, namenjene izvajanju gospodarskih javnih služb,

- stavbe, namenjene izvajanju javnih služb na področju vzgoje, izobraževanja, in kulture,

- igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča.

13. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:

- organizira reševalno pomoč v požarih,

- organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,

- zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,

- zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,

- sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,

- opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.

14. Ureja javni red v občini tako, da:

- sprejema predpise s tega področja,

- določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,

- ureja lokalni promet in določa  prometno ureditev,

- organizira občinsko redarstvo,

- izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami,

- opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,

- opravlja  druge naloge v okviru teh pristojnosti.

9. člen

Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov.

Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini.

Od upravljavca Centralnega registra prebivalstva lahko občina za potrebe izvajanja svojih nalog pridobiva naslednje osebne podatke:

- enotno matično številko občana

- ime in priimek

- kraj rojstva

- državljanstvo

- stalno in začasno prebivališče

- zakonski stan.

Osebne podatke iz prejšnjega odstavka lahko pridobi občina v pisni obliki, na magnetnih medijih, po elektronski pošti, za fizične osebe, ki imajo na občini stalno ali začasno prebivališče, pa tudi neposredno preko računalniške povezave.

Za pridobivanje osebnih podatkov iz 3. odstavka tega člena neposredno preko računalniške povezave je potrebno dovoljenje pristojnega ministra. Pristojni minister dovoli neposredno povezavo preko računalnika, ko občina zagotovi tehnične in druge pogoje, s katerimi se zagotavlja zavarovanje osebnih podatkov.

III. ORGANI OBČINE

1. SKUPNE DOLOČBE

10. člen

Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor. 

Občina ima volilno komisijo kot samostojen občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.

Občina ima lahko tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.

Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in  tem statutom.

Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.

11. člen

Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in drugimi predpisi občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.

Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote in organi občinske uprave. Organe občinske uprave ustanovi občinski svet, na predlog župana, z odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijsko in delovno področje.

12. člen

Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo kolegijsko, in njihova delovna telesa, veljavno sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine.

13. člen

Delo organov občine je javno.

Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.

Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta. 

Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.

2. OBČINSKI SVET

14. člen

Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.

Občinski svet ima 20 članov.

Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta.

Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20. dneh po izvolitvi.

Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih, odborih in komisijah.

15. člen

Volitve članov občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.

Občinski svet se voli v skladu z zakonom.

O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom.

16. člen

Občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge splošne akte ter poslovnik občinskega sveta.

V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:

- sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,

- sprejema občinski proračun in zaključni račun,

- sprejema programe, s katerimi se določi politika občine na posameznih področjih,

- ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje,

- v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,

- daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino,

- imenuje svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, svet za varstvo najemnikov neprofitnih stanovanj in druga podobna telesa, ki jih predvideva zakon,

- nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,

- potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,

- imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,

- imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,

- odloča o najemu  posojila in dajanju poroštva,

- razpisuje referendum,

- s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za  nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih  imenuje občinski svet,

- določa oblike izvajanja lokalnih javnih služb,

- ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom in izvršuje ustanoviteljske pravice,

- imenuje in razrešuje člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona,

- imenuje predstavnika občine v sosvet Načelnika Upravne enote,

- odloča o drugih zadevah iz pristojnosti občine, če ni zanje pristojen župan,

- v skladu z zakonom daje mnenje k imenovanju vodij javnih zavodov, katerih ustanovitelj je,

- na ustavno sodišče vlaga zahteve za presojo ustavnosti in zakonitosti, če meni, da je vsebina vložene zahteve za razpis referenduma v nasprotju z ustavo in zakonom.

17. člen

Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.

Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v  nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.

Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. V primeru predčasnega prenehanja mandata župana podžupan opravlja funkcijo župana in v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.

Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih javni uslužbenci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.

18. člen

 Občinski svet predstavlja župan, ki tudi sklicuje in vodi njegove seje. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana.

Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ne more voditi seje, jo vodi podžupan. Če je podžupan pooblaščen za vodenje seje, pa ne more voditi seje, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.

Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.

Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, pooblaščeni podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagani dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.

19. člen

Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.

20. člen

Občinski svet dela in odloča na sejah. 

Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.

Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.

O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.

Na vsaki redni seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta.

Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora, direktorju občinske uprave ter krajevnim skupnostim in političnim strankam, zastopanim v občinskem svetu. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila.

Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela. 

21. člen

Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov.

Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.

Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.

Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.

Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno.

22. člen

Predčasno prenehanje mandata XE "prenehanje mandata"  člana občinskega sveta ureja zakon.

Razlogi za prenehanje mandata XE "prenehanje mandata"  člana občinskega sveta se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi člana občinskega sveta.

Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet XE "občinski svet"  na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata XE "prenehanje mandata" , razen v primeru odstopa. Ugotovitveni sklep sprejme občinski svet na prvi seji po nastanku razlogov iz drugega odstavka tega člena.

Če član občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno izjavo županu. Župan XE "župan"  mora občinski svet XE "občinski svet"  in občinsko volilno komisijo XE "volilna komisija"  obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih dni od prejema pisne odstopne izjave.

