Na
podlagi 119. člena v povezavi z drugo alinejo četrte točke 289. člena Zakona o urejanju prostora
(Uradni list RS, št. 61/17), 3.ea člena Zakona o kmetijskih zemljiščih
(Uradni list RS, št. 71/11 – UPB, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D in
79/17) ter na podlagi 16. člena Statuta Občine Črnomelj
(Uradni list RS, št. 83/11, 24/14, 66/16) je Občinski svet Občine
Črnomelj na 5. dopisni seji dne 21. 11. 2019 sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za širitev kmetijskega
gospodarstva z id. št. KMG-MID 100372155 v Čudnem selu |
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet odloka) |
|
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o spremembah in dopolnitvah
Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Črnomelj (Uradni list RS,
št. 69/18, v nadaljnjem besedilu: OPN Črnomelj) sprejme Občinski
podrobni prostorski načrt za širitev kmetijskega gospodarstva z id.
št. KMG-MID 100372155 v Čudnem selu (v nadaljnjem besedilu: OPPN). |
(2) OPPN je izdelan na podlagi tretje alineje prvega odstavka in prve
alineje tretjega odstavka 2. člena Pravilnika o vsebini, obliki in
načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list
RS, št. 99/07) in 3.ea člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list
RS, št. 71/11 – UPB, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D in 79/17). |
(3) Kmetijsko gospodarstvo z id. št. KMG-MID 100372155 (v nadaljnjem
besedilu: kmetijsko gospodarstvo) je organizirano kot kmetija, nosilec
kmetije pa je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi
17. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list
RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 –
ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – IUPTD, 102/15, 23/17,
40/17 in 65/17). |
(4) Predmet OPPN je določitev pogojev za gradnjo objektov za potrebe
kmetijskega gospodarstva z id. št. KMG-MID 100372155 na kmetijskih
zemljiščih brez spremembe namenske rabe prostora. |
(5) OPPN se vodi pod identifikacijsko številko 1294. Predlog je izdelalo
podjetje SAPO, d.o.o., pod št. 2/2019 – OPPN, v oktobru 2019. |
|
2. člen |
|
(vsebina in oblika OPPN) |
|
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del, ki sta izdelana v digitalni
in analogni obliki. |
(2) Tekstualni del je sestavljen iz naslednjih poglavij: |
– opis prostorske ureditve, |
– umestitev načrtovanih ureditev v prostor, |
– splošna določila, |
– podrobna določila, |
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, |
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, |
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje
narave, |
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, |
– načrt parcelacije, |
– faznost izvedbe prostorske ureditve, |
– drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN, |
– odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, |
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
podrobnega načrta, |
– končne določbe. |
(3) Grafični del OPPN vsebuje naslednje načrte: |
1. Izsek iz OPN |
2. Pregledna situacija |
3. Situacija s prikazom prostorske ureditve v širšem prostoru (DOF) |
4. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji |
5. Ureditvena situacija OPPN |
6. Ureditvene enote OPPN |
7. Ureditvena situacija in prerezi terena s prikazom pozidave |
8. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro |
9. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
10. Načrt parcelacije (v naslednjih fazah priprave akta). |
|
3. člen |
|
(spremljajoče gradivo OPPN) |
|
Spremljajoče gradivo OPPN: |
1. Izvleček iz občinskega prostorskega načrta občine Črnomelj |
2. Prikaz stanja prostora |
3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta |
4. Izhodišča, smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora |
5. Obrazložitev in utemeljitev akta |
6. Povzetek za javnost |
7. Okoljsko poročilo – odločba glede celovite presoje vplivov na okolje |
8. Elaborat ekonomike. |
|
4. člen |
|
(pomen kratic) |
|
Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
– EO: enostavni objekt, |
– FI: faktor izrabe gradbene parcele, |
– FZ: faktor zazidanosti gradbene parcele, |
– GJI: gospodarska javna infrastruktura, |
– NO: nezahtevni objekt, |
– OPN Črnomelj: Občinski prostorski načrt občine Črnomelj, |
