O D L O K

o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Komenda

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(predmet odloka)

S tem odlokom se določajo podlage za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo):

-  evidence za odmero nadomestila,

-  zazidana in nezazidana stavbna zemljišča,

-  območja, ki so predmet odmere nadomestila,

-  merila za določitev višine nadomestila,

-  zavezanca za plačilo nadomestila in način odmere nadomestila,

-  oprostitve plačila nadomestila.

2. člen

(gradbena parcela)

(1)  Izraz gradbena parcela, ki se uporablja v tem odloku, predstavlja zemljišče z zgrajeno stavbo ali namenjeno gradnji stavbe, na katerem so vse površine potrebne za funkcioniranje stavbe in je kot taka določena skladno s predpisi s področja graditve in urejanja prostora ter tem odlokom.

(2)  Gradbena parcela je lahko sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, mora pa biti v celoti v območju namenske rabe, kjer je gradnja dovoljena z veljavnimi izvedbenimi prostorskimi akti, ki veljajo na območju Občine Komenda.

3. člen

(zazidana stavbna zemljišča)

(1)  Kot zazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.

(2)  Če določena stavba, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, gradbene parcele nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.

4. člen

(nezazidana stavbna zemljišča)

(1)  Kot nezazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

(2)  Če na posameznem od zgoraj navedenih zemljišč stoji objekt, se kot nezazidano stavbno zemljišče določi zemljiška parcela, na kateri stoji takšen objekt, od katere se odšteje površino gradbene parcele.

(3)  Če gradbena parcela ni določena, se do njene določitve kot nezazidano stavbno zemljišče šteje površina zemljiške parcele, na kateri stoji objekt, od katere se odšteje površina fundusa objekta, pomnožena s faktorjem 1,5.

(4)  Nezazidano stavbno zemljišče je lahko sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel kakor tudi dela zemljiške parcele.

(5)  Kot nezazidana stavbna zemljišča s tem členom štejejo zemljišča, na katerih je zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo iz javnega omrežja, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter možnost dostopa na javno cesto.

(6)  Šteje se, da je oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter možnost dostopa na javno cesto zagotovljena, če se zemljišče lahko šteje za opremljeno  stavbno zemljišče skladno s predpisi o urejanju prostora.

(7)  Kot nezazidano stavbno zemljišče se štejejo nezazidane zemljiške parcele ali njeni deli istega lastnika in iste namenske rabe, ki se stikajo najmanj v dolžini 3m in katerih skupna površina je večja ali enaka površini kot jo določa prostorski akt za gradbeno parcelo novogradnje.

II.  EVIDENCE ZA ODMERO NADOMESTILA

5.  člen

(evidenca stavbnih zemljišč)

Za potrebe odmere nadomestila, pristojni organ občine za odmero nadomestila (v nadaljevanju: pristojni organ občine), vodi in vzdržuje evidenco stavbnih zemljišč. Podatke za evidenco stavbnih zemljišč pristojni organ občine pridobiva iz gostujočih in lastnih zbirk podatkov.

6.  člen

(gostujoče zbirke podatkov)

(1)  Gostujoče zbirke podatkov se privzamejo iz državnih, občinskih in ostalih evidenc.

(2)  Gostujoče zbirke podatkov iz državnih evidenc so:

-  podatki o površinah, dejanski rabi in identifikatorjih nepremičnin iz Registra nepremičnin, Katastra stavb in Zemljiškega katastra,

-  podatki o zavezancih iz Poslovnega registra Slovenije, Centralnega registra prebivalstva in Zemljiške knjige,

-  podatki o komunalni opremljenost iz Zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture,

-  podatki državnih prostorskih aktov iz Prostorskega informacijskega sistema ali pristojnih upravnih organih, ki te podatke izdajajo.

(3)  Gostujoče zbirke podatkov iz občinskih evidenc so:

-  podatki občinskih prostorskih aktov,

-  podatki o komunalni opremljenost iz katastrov upravljavcev gospodarske javne infrastrukture.

(4)  Gostujoče zbirke podatkov iz ostalih evidenc so:

-  podatki iz najemnih pogodb.

7. člen

(lastne zbirke podatkov)

V lastni zbirki podatkov občina vodi in upravlja naslednje evidence:

-  območja odmere nadomestila,

-  opremljenost stavbnega zemljišča z gospodarsko javno infrastrukturo,

-  zazidana in nezazidana stavbna zemljišča,

-  zunanje poslovne površine,

-  oprostitve plačevanja nadomestila.