Če župan XE "župan"  v roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti občinskega sveta in občinske volilne komisije XE "volilna komisija" , lahko občinski funkcionar, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo na upravno sodišče. Upravno sodišče o tožbi iz tega odstavka in tožbi iz drugega odstavka tega člena odloči meritorno v 30. dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30. dneh. Enako sodno varstvo lahko uveljavlja tudi kandidat za člana občinskega sveta, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je mandat prenehal, predstavnik kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov za člane občinskega sveta, s katere bi bil ta kandidat izvoljen.

Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta določa zakon.

2.1 DELOVNA TELESA OBČINSKEGA SVETA

23. člen

Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:

- občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih  imenuje občinski svet,

- občinskemu svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi z imenovanji v organe javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina,

- pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo  plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,

- opravlja naloge po zakonu, ki ureja preprečevanje korupcije,

- obravnava druga vprašanja, ki jih določi občinski svet.

24. člen

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov.

Občinski svet lahko razreši komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja  ali posameznega člana tako, da z večino glasov vseh članov občinskega sveta imenuje novo komisijo ali posameznega člana.

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima predsednika, ki ga imenuje komisija izmed svojih članov z večino glasov vseh članov.

25. člen

Občinski svet ima naslednja stalna delovna telesa:

- odbor za premoženje, finance  in gospodarska vprašanja,

- odbor za varstvo okolja in urbanizem,

- odbor za družbene dejavnosti,

- odbor za kmetijstvo in gozdarstvo,

- odbor za razvoj malega gospodarstva,

- komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,

- statutarno komisijo,

- komisijo za vloge in pritožbe,

- komisijo za odlikovanja in priznanja.

Občinski svet po potrebi ustanovi tudi druge odbore in komisije. Z aktom o ustanovitvi določi tudi njihovo delovno področje in število članov.

26. člen

Odbori imajo 5 do 9 članov, komisije pa 3 do 5 članov.

Število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi v poslovniku občinskega sveta.

Člane delovnih teles imenuje občinski svet izmed članov sveta in občanov. Izmed občanov je lahko imenovana največ polovica članov delovnega telesa.

Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.

Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.

27. člen

Delovno telo ima predsednika, ki ga imenuje izmed svojih članov z večino glasov vseh članov. Predsednik mora biti član občinskega sveta. Predsednik predstavlja delovno telo, sklicuje in vodi njegove seje.

Prvo sejo delovnega telesa skliče župan.

Delovno telo veljavno sklepa, če je na njegovi seji navzoča večina članov. Odločitve sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov.

Delovanje delovnih teles je podrobneje urejeno v poslovniku občinskega sveta.

28. člen

Delovno telo občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s statutom in poslovnikom občinskega sveta obravnava zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in zavzema do njih stališča ter daje občinskemu svetu mnenja in predloge.

Delovno telo občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

3. ŽUPAN

29. člen

Župana volijo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.

Mandatna doba župana traja štiri leta.

Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.

Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.

30. člen

Župan ima naslednje pristojnosti:

- predstavlja in zastopa občino,

- predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta,

- skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta in izvršuje občinski proračun,

- pooblašča direktorja občinske uprave ali druge zaposlene v občinski upravi za posamezne odločitve v zvezi z izvrševanjem proračuna,

- predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,

- odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja,

- objavlja statut, poslovnik, odloke in druge splošne akte,

- predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije,

- določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi,

- odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi in odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja, 

- imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in vodjo organa skupne občinske uprave skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic,

- usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,

- imenuje in razrešuje podžupane,

- opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.

31. člen

Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je v neskladju z ustavo ali zakonom, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.

Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.

Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine,  in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.

Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.

32. člen

Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:

- skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,

- imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,

- sprejme načrt zaščite in reševanja,

- vodi zaščito, reševanje in pomoč,

- določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,

- ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,

- sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,

- v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,

- predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.

33. člen

V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.

33. a člen

Če je občinski svet razpuščen, opravlja nujne naloge iz njegove pristojnosti v času do izvolitve novega občinskega sveta župan. Župan mora svoje odločitve predložiti v potrditev novoizvoljenemu občinskemu svetu takoj, ko se ta sestane na prvi seji.

34. člen

Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega podžupana. Podžupana imenuje izmed članov občinskega sveta župan, ki lahko podžupana tudi razreši.

Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.

Podžupan, ki ga določi župan, če pa ga ne določi pa najstarejši podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. 

V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.

V primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana do razpisa nadomestnih volitev podžupan, ki ga določi župan, razen če je razrešen. Če župan ne določi kateri podžupan bo začasno opravljal funkcijo župana, oziroma če je razrešen, odloči občinski svet, kateri izmed članov občinskega sveta bo opravljal to funkcijo.

Do izvolitve novega župana opravlja podžupan oziroma član občinskega sveta, ki je določen za začasno opravljanje funkcije župana, nujne naloge iz pristojnosti župana.

Podžupan oziroma član občinskega sveta, ki je določen za začasno opravljanje funkcije župana nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.