– OPPN: občinski podrobni prostorski načrt, |
– UE: ureditvena enota. |
|
5. člen |
|
(pomen izrazov) |
|
(1) V tem OPPN so uporabljeni izrazi, kot jih določa OPN Črnomelj. |
(2) V tem OPPN so uporabljeni še drugi izrazi, in sicer: |
ureditvena enota (UE): |
je
sklop gradbenih parcel s skupnimi značilnostmi, predvsem glede
dovoljenih dejavnosti in urbanistično-arhitekturnih pogojev za gradnjo
objektov in ostalih ureditev, |
območje za razvoj
objekta(ov): |
predstavlja zemljišče, ki je omejeno s parcelnimi mejami, gradbeno mejo,
gradbeno linijo ipd., na katerem je možna gradnja enega ali več
objektov, pod pogoji, ki jih določa ta odlok. Na površini za razvoj
objekta(ov) je dovoljena postavitev vseh vrst s tem odlokom dovoljenih
objektov ter zunanjih ureditev, |
osnovni objekt: |
je
stavba (kubus), ki s svojim položajem in volumnom opredeljuje oziroma
omejuje prostor objekta in je enotnega volumna, če stranice niso
zalomljene; osnovni objekt je lahko sestavljen iz več kubusov, ki so
nanizani eden nad oziroma ob drugega ipd., |
pomožni kubus: |
je
prizidek k obstoječemu objektu ali posamezen del objekta, ki s svojo
postavitvijo in obliko dopolnjuje tako funkcijo kot tudi podobo
osnovnega kubusa; kot pomožni kubus se ne štejejo objekti, kot so
nadstrešek in pergola, kot pomožni kubus se šteje garaža, zgrajena kot
prizidek oziroma kot del objekta. |
|
II. TEKSTUALNI DEL OPPN |
|
1. Opis prostorske ureditve |
|
6. člen |
|
(prostorske ureditve) |
|
S
tem OPPN se na območju dela naselja Čudno selo načrtuje ureditev: |
– območja za gradnjo kmetijskih in gospodarskih objektov, |
– stanovanjskega ali poslovno-stanovanjskega objekta, |
– območja zelenih površin, |
– pripadajočih zunanjih površin in |
– gospodarske javne infrastrukture. |
|
2. Umestitev načrtovanih ureditev v
prostor |
|
7. člen |
|
(območje urejanja) |
|
(1) Območje OPPN je locirano na severozahodnem delu naselja Čudno selo. |
(2) Območje OPPN meri cca 9.900 m² in obsega zemljišča s parc. št. 1529,
1530, 1531, 1532/1, 1532/2, 1532/3, 1533, 2442/1, vse k.o. Loka. Gre za
območje kmetijskih zemljišč s podrobnejšo namensko rabo K1 – najboljša
kmetijska zemljišča in K2 – druga kmetijska zemljišča (enota urejanja
prostora OPR_14). |
(3) Ureditve priključkov na javno gospodarsko in okoljsko infrastrukturo
lahko segajo tudi izven območja OPPN. |
|
8. člen |
|
(ureditvene enote) |
|
(1) Območje OPPN je razdeljeno na štiri ureditvene enote (UE), in sicer: |
– UE
A: območje za razvoj kmetijskega gospodarstva s površino cca 5.860 m², |
– UE
B: območje za razvoj kmetijskega gospodarstva z zeleno bariero s
površino cca 2.576 m², |
– UE
C: območje za poslovno-stanovanjski oziroma stanovanjski objekt oziroma
druge gospodarske stavbe, namenjene funkcioniranju kmetijskega
gospodarstva s površino cca 1020 m², |
– UE
D: pot, ki gre skozi območje s površino cca 450 m². |
|
9. člen |
|
(vplivi in povezave prostorske ureditve
s sosednjimi območji) |
|
(1) Vplivi ureditve v OPPN bodo v času gradnje segali na zemljišča
znotraj in v neposredni okolici OPPN ter na zemljišča, potrebna za
gradnjo priključkov na GJI. Nove ureditve bodo zaradi selitve kmetije iz
strnjenega naselja pozitivno vplivale na prostorski razvoj naselja. |
(2) Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na
gradbenotehnično stanje obstoječih objektov izven območja urejanja,
morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati. |
(3) Območje OPPN se nahaja ob gozdnem robu. Potrebno je zagotoviti, da
bo tudi v prihodnje omogočeno nemoteno gospodarjenje z gozdom, vključno
z neoviranim spravilom in izvozom lesa iz gozda. |
|
10. člen |
|
(koncept prostorske ureditve) |
|
(1) Ker zaradi prostorskih omejitev v strnjenem delu naselja Čudno selo
ni mogoče zagotoviti razvoja perspektivnim kmetijam v naselju, se
zagotovi zemljišče za selitev/širitev kmetijskega gospodarstva na
lokacijo, ki omogoča bolj funkcionalno obratovanje in razvoj kmetije,
skladno s strateškimi akti občine. |
(2) Nova lokacija in dimenzije predvidenih objektov morajo ustrezati
obsegu pridelave na kmetiji ob upoštevanju dolgoročne pridelovalne
sposobnosti in možnega nadaljnjega razvoja kmetije. Na območju širitve
se predvidi uporaba objektov za kmetovanje tako, da bo omogočeno sodobno
kmetovanje, ustrezen dostop, možnost transporta in opremljanje z vso