8. člen

(podatki v evidenci stavbnih zemljišč)

V evidenci stavbnih zemljišč se vodijo naslednji podatki:

-  površina in dejanska raba stavb ali stavbnih delov in zemljiških parcel ali njenih delov z identifikacijsko oznako nepremičnin,

-  podatki o zavezancih (naziv, naslov, matična in/ali davčna številka zavezanca, delež),

-  lastne zbirke podatkov za odmero nadomestila stavb ali stavbnih delov in zemljiških parcel ali njenih delov (zunanje poslovne površine),

-  število točk za posamezno nepremičnino po posameznem merilu za določitev višine nadomestila,

-  znesek nadomestila,

-  oprostitve,

-  drugi podatki potrebni za odmero nadomestila.

9. člen

(vpogled v podatke)

(1)  Lastniki stavbnih zemljišč so skladno s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin in drugimi predpisi, odgovorni za pravilnost podatkov o površinah nepremičnin, dejanskih rabah nepremičnin in zavezancih v evidenci stavbnih zemljišč.

(2)  Zavezanci imajo pri pristojnem organu občine kadarkoli pravico do vpogleda v lastne podatke ali pridobiti izpis podatkov, ki se vodijo v evidenci stavbnih zemljišč občine.

(3)  Zavezanec lahko poda predlog za spremembo podatkov za odmero nadomestila pristojnemu organu občine, v primeru, da so se podatki spremenili.

III.  DOLOČITEV ZAZIDANIH IN NEZAZIDANIH STAVBNIH ZEMLJIŠČ

10. člen

(določitev površine in namena zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča)

(1)  Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se določi kot neto tlorisna površina, kot jo določajo predpisi, k i določajo neto tlorisno površino, vseh zaprtih prostorov posameznega stavbnega dela stanovanjskega namena in neto tlorisna površina garaže za osebna vozila, če je le-ta vpisana kot samostojni stavbni del.

(2)  Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi kot neto tlorisna površina vseh prostorov posameznega stavbnega dela poslovnega namena in neto tlorisna površina vseh stavbnih delov, ki so funkcionalno povezani z njim.

(3)  Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen – zunanje poslovne površine, se določi kot tlorisna projekcija površine zemljišč, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.

(4) (3) Namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča se privzame iz podatka o dejanski rabi stavbe. V primeru, da podatek o dejanski rabi ni skladen z gradbenim ali uporabnim dovoljenjem, se pri odmeri nadomestila uporabijo podatki iz dokončnega gradbenega oziroma uporabnega dovoljenja.

(5)  (4) Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi kot površina zemljiške parcele, ali njenega dela, ki je namenjena gradnji, ob upoštevanju 4. člena tega odloka.

11. člen

(obveščanje in usklajevanje podatkov)

(1)  Če podatek o površini ali namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča v uradnih evidencah ne obstaja, le-tega na podlagi ugotovitve dejanskega stanja (terenski ogled, podatki iz projektne dokumentacije, druge javne evidence ali uradni dokumenti drugih upravnih organov ipd.), lahko ugotovi pristojen organ občine. Občina podatek posreduje zavezancu v izjasnitev. V kolikor podatka ni mogoče uskladiti, občina sproži postopek, skladen s predpisi o evidentiranju objektov, do uskladitve pa za odmero uporabi podatek, ki ga je ugotovila.

(2)  Občina obvesti zavezance za zazidana stavbna zemljišča – zunanje poslovne površine, o podatkih za odmero nadomestila – zunanje poslovne površine in zavezance za odmero nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča le ob prvem vpisu v lastno zbirko podatkov, kasneje pa so podatki o odmeri razvidni iz vsakokratne odločbe.

(3)  Če se zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, zazidanega stavbnega zemljišča – zunanje poslovne površine ali nezazidanega stavbnega zemljišča s podatki pristojnega organa občine ne strinja, mora v roku 30 dni, od seznanitve s podatki za odmero, predlagati vpis novih ali spremenjenih podatkov v evidence pri pristojnem organu občine ali predlagati vpis novih ali spremenjenih podatkov v uradne evidence pri pristojni geodetski upravi v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, če se pritožba nanaša na površino stavbe oziroma stavbnega dela ali površino zemljiške parcele oziroma njenega dela.

(4)  Če zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega ali nezazidanega stavbnega zemljišča ne predlaga vpisa novih ali spremenjenih podatkov v skladu z določili prejšnjega odstavka, se šteje, da so podatki pristojnega organa občine pravilni.

(5)  Celoten postopek iz prvih štirih odstavkov tega člena mora biti zaključen pred izdajo odločbe za leto, v katerem se odmerja nadomestilo.

(6)  Ne glede na določila tega ali predhodnega člena, se pri odmeri nadomestila v primeru gradnje ali spremembe namembnosti uporabijo podatki iz dokončnega gradbenega dovoljenja.