V soglasju z županom se lahko podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.

35. člen

Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.

V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.

36. člen

Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.

37. člen

Županu in podžupanu preneha mandat:

- če na podlagi pravnomočnega akta izgubi volilno pravico,

- če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,

- če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo kot šest mesecev,

- če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,

- če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,

-  če odstopi.

Županu preneha mandat tudi, če ga v skladu z zakonom razreši Državni zbor.

Podžupanu preneha mandat tudi, če ga na predlog župana razreši občinski svet.

Župan oziroma podžupan je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi z četrto, peto in šesto alinejo prvega odstavka tega člena. Odločitev oziroma odstopna izjava župana oziroma podžupana mora biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta. Komisija je dolžna v roku 8 dni po prejemu pisne izjave posredovati predlog ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu.

Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi  pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.

Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.

Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.

Če podžupan odstopi, mora v odstopni izjavi izrecno navesti, ali odstopa tudi kot član občinskega sveta. Če tega izrecno ne izjavi, se odstop s funkcije podžupana ne šteje tudi kot odstop s funkcije člana občinskega sveta.

4. NADZORNI ODBOR

38. člen

Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.

Nadzorni odbor ima naslednje pristojnosti:

- opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,

- nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,

- nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja pravno pravilnost  poslovanja občinskih organov, občinske uprave, krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih pravnih oseb, ki jih ustanovi občina, in vseh drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna, ugotavlja pravno pravilnost gospodarjenja z občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev in gospodarjenja z občinskim premoženjem.

39. člen

Nadzorni odbor ima tri člane. Občinski svet imenuje člane nadzornega odbora, najkasneje v 45. dneh po svoji prvi seji. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Članstvo v nadzornem odboru je nezdružljivo s funkcijo župana, podžupana in člana občinskega sveta, kakor tudi s članstvom v svetu krajevne skupnosti, delom v občinski upravi in članstvom poslovodstva javnega podjetja ali javnega zavoda oziroma druge organizacije, ki je uporabnik proračunskih sredstev.

Članom nadzornega odbora preneha članstvo v nadzornem odboru s konstituiranjem novega občinskega sveta. 

Občinski svet lahko razreši nadzorni odbor ali posameznega člana tako, da imenuje nov nadzorni odbor ali posameznega člana z večino glasov vseh članov.

Občinski svet lahko razreši člana nadzornega odbora iz razlogov, zaradi katerih preneha funkcija članu občinskega sveta.  

40. člen

Prvo sejo nadzornega odbora občine v 20. dneh po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.

Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora.

Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.

Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov.

41. člen

Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora.

Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor:

- proračuna in zaključnega računa proračuna občine,

- finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev.

V program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. S programom seznani nadzorni odbor občinski svet in župana.

Z letnim programom se določi predviden obseg nadzora, predvidena vsebina in časovno obdobje nadzora, cilji posameznega predvidenega nadzora, člani nadzornega odbora, ki bodo izvedli nadzor ter predvidena poraba časa za nadzor.

41. a člen

Nadzorni odbor za vsako izvedbo nadzora na svoji seji izda sklep o uvedbi posameznega nadzora, ki ga vroči nadzorovani osebi. Sklep o izvedbi nadzora vsebuje predvsem določitev nadzorovane osebe, vsebino in obseg nadzora, predvideni čas izvedbe nadzora, odločitev o tem, ali bo nadzor opravljen pri nadzorovani osebi ali na seji nadzornega odbora, dokumente, ki jih bo pregledal ter določilo, ali bo nadzor opravil posamezni član nadzornega odbora ali celoten nadzorni odbor, glede na okoliščine primera pa lahko vsebuje tudi druge sestavine.

V skladu z izdanim sklepom o uvedbi nadzora se opravijo ustrezna dejanja nadzora, ki se ustrezno dokumentirajo. Na njihovi podlagi nadzorni odbor po opravljenem nadzoru pripravi osnutek poročila o nadzoru. Ta vsebuje navedbo nadzorovane osebe, predmeta nadzora, obdobja nadzora, ugotovitve nadzora in predloge oziroma priporočila nadzornega odbora, glede na okoliščine primera pa lahko vsebuje tudi druge sestavine.

Vsak član nadzornega odbora ima pravico od nadzorovane osebe zahtevati in dobiti podatke, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor. Nadzorovana oseba je nadzornemu odboru dolžna predložiti vso potrebno dokumentacijo v roku, ki ga glede na obsežnost in zahtevnost priprave določi nadzorni odbor.

Osnutek poročila o nadzoru se vroči nadzorovani osebi, ki lahko da nanj ugovor v roku, ki ga določi nadzorni odbor. Rok, ki ga določi nadzorni odbor, je odvisen od obsežnosti predmeta nadzora in ugotovitev oziroma priporočil, v vsakem primeru pa ne sme biti krajši od 8 dni in ne daljši od 30 dni.