potrebno infrastrukturo. |
(3) Območje OPPN se ureja kot območje, namenjeno kmetijskim dejavnostim,
gradnji hleva za teleta in plemenske telice s pomožnimi prostori,
krmiščem, gradnji strojne lope, ter dograditvi koritastih silosov in
ostalih pomožnih oziroma stanovanjskih objektov po potrebi. Območje
novih objektov kmetije bo funkcionalno vezano na obstoječo kmetijo v
naselju. |
(4) Na območju OPPN se prednostno načrtuje nestanovanjska pozidava. Po
potrebi se v območju UE C načrtuje tudi stanovanjski ali
poslovno-stanovanjski objekt. Na severovzhodnem robu območja se načrtuje
zeleni pas kot bariera v smeri naselja in odprte krajine. |
(5) V območju OPPN se načrtuje tudi gradnja objektov in naprav za
priključitev na energetsko in komunalno infrastrukturo. |
|
3. Splošna določila |
|
11. člen |
|
(vrste dopustnih dejavnosti) |
|
Na
območju OPPN so skladno s predpisi o standardni klasifikaciji dejavnosti
dopustne dejavnosti kmetijstva in s kmetijstvom povezane predelovalne
dejavnosti ter spremljajoče dejavnosti trgovine in storitev, kadar te
dopolnjujejo izvajanje osnovne kmetijske in s kmetijstvom povezane
dejavnosti. Dopustne so: |
– A
Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo: 01 Kmetijska proizvodnja in lov
ter z njima povezane storitve |
– C
Predelovalne dejavnosti: 10 Proizvodnja živil |
– G
Trgovina: 47.290 Druga trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah
z živili |
– I
Gostinstvo: 55.202 Turistične kmetije s sobami, 56.105 Turistične
kmetije brez sob |
– dopolnilne dejavnosti na kmetiji |
– bivanje (le v načrtovanem poslovnem oziroma poslovno-stanovanjskem
objektu v UE C). |
|
12. člen |
|
(vrste dopustnih objektov) |
|
(1) V UE A, B in C so skladno s predpisi o razvrščanju objektov dopustne
gradnje naslednjih vrst objektov: |
– 12711 – stavbe za rastlinsko pridelavo, če je način pridelave
neposredno vezan na kmetijsko zemljišče, |
– 12712 – stavbe za rejo živali, vključno z objekti za skladiščenje
gnoja in gnojevke, razen objektov, za katere je treba izvesti presojo
vplivov na okolje po predpisu, ki ureja vrste posegov v okolje, za
katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, |
– 12713 – stavbe za skladiščenje pridelka, |
– 12714 – druge nestanovanjske kmetijske stavbe in |
– 12510 – le stavbe za predelavo lastnih kmetijskih pridelkov (sirarne,
sušilnice sadja, oljarne, kisarne, mlekarnice ipd.) |
(2) V UE C so skladno s predpisi o razvrščanju objektov dopustne tudi
gradnje stanovanjskih in nestanovanjskih stavb za dejavnosti, ki so
posredno namenjene kmetijski dejavnosti in dopolnilnim dejavnostim na
kmetiji: |
– 11100 – enostanovanjske stavbe, |
– 12203 – druge poslovne stavbe, |
– 12420 – garažne stavbe, |
– 12520 – rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe. |
(3) Na območju OPPN so dopustne tudi gradnje gradbenih inženirskih
objektov za potrebe delovanja kmetije, priključevanja na GJI in
dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, in sicer: |
– 2112 – lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne
ceste, |
– 2152 – zadrževalniki za akumulacijo vode za namakanje kmetijskih
zemljišč, |
– 24202 – drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti, |
– 24205 – drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje, |
– 22
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– 3111 – trajno reliefno preoblikovanje terena, |
– 3311 – drugi gradbeni posegi, ki niso razvrščeni drugje. |
|
13. člen |
|
(vrste dopustnih gradenj in del) |
|
Na
območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj in del: |
– gradnje novih objektov, |
– rekonstrukcije objektov, |
– sprememba namembnosti delov ali celotnih objektov v skladu z določili
tega odloka, |
– vzdrževanje objektov (obsega redno vzdrževanje in vzdrževalna dela v
javno korist), |
– odstranitve objektov oziroma njihovih delov, |
– dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost. |
|
14. člen |
|
(dopustna izraba prostora) |
|
Na
območju OPPN je dopusten faktor zazidanosti gradbene parcele največ 0,7
in faktor izrabe največ 1,5. |
|
15. člen |
|
(odmiki od mej sosednjih zemljišč) |
|
(1) Odmiki najbolj izpostavljenih delov objektov od parcelnih mej
sosednjih zemljišč so: |
– najmanj 4,0 m – za vse zahtevne in manj zahtevne objekte, |