(7)  Ne glede na zgornja določila, je zavezanec dolžan, v roku 15 dni po nastali spremembi, občini sporočiti vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila (spremembo zavezanca, namembnosti, podatke o neto tlorisni površini, število mesecev odmere itd.). Spremembe bodo upoštevane z naslednjim odmernim letom. Če zavezanec občini ne posreduje potrebnih podatkov, občina pripravi odmero na podlagi obstoječih podatkov in podatkov iz uradnih evidenc.

IV.  DOLOČITEV OBMOČIJ ODMERE NADOMESTILA

12. člen

(območja odmere nadomestila)

(1)  Območja, ki so predmet odmere nadomestila (v nadaljevanju: območja), so:

1.območje: Poslovno proizvodne cone Ozka dela, Obrtne cone Potok pri Komendi, Centra za ravnanje z odpadki in območje MO 4 Moste - Območje FC IP1.

2.območje: Komenda, Moste,

3.območje: Breg pri Komendi, Gmajnica, Gora pri Komendi, Klanec, Križ, Mlaka, Nasovče, Podboršt pri Komendi, Potok pri Komendi, Suhadole, Žeje pri Komendi.

4.območje: Komendska Dobrava.

(2)  Območja iz prejšnjega odstavka tega člena so podrobneje prikazana na pregledni karti »Pregledna karta območij odmere nadomestila«, ki je na vpogled v prostorih občinske uprave.

V.  MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA

13. člen

(splošna merila)

(1)  Za določitev višine nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se upoštevajo naslednja merila:

-  lega in namen stavbnega zemljišča,

- opremljenost nezazidanega stavbnega zemljišča s posamezno vrsto komunalne opreme, gospodarske javne infrastrukture ali javne infrastrukture.

-  opremljenost stavbnega zemljišča s posamezno vrsto komunalne opreme, gospodarske javne infrastrukture ali javne infrastrukture.

(2)  Za določitev višine nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se upošteva naslednje merilo:

-  lega in namen stavbnega zemljišča.

14. člen

(lega in namen zazidanega stavbnega zemljišča)

(1)  Po namembnosti (dejanski rabi iz katastra stavb) se zazidana stavbna zemljišča razvrščajo v skladu s predpisi, ki urejajo razvrščanje objektov, in sicer na A – stanovanjski namen in B – poslovni namen.

(2)  Za določitev zunanjih poslovnih površin se določi manipulativna površina (oznaka »m«), ki je potrebna za opravljanje poslovne dejavnosti v objektih za poslovni namen.

(3)  Manipulativna površina se določi tako, da se tlorisna površina objekta poveča za faktor 3. Uporabi se enako število točk, kot velja za lego in namen zazidanega stavbnega zemljišča iz tabele iz prvega odstavka tega člena.

(4)  Tako dobljena velikost manipulativne površine se odšteje od velikosti stavbnega zemljišča na katerih je posamezen objekt oziroma na katere ta objekt neposredno meji. Kot manipulativne površine se po tem odloku štejejo tudi nezazidana stavbna zemljišča, ki so v prostorsko izvedbenih načrtih opredeljena za kmetijske dejavnosti in imajo v grafičnem delu teh načrtov oznako KP ter izpolnjujejo kumulativne pogoje za odmero NUSZ.

(5)  Za uporabo manipulativnih površin se plačuje nadomestilo kot za nezazidano stavbno zemljišče v velikosti 20 % njene izračunane dejanske velikosti.

15.  člen

(opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča z infrastrukturo)

(1)  Opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča z objekti in omrežji komunalne opreme, gospodarske javne infrastrukture ali javne infrastrukture se vrednoti z naslednjimi točkami:

(2)  Opremljenost stavbnega zemljišča z objekti in omrežji komunalne opreme, gospodarske javne infrastrukture in javne infrastrukture določi upravljavec infrastrukture.

16. člen

(lega in namen nezazidanega stavbnega zemljišča)

Namen uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča se vrednoti v odvisnosti od območja ter namena uporabe na naslednji način:

VI.  ODMERA NADOMESTILA

17. člen

(določitev višine nadomestila)

(1)  Mesečna višina nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se določi kot vsota točk, dobljenih iz 14. in 15. člena tega odloka, ki se pomnoži s površino zazidanega stavbnega zemljišča ter z mesečno vrednostjo točke in števila mesecev za odmero nadomestila za zazidana stavbna zemljišča.

(2)  Mesečna višina nadomestila za zazidana stavbna zemljišča za poslovni namen – zunanje poslovne površine se določi kot vsota točk iz 14. člena tega odloka, ki se pomnoži s površino zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen – zunanje poslovne površine ter z mesečno vrednostjo točke in števila mesecev za odmero nadomestila za zazidana stavbna zemljišča.

(3)  Mesečna višina nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se določi kot število točk iz 15. in 16. člena tega odloka, ki se pomnožijo s površino nezazidanega stavbnega zemljišča ter z mesečno vrednostjo točke in števila mesecev za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča.