Nadzorni odbor pripravi in izda končno poročilo o nadzoru čim prej, najpozneje pa v roku 15 dni po preteku roka za ugovor oziroma po vloženem ugovoru nadzorovane osebe. Poročilo o nadzoru mora vsebovati vse sestavine, ki so določene z drugim in tretjim odstavkom tega člena, v primeru danega ugovora pa še opredelitev nadzornega odbora do vseh navedb, ki jih v svojem ugovoru da nadzorovana oseba.

42. člen

Končno poročilo je nadzorovana oseba dolžna obravnavati in sicer najpozneje v roku dveh mesecev po vročenem končnem poročilu. Pred obravnavo lahko notranji revizor prouči nepravilnosti, ki jih je ugotovil nadzorni odbor. Vsako končno poročilo nadzornega odbora mora na seji obravnavati Občinski svet, na kateri mora biti prisoten tudi župan. Pri drugih nadzorovanih osebah mora poročilo nadzornega odbora obravnavati najvišji organ upravljanja.

Občinski svet in župan, če nadzorovana oseba ni občina pa tudi odgovorna oseba nadzorovane osebe, so dolžni nadzornemu odboru pisno sporočiti svoj odziv na končno poročilo. Pisni odziv vsebuje opredelitev do tega, ali končno poročilo in v njem vsebovana priporočila in mnenja nadzorovana oseba sprejema ali ne, kakor tudi katere ustrezne popravljalne ukrepe je navedeni organ v skladu s svojimi pristojnostmi sprejel. S posebnimi pisnimi sporočili morajo občinski svet, župan in odgovorna oseba druge nadzorovane osebe nadzorni odbor obveščati tudi o izvajanju in rezultatih sprejetih ukrepov.

Če notranji revizor, občinska uprava, ministrstvo ali drugi strokovnjaki utemeljeno dvomijo v pravilnost in primernost končnega poročila nadzornega odbora, mora občinski svet, župan in odgovorna oseba nadzorovane osebe svojemu pisnemu sporočilu priložiti tudi pisni dokument, s katerim je ugotovljen utemeljen dvom v pravilnost in primernost končnega poročila nadzornega odbora.

Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku, mora o teh kršitvah v roku 15 dni obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče RS.

43. člen

Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.

Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.

O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.

44. člen

Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank.

Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.

45. člen

Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.

Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.

Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi izdelanega letnega programa nadzora in na njegovi podlagi izdelanega finančnega načrta nadzornega odbora, ki ga nadzorni odbor predloži do roka, določenega z navodilom za pripravo proračuna.

46. člen

Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom.

5.1 OBČINSKA UPRAVA

47. člen

Občinska uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.

48. člen

Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi Občinski svet na predlog župana z odlokom.

Podrobnejšo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.

49. člen

Predstojnik občinske uprave je župan.

Delo občinske uprave neposredno vodi direktor občinske uprave.

Direktorja občinske uprave imenuje in razrešuje župan v skladu z zakonom, ki ureja položaj delavcev v državnih organih in občinski upravi.

Župan lahko pooblasti direktorja občinske uprave za podpisovanje določenih aktov poslovanja.

Za delo občinske uprave je direktor občinske uprave odgovoren županu.

50. člen

Upravne naloge občinske uprave opravljajo uradniki in strokovno tehnični delavci.

Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.

Župan odloča o sklenitvi delovnih razmerij v občinski upravi in o drugih delovno pravnih vprašanjih ter imenuje in razrešuje uradnike.

51. člen

Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno.

52. člen

Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.

Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisi.

53. člen

Za izdajanje posamičnih aktov, ki so v pristojnosti občinske uprave, je pooblaščen direktor občinske uprave. Direktor občinske uprave lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.

O upravnih stvareh lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob teh  pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.

54. člen

Postopek odločanja o pritožbi zoper posamičen akt, ki ga je izdala občinska uprava, vodi župan ali po njegovem pooblastilu uradna oseba, ki dela v uradu župana in izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena.

Če župan nima ustrezne strokovne izobrazbe za opravljanje dejanj v upravnem postopku, mora postopek do izdaje odločbe voditi uradna oseba, ki dela v uradu župana in ki izpolnjuje  pogoje za vodenje  upravnega postopka po zakonu in tem statutu.

55. člen

O izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve javnega uslužbenca o stvari tudi odloči, če je javni uslužbenec pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.

O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.

56. člen

Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave.

Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi s splošnim aktom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.

6. OBČINSKO PRAVOBRANILSTVO

57. člen

Občinski svet lahko z odlokom ustanovi občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi organi zastopa občino, občinske organe in ožje dele občine.

V odloku o ustanovitvi občinskega pravobranilstva občinski svet določi njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo.

Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva.

7. DRUGI ORGANI OBČINE

58. člen

Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi  župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.

59. člen

Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti.

Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.

IV.  OŽJI DELI OBČINE

60. člen

 Občina Ormož je zaradi prostorskih, zgodovinskih, upravno gospodarskih in kulturnih potreb občanov na določenem zaokroženem območju razdeljena na ožje dele – krajevne skupnosti.

Zaradi lažjega zadovoljevanja skupnih potreb občanov, ki živijo na območjih krajevnih skupnosti, občina prenaša na krajevne skupnosti izvajanje določenih nalog krajevnega pomena.