– najmanj 1,5 m – za enostavne in nezahtevne objekte, ki predstavljajo
dopolnitev obstoječe pozidave, |
– 0,5 m – za ograjo, podporni zid, rezervoar, vodnjak, priključek na
objekte GJI, samostojno parkirišče, kolesarsko pot, pešpot, in podobno,
vodno zajetje, pomožne komunalne objekte in pomožne objekte, namenjene
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožne objekte za
spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov. |
(2) Ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča je lahko odmik iz
prejšnjega odstavka tega člena tudi manjši, pri čemer morajo biti
zagotovljeni požarni odmiki. Nezahtevni in enostavni objekti so ob
soglasju lastnika lahko postavljeni do parcelne meje. |
|
4. Podrobna določila |
|
16. člen |
|
(urbanistično-arhitekturni pogoji v UE A
in B) |
|
(1) Objekti se gradijo pravokotno ali vzporedno s plastnicami, ob
upoštevanju predlaganih lokacij, prikazanih v grafičnem delu akta. |
(2) Dovoljen je podolgovat tlorisni gabarit osnovnega objekta (hleva) in
ostalih pripadajočih objektov kmetije, z razmerjem stranic najmanj 1:1,4
ter krajšo stranico največ 22 m in najdaljšo največ 50 m. Višinski
gabarit je največ (K) + P + p, do P + p. Streha objekta je simetrična
dvokapnica naklona med 22° in 45°, z opečno ali betonsko kritino
nebleščeče barve, sleme je vzporedno z daljšo stranico objekta, čopi in
frčade niso dovoljeni. Dopustna je kombinacija ravne (tudi ravne zelene)
in dvokapne strehe ter dvokapnica v zamiku, če je to potrebno zaradi
tehnologije zračenja objekta. Na vidno neizpostavljene strehe objektov
(JV strešina) se dovoli postavitev sončnih sprejemnikov in modulov, ki
ne smejo segati nad sleme. Fasada objekta se oblikuje sodobno, uporabi
se arhitekturne elemente pravilnih pravokotnih geometrijskih oblik.
Dovoljena je horizontalna in vertikalna členitev, ki naj bo enostavna in
poenotena po fasadi osnovnega objekta in pomožnih kubusov. Na fasadah je
dovoljena predvsem uporaba lesa, lahko pa tudi betona, kovine, platnenih
materialov (brisoleji, senčila ipd.) in stekla. Pri lesenih fasadah se
uporablja rezan les, polkrožna bruna niso dovoljena. Barve fasad zidanih
objektov naj bodo v naravni barvi lesa oziroma pri ometanih objektih v
odtenkih od rumene do rjave ter bele in sive barve. Rdeče, vijolične,
modre in zelene ter florescentne barve se ne dovolijo. Osnovnemu objektu
je dovoljeno dodajati pomožne kubuse na osnovni tloris v vzdolžni in
prečni smeri, pri čemer imajo dodani deli objekta ravno streho, njihov
višinski gabarit pa ne sme presegati pritlične etaže objekta. |
(3) Dovoljena je gradnja pomožnih objektov (tudi EO, NO) skladno z
določili tega odloka. Oblikovanje pomožnih objektov se podredi
oblikovanju osnovnega objekta, fasada se oblikuje sodobno, prednostno se
uporablja les. Pomožni objekti imajo poleg dvokapne simetrične strehe
lahko tudi ravno streho oziroma blago enokapnico, skrito za vencem. |
(4) Dovoljena je gradnja koritastih in montažnih silosov, katerih višina
je največ 2,5 m, razmerje stranic pa izhaja iz tehnologije. |
(5) Dovoljena je gradnja lagune za gnojevko v armiranobetonski izvedbi,
ki mora biti umeščena v prostor kmetije diskretno in stran od naselja
oziroma ob zeleni barieri. |
|
17. člen |
|
(urbanistično-arhitekturni pogoji v UE
C) |
|
(1) Objekti se gradijo vzporedno oziroma pravokotno z ostalimi objekti
kmetije. |
(2) Dovoljen je podolgovat tlorisni gabarit osnovnega stanovanjskega ali
poslovno-stanovanjskega objekta, z razmerjem stranic najmanj 1:1,4,
širino največ 9 m in dolžino največ 16 m. Višinski gabarit je največ (K)
+ P + M do P + M. Streha objekta je simetrična dvokapnica naklona med
38° in 45°, opečna ali betonska kritina nebleščeče barve, sleme je
vzporedno z daljšo stranico objekta, čopi niso dovoljeni. Kolenčni zid
ne sme biti višji od 1,1 m, dovoljene so pravokotne frčade. Fasada
objekta se oblikuje sodobno, po vzoru tradicionalnih stanovanjskih
objektov, uporabi se arhitekturne elemente pravilnih pravokotnih
geometrijskih oblik. Dovoljena je horizontalna in vertikalna členitev,
ki naj bo enostavna in poenotena po fasadi osnovnega objekta in pomožnih
kubusov. Na fasadah je dovoljena uporaba kamna, betona, lesa, kovine in
stekla. Pri lesenih fasadah se uporablja rezan les, polkrožna bruna niso