18. člen

(vrednost točke)

(1)  Mesečna vrednost točke za odmero nadomestila za posamezno odmerno leto se določi na predlog župana s sklepom občinskega sveta. Mesečna vrednost točke za leto 2021 znaša:

(2)  Mesečna vrednost točke, za odmero nadomestila za naslednje leto, se določi najkasneje do 31. 12. tekočega leta in je najmanj revalorizirana z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, za obdobje od septembra predhodnega leta do septembra tekočega leta, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije. Če je indeks negativen, se višina vrednosti točke ne spremeni.

(3)  Ugotovitveni sklep župana o revalorizaciji vrednosti točke se objavi v Uradnih objavah Glasila Občine Komenda.

(4)  V primeru višje določitve vrednosti točke kot je določena v drugem odstavku tega člena, novo vrednost točke s sklepom določi občinski svet na predlog župana. Sklep se objavi v Uradnih objavah Glasila Občine Komenda.

(5)  Če občinski svet za posamezno odmerno leto ne sprejme letne vrednosti točke do 31. 12. tekočega leta, se kot vrednost točke za naslednje odmerno leto šteje vrednost točke, ki velja na dan 31. 12. tekočega leta.

19. člen

(zavezanec za plačilo nadomestila)

(1)  Zavezanec za plačilo nadomestila je njegov uporabnik. Če le-ta ni znan, je zavezanec za plačilo lastnik oziroma upravljavec.

(2)  Za dokazilo pri določitvi uporabnika se šteje:

a.  najemna pogodba med lastnikom nepremičnine in najemnikom (uporabnikom),

b.  overjena izjava lastnika in uporabnika,

c.  druge verodostojne listine, ki dokazujejo uporabnika oziroma upravljavca.

20. člen

(odmera nadomestila)

(1)  Odmera nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se določi na stavbni del natančno.

(2)  Odmera nadomestila za zunanje poslovne površine se določi na zemljiško parcelo ali del zemljiške parcele natančno.

(3)  Odmera nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče se določi na zemljiško parcelo ali del zemljiške parcele natančno.

(4)  Pristojni organ občine posreduje podatke za odmero nadomestila pristojnemu davčnemu organu.

(5)  Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča odmeri pristojni davčni organ z odločbo.

21. člen

(pritožba)

Zoper odločbo o odmeri nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča lahko zavezanec uveljavlja redna in izredna pravna sredstva skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek.

VII.  OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA

22. člen

 (oprostitve plačila nadomestila)

(1)  Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje:

-  za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, katera se neposredno uporabljajo za potrebe obrambe RS ter za potrebe zaščite in reševanja,

-  za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje,

-  za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno,

-  za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.

(2)  Oprostitev plačila nadomestila za zazidano stavbno zemljišče velja za:

-  zavezanca, ki je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal komunalni prispevek in sicer za dobo pet let, pri čemer doba petletne oprostitve začne teči z vselitvijo. O oprostitvi odloča pristojni organ z odločbo. Petletna oprostitev prične teči z dnem prijave stalnega bivališča.  Upošteva se, če zavezanec pri občini predloži vlogo za oprostitev, in sicer od dneva vložitve popolne vloge, razen v primeru, ko je postala odločba o oprostitvi pravnomočna po izdaji odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. V tem primeru se oprostitev upošteva s 1. 1. naslednjega leta. Zoper odločbo o oprostitvi je možna v roku petnajstih dni od njene vročitve pritožba na župana Občine Komenda,

-  zavezanca za čas, ko prejema denarne dodatke po predpisih o socialnem varstvu in to z ustreznimi dokazili izkaže. Izredna denarna socialna pomoč se po tem členu ne uvršča med denarne dodatke. O oprostitvi odloča pristojni organ po splošnem upravnem postopku.

VIII. PREHODNA DOLOČBA IN KONČNI DOLOČBI

23. člen

(dokončanje postopkov v prehodnem obdobju)

Postopek za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki se je pričel pred uveljavitvijo tega odloka, se dokonča po predpisih, ki so veljali ob njegovi uvedbi.

24. člen

(prenehanje veljavnosti obstoječega odloka)

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Komenda (Uradne objave Glasila Občine Komenda, št. 12/2003 in 08/2004), uporablja pa se do 31. decembra 2020.

25. člen

(začetek veljave in uporabe)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v  Uradnih objavah Glasila Občine Komenda, uporabljati pa se začne 1. januarja 2021.

Številka: 007-0008/2020

Datum:  10.12.2020 

Stanislav Poglajen

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Komenda (Uradno glasilo Občine Komenda, št. 14/202) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

6. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Glasila občine Komenda, uporablja pa se od 01.01.2022.