Odločitev o ustanovitvi, ukinitvi ali spremembi območja krajevnih skupnosti in njenem imenu sprejme občinski svet, po poprej ugotovljeni volji prebivalcev, ki živijo na njenem območju.

Volja prebivalcev se ugotavlja na referendumu, ki se razpiše:

- v primeru združitve krajevnih skupnosti: na območju vsake izmed krajevnih skupnosti, ki se združujejo posebej,

- v primeru ustanovitve nove krajevne skupnosti oz. izločitve dela krajevne skupnosti v novo krajevno skupnost: na območju, kjer naj bi se ustanovila nova krajevna skupnost,

- v primeru spremembe območja: na območju, ki naj bi se izločilo iz krajevne skupnosti in na območju krajevne skupnosti, kateri naj bi se območje priključilo.

61. člen

Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:

- dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,

- sodelujejo pri pripravi programov za:

· oskrbo s pitno vodo in zaščito virov pitne vode,

· izgradnjo objektov za odvajanje in čiščenje odpadne vode,

· modernizacijo lokalnega cestnega omrežja in omrežja občinskih javnih poti,

- sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja  gospodarskih  javnih služb,

- dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,

- dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo,

- dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),

- predlagajo programe javnih del,

- sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,

- oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,

- dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov,

- seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,

- sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,

- spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,

- dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog.

62. člen

Krajevne skupnosti na svojem območju:

- upravljajo s premoženjem, ki ga imajo v lasti, kakor tudi z drugim premoženjem po pooblastilu občine,

- gradijo kulturne in športne objekte,

- vzdržujejo lastne športne objekte in, po pooblastilu občine, občinske javne športne objekte,

- pospešujejo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju, 

- organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oz. nudijo pomoč pri  organizaciji teh prireditev,

- dajejo mnenja in pobude v zadevah iz pristojnosti občinskih organov, ki se tičejo prostora in prebivalcev na območju krajevne skupnosti,

- predlagajo program in razpis referenduma za uvedbo samoprispevka,

- podeljujejo krajevna priznanja in nagrade,

- podajajo predloge za podelitev občinskih priznanj in nagrad,

- izvajajo, na podlagi 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah, gospodarske javne službe v skladu z občinskimi odloki, ki urejajo izvajanje gospodarskih javnih služb, zlasti pokopališko, pogrebno dejavnost in urejanje pokopališč ter vzdrževanje javnih poti,

- opravljajo druge naloge v skladu z občinskimi predpisi.

63. člen

Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava.

Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.

Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.

64. člen

Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju  krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.

Volitve v svet  krajevne skupnosti razpiše župan.

Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za volitve v svet  krajevne skupnosti.

Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.

Funkcija člana sveta krajevne skupnosti je nezdružljiva s članstvom v nadzornem odboru in delom v občinski upravi. Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta ožjega dela občine.

65. člen

Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovice njegovih članov. Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.

Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter predstavlja svet krajevne skupnosti.

Svet krajevne skupnosti na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.

Svet krajevne skupnosti veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov. Odločitve sprejema z večino glasov navzočih članov.

Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati.

Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.

Svet krajevne skupnosti lahko sprejme poslovnik za svoje delo ali pa odloči, da se za njegovo delovanje smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.

66. člen

 Svet krajevne skupnosti sprejema vse odločitve iz pristojnosti krajevne skupnosti, zlasti pa še:

-  finančni načrt in zaključni račun,

-  letni program dela in poročilo o izvedbi programa,

-  odločitve o porabi sredstev krajevne skupnosti,

-  sklepanje pogodb,

-  sklepanje drugih pravnih poslov v okviru finančnega načrta krajevne skupnosti,

-  obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na krajevno skupnost,

-  upravlja s premoženjem krajevne skupnosti,

-  podeljuje krajevna priznanja in nagrade,

-  daje predloge za občinska priznanja in nagrade,

-  daje pobude, predloge ter mnenja Občinskemu svetu za sprejem odločitev, ki se nanašajo na krajevno skupnost.

Za sklepanje pogodb in drugih pravnih poslov velja za svet krajevne skupnosti omejitev iz 72. člena tega statuta.

Predlog finančnega  načrta krajevne skupnosti mora biti usklajen s predlogom proračuna občine in predložen županu, da ga lahko Občinski svet obravnava skupaj s proračunom občine. Finančni načrt krajevne skupnosti postane veljaven z uveljavitvijo proračuna občine oz., ko da nanj  soglasje občinski svet.

67. člen

Občinski svet mora pred vsako odločitvijo, ki se nanaša zgolj ali pretežno na krajevno skupnost, pridobiti mnenje sveta krajevne skupnosti. Če svet krajevne skupnosti v 30. dneh ne poda svojega mnenja, lahko občinski svet odloči o zadevi. Če gre za nujno zadevo, lahko župan ta rok izjemoma skrajša. 

68. člen

Notranja organiziranost krajevnih skupnosti na ožje dele (trški, vaški sveti), prazniki in simboli krajevnih skupnosti, ustanavljanje delovnih teles in druga specifična vprašanja za posamezne krajevne skupnosti se določijo s posebnim aktom, ki ga sprejme svet krajevne skupnosti.