dovoljena. Barve fasad zidanih objektov naj bodo v naravni barvi lesa
oziroma pri ometanih objektih v odtenkih od rumene do rjave ter bele in
sive barve. Rdeče, vijolične, modre in zelene ter florescentne barve se
ne dovolijo. Osnovnemu objektu je dovoljeno dodajati pomožne kubuse na
osnovni tloris v vzdolžni in prečni smeri, pri čemer imajo dodani deli
objekta ravno streho, skupno površino do 30 m², njihov višinski gabarit
pa ne sme presegati pritlične etaže objekta. |
(3) Oblikovanje pomožnih objektov se podredi oblikovanju stanovanjskega
oziroma nestanovanjskega objekta, pomožni objekti imajo poleg dvokapne
simetrične strehe lahko tudi ravno streho oziroma blago enokapnico,
skrito za vencem. |
|
18. člen |
|
(zunanje ureditve) |
|
(1) Zelene površine se uredijo tako, da predstavljajo zeleno bariero med
širšim prostorom in območjem OPPN. Dovoljena je zasaditev z avtohtonimi
listnatimi drevesnimi vrstami in sadnim drevjem. Ne dopušča se uporaba
strupenih in alergenih rastlin. Vzorec zasaditve površin ob cesti se
prilagodi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in
priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme v skladu z
resorno zakonodajo. Uporaba barvno agresivnih ali drsečih materialov ni
dovoljena. |
(2) Povozne površine naj bodo izvedene v asfaltu, AB (npr. metličenem)
betonu, tlakovane z betonskimi ploščami ali utrjenem makadamu. |
|
5. Zasnova projektnih rešitev in pogojev
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
|
19. člen |
|
(splošne določbe) |
|
(1) Predvideno širitev kmetije se veže na obstoječe in predvideno
infrastrukturno omrežje. Pri načrtovanju se upošteva resorno zakonodajo. |
(2) Na mestih križanja načrtovanih ureditev z GJI se upoštevajo ustrezni
tehnični pogoji ter pogoji upravljavcev posamezne vrste GJI. Pri
nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedni poteki
načrtovanih ureditev z vodi GJI obdelajo ter se zanje pripravijo
ustrezne tehnične rešitve. |
(3) V primeru, da se med izvedbo ugotovi, da je potrebno za posamezni
obstoječi ali predvideni vod GJI zagotoviti dodatne ukrepe, se to izvede
v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca oziroma lastnika določenega
infrastrukturnega voda. |
(4) Pred izvedbo načrtovanih ureditev se obstoječi vodi, naprave in
objekti GJI zakoličijo in ustrezno zaščitijo. Pri izvajanju del na
mestih križanj in vzporednih potekih investitor zagotovi sodelovanje
upravljavca oziroma lastnika določene GJI. |
(5) V času gradnje se zagotovi čim bolj nemotena oskrba oziroma
obratovanje GJI. |
(6) Upravljavec državne ceste ne zagotavlja zaščite pred vplivi
obratovanja in vzdrževanja regionalne ceste na objekte znotraj območja
OPPN, kot npr. dodatnih ukrepov varstva pred hrupom. Izvedba vseh
ukrepov za zaščito novih gradenj v območju je obveznost investitorjev
novih posegov. |
(7) Za projektiranje in gradnjo objektov gospodarske javne
infrastrukture ter priključevanje nanje, za katere prostorski izvedbeni
pogoji s tem odlokom niso podrobneje določeni, se smiselno uporabljajo
splošni prostorski izvedbeni pogoji, ki jih določa OPN, če ti niso v
nasprotju z določili tega odloka. |
|
20. člen |
|
(podrobne določbe glede prometnih
ureditev) |
|
(1) Pri načrtovanju se zagotovi: |
– varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu, |
– opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu
pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa, |
– upoštevanje obstoječih in načrtovanih komunalnih vodov. |
(2) Pri načrtovanju v območju ceste se poleg določil iz prejšnjega
odstavka upošteva še naslednja določila: |
– vzorec zasaditve površin ob cesti se prilagodi pogojem vzdrževanja
cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne
signalizacije in opreme v skladu z resorno zakonodajo, |
– za
postavitev objektov za reklamiranje, obveščanje in oglaševanje
turističnih in drugih objektov ter dejavnosti je potrebno pridobiti
soglasje pristojnega organa. |
|
21. člen |
|
(prometne ureditve) |
|
(1) Prometna ureditev obravnavanega območja se prilagaja obstoječemu
režimu v območju. Vse povozne in parkirne ter manipulacijske površine se
izvede z ustrezno rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda. |
(2) Dostop na območje se navezuje na nekategorizirano kolovozno pot.
Slednja se navezuje na obstoječo javno pot št. 554612, ki se južno od
območja naselja odcepi z lokalne ceste LC 054081. |
(3) Mirujoči promet: parkirna mesta se zagotavlja znotraj območja OPPN
in obstoječe kmetije, ki se širi. |
|
22. člen |
|
(vodovodno omrežje) |
|
(1) Območje OPPN se naveže na obstoječe primarno vodovodno omrežje.
Predvideno je v podzemni izvedbi, vzporedno s kolovozno potjo, ki poteka
po parceli 2442/1 k.o. Loka, in sicer v vzhodnem delu v cestnem telesu,
v zahodnem delu pa vzporedno s potjo po zemljišču v lasti pobudnika. V
območju OPPN se predvidi vodomerni jašek na vedno dostopnem mestu.
Izvedba na parkirnih mestih in prometnih površinah se ne dopušča. |
(2) Območje OPPN se oskrbuje s pitno in požarno vodo. Hidrante v
nadzemni izvedbi se izvede na vedno dostopnih mestih na sekundarnem
vodovodu pred vodomernim jaškom. Pri projektiranju se upošteva umestitev
potrebnega števila požarnih hidrantov. |
(3) Dovoli se zbiranje in uporaba deževnice za potrebe napajanja živali,
zalivanja kmetijskih površin ipd. Dovoljeno in priporočeno je zbiranje
in uporaba deževnice za sanitarno vodo, zalivanje zelenic itd. |
(4) Pri projektiranju in izvedbi se upošteva predpis o oskrbi s pitno
vodo na območju občine Črnomelj, tehnična pravila predpisov o oskrbi s
pitno vodo in predpis o zaščiti vodnih virov na območju občine Črnomelj. |
|
23. člen |
|
(kanalizacijsko omrežje) |
|
(1) Na območju OPPN je predviden ločen sistem kanalizacije – fekalne,
meteorne in gnojiščne vode. Kanalizacijsko omrežje v naselju ni
izvedeno, zato se komunalne odpadne vode iz objektov, ki so vezane na
sanitarno vodo, speljejo v malo čistilno napravo ustrezne kapacitete. Ta
bo izvedena na vzhodnem robu območja UE A oziroma na UE C. Za
obratovanje male čistilne naprave se sklene pogodba z izvajalcem javne
službe. Na mali komunalni čistilni napravi ni dopustno obdelovati
odpadnih voda iz kmetijske dejavnosti. |
(2) Za odvod padavinske vode s streh objektov in površin v območju OPPN
se padavinska voda spelje v ponikovalnice znotraj obravnavanega območja.
Meteorno vodo s streh objektov v okviru ureditvenih enot se lahko zadrži
ter uporabi za potrebe delovanja hleva in sanitarne ter druge potrebe. |
|
24. člen |
|
(ogrevanje) |
|
(1) Ogrevanje in priprava tople sanitarne vode se ureja individualno v
stanovanjskem oziroma poslovno-stanovanjskem objektu. |
(2) V kolikor se pridobijo vsa soglasja in dovoljenja, je dopustno
urejanje skupnega ali daljinskega ogrevanja, npr. daljinsko ogrevanje na
lesno biomaso. |
|
25. člen |
|
(elektroenergetsko omrežje) |
|
(1) Objekti v območju se priključijo na distributivno omrežje v naselju,
novo prostostoječo elektro omarico se predvidi na zemljišču s parc.
št. 1532/1, k.o. Loka ali po potrebi zunaj območja OPPN, na parc.