69. člen

V sodelovanju med občino in krajevno skupnostjo in zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog se ustanovi sosvet  krajevnih skupnosti.

Sosvet sestavljajo predsedniki krajevnih skupnosti.

Sosvet je posvetovalni organ župana in obravnava vprašanja povezana z življenjem občanov v krajevnih skupnostih in njihovim sodelovanjem pri odločanju v občini, vprašanja enakomernega razvoja krajevnih skupnosti ter v zvezi s tem daje županu svoje predloge in mnenja.

70. člen

Krajevne skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice.

Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za  razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine ter določbe tega statuta.

Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino.

71. člen

Delovanje krajevne skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevki in s prihodki od premoženja ožjega dela občine. Sredstva za delovanje krajevne skupnosti se v proračunu razporedijo po krajevnih skupnostih.

Krajevna skupnost vsako leto, pred začetkom postopka za sprejem proračuna, predloži županu program dela, ki izkazuje potrebe po sredstvih za prihodnje proračunsko obdobje.

Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati.

Pri uporabi sredstev, ki jih krajevna skupnost pridobi iz občinskega proračuna, je krajevna skupnost vezana za namen, ki je določen s proračunom ali drugimi akti Občinskega sveta.

Za izvrševanje finančnega načrta je odgovoren predsednik sveta krajevne skupnosti.

Za izvrševanje finančnih načrtov krajevne skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe Odloka o proračunu občine.

72. člen

Krajevna skupnost v okviru svojih nalog in finančnega načrta sklepa pravne posle.

O sklepanju pravnih poslov odloča svet krajevne skupnosti.

Krajevna skupnost si mora za sklepanje pravnih poslov, katerih vrednost presega 50 % zneska, ki ga Zakon o javnih naročilih določa za obvezno izvedbo javnega razpisa, predhodno pridobiti soglasje župana. Župan oz. od njega pooblaščena oseba je sopodpisnik takšnega pravnega posla.

73. člen

Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine.

Svet krajevne skupnosti mora članu nadzornega odbora ali drugi osebi, ki se izkaže s pooblastilom nadzornega odbora, omogočiti vpogled v vso dokumentacijo krajevne skupnosti.

74. člen

Organizacijske, strokovne, administrativne, in druge pomožne naloge za svet krajevne skupnosti opravlja strokovni sodelavec krajevne skupnosti, ki je delavec občinske uprave.

Računovodske naloge za krajevno skupnost opravlja občinska uprava.

75. člen

Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:

-  če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane,

-  če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine,

-  če nadzorni odbor ugotovi pravne nepravilnosti pri poslovanju ali negospodarno poslovanje oziroma gospodarjenje s premoženjem.

V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI

1. ZBOR OBČANOV

76. člen

Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

77. člen

Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za posamezno krajevno skupnost ali del krajevne skupnosti.

Župan lahko skliče zbor občanov na lastno pobudo, mora pa ga sklicati, če tako zahteva občinski svet, svet krajevne skupnosti ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti.

Zbor občanov za območje krajevne skupnosti se skliče najmanj enkrat letno.

78. člen

Zahteva za sklic zbora občanov se vloži s podpisovanjem na seznamu, ki vsebuje naslednje osebne podatke: ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča. Vsak volivec v občini oziroma v krajevni skupnosti lahko da pobudo za podpisovanje zahteve za sklic zbora občanov.

Zahtevi za sklic zbora občanov je potrebno priložiti predlagani dnevni red.

Župan lahko zavrne zahtevo za sklic, če ni vložena v skladu z zakonom ali tem statutom. Vsak podpisnik zahteve lahko sproži upravni spor zoper županovo odločitev, da se zahteva zavrne. 

Če niso podani razlogi za zavrnitev zahteve, mora župan sklicati zbor občanov najkasneje petnajst dni po prejemu zahteve, od dneva sklica pa do dneva izvedbe pa lahko preteče najmanj 8 in največ 30 dni.

79. člen

Akt o sklicu zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.

Sklic zbora občanov se objavi v Uradnem vestniku občine Ormož in na krajevno običajen način.

80. člen

Zbor občanov veljavno sklepa, če se ga udeleži  najmanj 5 odstotkov volivcev v občini oziroma v krajevni skupnosti.

Zbor občanov vodi župan, podžupan, predsednik sveta krajevne skupnosti  ali predsedujoči, ki ga izvolijo udeleženci zbora občanov z večino glasov. Na predlog predsedujočega lahko zbor občanov sprejme pravila svojega dela.

Zbor občanov sprejema odločitve z večino glasov navzočih volivcev.

Zapisnik zbora občanov vodi uradna oseba občinske uprave, ki jo določi župan ali direktor občinske uprave.

81. člen

Občani na zboru občanov:

- obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,

- obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,

- obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oz. za spremembo njihovih območij,

- predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,

- opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,

- imenujejo in razrešujejo člane vaških odborov,

- dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,

- oblikujejo stališča v zvezi  z večjimi posegi v prostor,

- lahko razpravljajo o predlogih splošnih aktov občine,

- razpravljajo o poročilih o delu občinskih organov in delu sveta krajevnih skupnosti,

- razpravljajo o delu občinskih organov z vidika interesov krajevnih skupnosti,

- obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine, ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.

Odločitev, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.

2. REFERENDUM O SPLOŠNEM AKTU OBČINE

82. člen

Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.

Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana  ali člana občinskega sveta.

Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.

83. člen

Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.

Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.

Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.

84. člen

Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.

Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.

Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.

Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.

85. člen

Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.

Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda za razpis referenduma za celotno območje občine mora biti podprta s podpisi najmanj dvestotih volivcev v občini, pobuda za razpis referenduma v ožjem delu občine pa mora biti podprta s podpisi najmanj 5 % volivcev ožjega dela občine.  Podporo pobudi dajo volivci  na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.

Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.

Če  župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.

Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.

86. člen

Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma s podpisovanjem na seznamu ali z osebnim podpisovanjem.

Župan določi obrazec seznama ali obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.

Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. Državni organ pristojen za vodenje evidence volilne pravice, overi tudi podpise volivcev na seznamih.

Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.

87. člen

Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena.

Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.

Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa  in dan glasovanja.

Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.

Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.

88. člen

Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.

Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

89. člen

Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.

Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.

Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.

3. SVETOVALNI REFERENDUM

90. člen

Občinski svet  lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.

Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.

Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.

Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.

4. DRUGI REFERENDUMI

91. člen

Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če  tako določa zakon.

Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.

Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina volivcev, ki so glasovali v občini oziroma v delu občine, za katero se bo samoprispevek uvedel.

5. LJUDSKA INICIATIVA

92. člen

Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.

Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.

Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.

Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.

93. člen

Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.

VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE

94. člen

Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.

Opravljanje javnih služb zagotavlja občina:

- neposredno v okviru občinske uprave,

- z ustanavljanjem javnih zavodov XE "javni zavod"  in javnih podjetij,

- z dajanjem koncesij,

- z neposrednim prenosom po 35. členu Zakona o gospodarskih javnih službah XE "koncesija" .

95. člen

Občina zagotavlja izvajanje negospodarskih javnih služb na naslednjih področjih:

- osnovnošolsko izobraževanje,

- predšolska vzgoja in varstvo otrok,

- glasbena vzgoja,

- izobraževanje odraslih,

- osnovno zdravstvo in lekarniška dejavnost,

- osebna pomoč družini,

- knjižničarstvo,

- kultura in

- informacijska dejavnost.

96. člen

Občina obvezno zagotavlja izvajanje naslednjih gospodarskih javnih služb:

- oskrba s pitno vodo,

- ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,

- odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,

- javno snago in čiščenje javnih površin,

- urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin,

- gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,

- vzdrževanje občinskih cest,

- druge dejavnosti, določene z zakonom kot obvezne občinske gospodarske javne službe.

Kot občinske gospodarske javne službe se lahko z odlokom določijo tudi druge dejavnosti, če so nenadomestljiv pogoj za življenje ljudi v občini in jih trg ne more zagotoviti v zadostni meri.

Občina lahko določi, da se na enak način kot občinske gospodarske javne službe opravljajo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.

97. člen

Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi javno podjetje ali javni zavod skupaj z drugimi občinami.

Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.

V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.

VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE

98. člen

Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.

Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

Odločitev o pridobitvi in odtujitvi nepremičnega premoženja občine sprejme občinski svet. O pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja odloča župan v skladu z občinskim proračunom.

Prodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se odprodaja in zamenjava nepremičnin in premičnin izvedeta v skladu s predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja.

99. člen

Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.

100. člen

Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.

Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.

V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.

V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine. V bilanci prihodkov in odhodkov so vključeni tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občine.

101. člen

Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.

Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev.

Za izdatke, ki v tekočem letu niso predvideni v proračunu občine, je potrebno pridobiti predhodno soglasje Občinskega sveta.

102. člen

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti posamezne delavce občinske uprave ali podžupana.

103. člen

Proračun občine je Odlok občine, v katerem so predvideni prihodki in drugi prejemki in odhodki in drugi izdatki občine za eno leto.

Rebalans proračuna je odlok o spremembi proračuna.

104. člen

Proračun občine sprejme občinski svet na predlog župana  z odlokom.

V Odloku o proračunu občine se določi tudi obseg zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri izvrševanju proračuna za posamezno leto.

105. člen

Občina se financira iz:

-  davkov, prispevkov, nadomestil in drugih javnih dajatev,

-  zakonsko določenega deleža dohodnine,

-  prostovoljnih prispevkov, daril in volil,

-  prihodkov od premoženja,

-  sredstev, ki jih zagotavlja država v okviru finančne izravnave,

-  drugih sredstev, ki jih zagotavlja država,

-  zadolževanja in

-  drugih virov.