št. 1656, k.o. Loka, v skladu s pogoji upravljavca. Priključek poteka iz
obstoječe transformatorske postaje TP Čudno selo po severnem robu
dostopne ceste, v delu pa v cestnem telesu. |
(2) Vso elektroenergetsko infrastrukturo (eventualne prestavitve vodov,
ureditve mehanskih zaščit, novogradnja elektroenergetske infrastrukture)
je v fazi projektne dokumentacije potrebno projektno obdelati v skladu s
tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi
in standardi. |
|
26. člen |
|
(telekomunikacijsko omrežje) |
|
(1) Na območju naselja je obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki se ga
dogradi glede na potrebe objektov v območju OPPN. |
(2) Razvod telekomunikacijskega omrežja na območju OPPN je predviden iz
obstoječega omrežja v podzemni izvedbi vzporedno s kolovozom, na parceli
2442/1, k.o. Loka, z ustreznim odmikom od predvidene elektro kabelske
kanalizacije in vodovoda, v skladu s pogoji upravljavca. |
(3) Celotno telekomunikacijsko omrežje (eventualne prestavitve vodov,
ureditve mehanskih zaščit, novogradnja omrežja) se v fazi projektne
dokumentacije projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno
tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi. |
|
27. člen |
|
(odstranjevanje odpadkov) |
|
(1) Uredi se odvoz komunalnih odpadkov s prevzemnega mesta, ki mora biti
opremljeno z zabojniki za odpad po navodilih upravljavca. Lokacija
odvzemnega mesta je ob dostopni poti na območju OPPN. Ostali odpadki
(kosovni, nevarni in drugi) se zbirajo in odvažajo v skladu z določbami
odloka, ki v občini Črnomelj ureja ravnanje s komunalnimi odpadki. |
(2) V času izvajanja gradbenih del morajo investitorji z gradbenimi
odpadki ravnati na način, ki je predpisan z uredbo, ki ureja način
ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. |
|
6. Rešitve in ukrepi za celostno
ohranjanje kulturne dediščine |
|
28. člen |
|
(ohranjanje kulturne dediščine) |
|
Na
območju OPPN ni območij ali objektov kulturne dediščine. |
|
7. Rešitve in ukrepi za varovanje
okolja, naravnih virov in ohranjanje narave |
|
29. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
Na
območju OPPN ni območij ali objektov ohranjanja narave. |
|
30. člen |
|
(varstvo tal in voda) |
|
(1) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji,
ki so tehnično brezhibni ter le materiali, za katera obstajajo dokazila
o njihovi neškodljivosti za okolje. Upoštevajo se veljavni predpisi za
področje varstva voda. |
(2) Komunalne odpadne vode se odvajajo v skladu s členom tega odloka, ki
ureja odvajanje odpadnih voda. Odvajanje in ponikanje padavinske odpadne
vode se uredi v skladu z določili veljavnih predpisov. |
|
31. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
(1) Med gradnjo se na območjih v okolici gradbišča prepreči preseganje
mejnih vrednosti prašnih usedlin v zrak (vlaženje odkritih površin na
gradbišču in na transportnih poteh, preprečevanje nekontroliranega
raznosa gradbenega materiala z območja urejanja, prekrivanje sipkih
tovorov pri transportu itd.). Uporabljajo se tehnično brezhibna gradbena
mehanizacija, delovne naprave in transportna sredstva, ki se redno
vzdržujejo. V primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in
delovnih naprav za daljši čas se motor ugasne. |
(2) Po končani gradnji se zagotovi učinkovita raba energije in uporaba
goriv, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin, biomasa, toplotne
črpalke), zagotovi se energetska učinkovitost novih objektov. |
(3) Objekti, ki bi povzročali prekomerno onesnaženje zraka, na območju
OPPN niso dovoljeni. |
(4) Pri ureditvi ogrevanja objektov je potrebno upoštevati veljavno
uredbo, ki ureja emisije snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih
naprav. Vse dimovodne naprave morajo biti zgrajene iz materiala, ki
zagotavlja dobro vleko in morajo imeti zgrajen dimnik z ustrezno višino. |
|
32. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Na območju se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa
v okolju določi IV. stopnja varstva pred hrupom. Zakonsko določene ravni
hrupa ne smejo biti presežene. |
(2) Za zmanjšanje hrupa v okolju se med gradnjo uporablja sodobna
gradbena mehanizacija, ki je opremljena s certifikati o zvočni moči in
ne presega s predpisi določenih mejnih vrednosti. |
(3) Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v
varovalnih pasovih javnih cest se gradnje objektov načrtujejo s pasivno
zaščito pred hrupom (zaščita oken, fasad ipd.). |
|
33. člen |
|
(ravnanje s plodnim delom tal) |
|
Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine
tal. Organizacija gradbišča mora obsegati čim manj površin in zagotoviti
kar najmanjše poškodbe tal. Rodovitna zemljina se odstrani in deponira
ter uporabi za sanacijo degradiranih tal in za urejanje zelenih površin
na območju urejanja ali pa se odpelje na ustrezno deponijo. |
|
34. člen |
|
(varstvo pred onesnaženjem z odpadki) |
|
Pri
izvajanju gradbenih del se morajo gradbeni odpadki v največji možni meri
ločevati že pri samem postopku nastajanja. Na območju OPPN se v času
gradnje zagotovi ločeno zbiranje odpadkov tako za gradbene kot komunalne
odpadke. Komunalne odpadke se zbira ločeno v za to namenjenih zabojnikih
ter se pri komunalnem podjetju uredi odvoz ločeno zbranih odpadkov.