106. člen

Javne dajatve, ki pripadajo občini, so zlasti:

-  davek na dediščine in darila,

-  davek na dobitke od iger na srečo,

-  davek od prometa nepremičnin,

-  upravne takse,

-  posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic,

-  davek od premoženja,

-  delež dohodnine v skladu z zakonom,

-  nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,

-  krajevne turistične takse,

-  komunalne takse,

-  pristojbina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda,

-  odškodnina in nadomestilo za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja,

-  takse za obremenjevanje okolja (ekološke takse),

-  sorazmerni del stroškov za opremo stavbnega zemljišča (komunalni prispevek),

-  koncesijska dajatev (nadomestilo za izvajanje koncesije),

-  druge javne dajatve, določene z zakonom ali na podlagi zakona.

107. člen

V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani odhodki po natančnih namenih, po uporabnikih proračuna, investicijah, investicijskem vzdrževanju in drugih namenih.

108. člen

Proračun občine mora biti sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša.

Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša, se financiranje nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto.

V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.

O izvajanju proračuna občine za začasno financiranje lokalnih zadev javnega pomena obvesti proračunske porabnike župan s sklepom.

109. člen

Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali prerazporedi proračunska sredstva.

O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet.

Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna.

110. člen

Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok občine, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto za ta namen.

111. člen

Če se med letom spremeni delovno področje oziroma pristojnost uporabnika proračuna, se v skladu s tem sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča župan.

Če se uporabnik ali posredni uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali se prerazporedijo med druge uporabnike.

112. člen

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5 odstotkov sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta.

O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega člena odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.

113. člen

Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom v višini 0,5 odstotkov prihodkov.

Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta.

            Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2 odstotka letno doseženih prihodkov  iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.

114. člen

Rezerva se uporablja:

- za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč; kot so: suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče v skladu z zakonom, epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;

- za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;

- za kritje proračunskega primanjkljaja.

Sredstva za namene iz prve in tretje alineje prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz druge alineje morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.

O uporabi sredstev iz prvega in drugega odstavka tega člena odloča župan.

115. člen

Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.

V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv. Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra, leta, za katerega sprejme zaključni račun.

Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinskemu svetu najkasneje do konca marca tekočega leta.

116. člen

Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon.

117. člen

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine.

O soglasju, na predlog župana, odloča občinski svet. Župan odloča o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih določa zakon.

118. člen

Finančno poslovanje občine izvršuje občinska uprava.

119. člen

Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.

VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE

1. Splošni akti občine

120. člen

Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.

Odločitve, ki se ne sprejemajo v obliki splošnih aktov, sprejme občinski svet v obliki sklepa.

Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.

121. člen

Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.

Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.

122. člen

S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.

123. člen

Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa njihovo delovno področje ter ustanavlja javna podjetja in javne zavode.

124. člen

Z odredbo občina določa ukrepe, ki imajo splošen pomen. 

125. člen

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.

126. člen

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

127. člen

Statut in odloke sprejema občinski svet.

Pravilnike, odredbe in navodila sprejema občinski svet, po posebnem pooblastilu občinskega sveta pa lahko tudi župan.

128. člen

Splošni akti občine se objavljajo v Uradnem vestniku občine Ormož in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.

V uradnem glasilu iz prejšnjega odstavka se objavljajo tudi drugi akti, če to določa ta statut ali če tako določi občinski svet.

2. Posamični akti občine

129. člen

Posamični akti občine so odločbe in sklepi.

Z odločbo odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

S sklepom odloča občina o vprašanjih procesnega pomena v upravnem postopku.

130. člen

V upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti občine odloča na prvi stopnji občinska uprava, če ni z zakonom drugače določeno.

O pritožbah zoper odločbe občinske uprave odloča župan, če ni z zakonom drugače določeno. V pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.

O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.

IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH  SKUPNOSTI

131. člen

Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine.

132. člen

Občina lahko nastopa kot stranski udeleženec v upravnem postopku, če bi lahko odločitev o zadevi prizadela pravice oziroma pravni položaj občine. Občino v upravnem postopku zastopa župan oziroma po pooblastilu župana direktor občinske uprave ali druga oseba, zaposlena v občinski upravi. Občino lahko zastopa tudi pooblaščenec, ki se izkaže s pooblastilom občinskega sveta oziroma župana.

Osebe iz prejšnjega odstavka lahko v imenu občine vložijo tožbo v upravnem sporu.

133. člen

Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski  svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.

X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

134. člen

Volilne enote za volitve članov svetov ožjih delov občine do uskladitve določb ZLV z ZLS določi svet ožjega dela občine s svojim aktom.

Volilne enote iz prejšnjega odstavka lahko določi občinski svet z odlokom, če svet ožjega dela občine s tem soglaša.

135. člen

Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 12/95), Statutarni sklep (Uradni vestnik občine Ormož št. 14/98) ter Statuti krajevnih skupnosti.

136. člen

Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož.

Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 7/01) vsebujejo naslednjo končno določbo:

7. člen

Spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati 15. dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož.

Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 19/05) vsebujejo naslednjo končno določbo:

11. člen

Spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati 15. dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož.

Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 12/06) vsebujejo naslednjo končno določbo:

4. člen

Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož.

Dopolnitev Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 3/10) vsebuje naslednjo končno določbo:

3. člen

Dopolnitev statuta začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož.

Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 3/12) vsebujejo naslednjo končno določbo:

22. člen