Odvečni gradbeni material in gradbeni odpadki se odpeljejo na ustrezno
deponijo oziroma se predajo pooblaščenemu zbiralcu gradbenih odpadkov. |
|
35. člen |
|
(učinkovita raba in obnovljivi viri
energije) |
|
Pri
oskrbi načrtovanih objektov z energijo za ogrevanje prostorov in
sanitarne vode se zagotovi učinkovito rabo in izrabo obnovljivih virov
energije (npr. lesna biomasa, sončna energija, zemeljski plin, toplotne
črpalke ipd.). |
|
8. Rešitve in ukrepi za obrambo ter
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred
požarom |
|
36. člen |
|
(ukrepi za obrambo in varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami) |
|
(1) Na območju OPPN ni opredeljenih omejitev, kot so poplavnost in
visoka podtalnica. Prav tako ni opredeljeno erozijsko območje. |
(2) V primeru naravnih nesreč in morebitne vojne nevarnosti se je
potrebno ravnati v skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi
oziroma programi. |
|
37. člen |
|
(varstvo pred požarom) |
|
(1) Požarno varstvo območja OPPN se ureja v skladu z veljavnimi
požarno-varstvenimi predpisi. |
(2) Vse ureditve in objekti v okviru območja OPPN morajo biti zgrajeni
tako, da upoštevajo obvezne protipožarne odmike oziroma predpisane
protipožarne ločitve. |
(3) Požarne poti se označijo skladno s predpisi o varstvu pred požarom.
V primeru požara mora biti zagotovljena možnost varnega umika ljudi in
živali. Zagotovi se neoviran in varen dostop z vozili za intervencijo
ter delovne površine za intervencijska vozila oziroma razmeščanje opreme
za gasilce. |
(4) Vode za gašenje požara se zagotavljajo iz javnega vodovodnega
omrežja s hidranti. |
|
38. člen |
|
(potresna varnost) |
|
(1) Pri dimenzioniranju načrtovanih objektov in ureditev se upošteva
projektni pospešek tal 0,15 g in uvrščenost območja v območje VIII.
stopnje MCS (Mercali-Cancani-Sieberg) lestvice, ki velja na tem območju
v skladu z določili pravilnika, ki ureja mehansko odpornost in
stabilnost objektov. |
(2) Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju objektov se upošteva
določila predpisov glede mehanske odpornosti in stabilnosti objektov ter
določila ostalih predpisov glede varstva pred potresom. |
|
9. Načrt parcelacije |
|
39. člen |
|
(parcelacija) |
|
(1) Za gradnjo stavbe se določi gradbena parcela glede na namembnost in
velikost ter obliko načrtovanega objekta. Načrt gradbenih parcel je
prikazan v grafičnem delu akta (8: Načrt parcelacije, v naslednjih fazah
priprave akta). |
(2) Gradbene parcele se lahko po potrebi združujejo in delijo, pri čemer
se površine za razvoj objektov smiselno prilagodijo novi situaciji. |
(3) Za zemljiške parcele, kjer gradbene parcele niso določene, se
upošteva obstoječe zemljiške parcele, ki se lahko po potrebi delijo ali
združujejo. |
(4) Dovoljeno je odstopanje od parcelacije, določene v grafičnem delu
akta (prilagajanje parcelacije), v primeru izvedbe zemeljskih del pri
gradnji prometne infrastrukture (vkopi, nasipi, obstoječi objekti ipd.). |
|
10. Faznost izvedbe prostorske ureditve |
|
40. člen |
|
(faznost izvedbe) |
|
(1) Faznost izvedbe ureditev in gradenj je dovoljena tako, da so
posamezne faze zaključene funkcionalne celote, ki lahko služijo svojemu
namenu tudi brez izgradnje ostalih delov prostorske ureditve. |
(2) Gradnja stanovanjskega oziroma poslovno stanovanjskega objekta na
območju UE C je dopustna šele po pridobitvi uporabnega dovoljenja za
hlev v UE A. |
(3) Za gradnjo na posameznih parcelah, predvidenih v OPPN, so dovoljene
tudi začasne rešitve priključevanja na javno gospodarsko infrastrukturo,
in sicer tako, da ne ovirajo predvidene ureditve za komunalno urejanje
celotnega območja. Z začasno rešitvijo morajo soglašati soglasodajalci,
v katerih pristojnosti posega predlagana rešitev in občina. |
|
11. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje
OPPN |
|
41. člen |
|
(obveznosti investitorjev in
izvajalcev) |
|
(1) Objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih
upravljavcev. |
(2) Promet med gradnjo se organizira tako, da na cestnem omrežju ne bo
zastojev. V času gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa.
Med gradnjo je potrebno zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in
organizacijo na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja. |
(3) Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na
njihovo sestavo. |
(4) Vsa z gradbenimi deli tangirana zemljišča znotraj in izven območja
urejanja se po končanju del čim prej ustrezno sanirajo. |
(5) Investitor mora v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne
ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaževanje
okolja (zraka, tal, površinskih in podzemnih voda, prometnih površin
itd.) zaradi emisij hrupa, transporta, skladiščenja in uporabe tekočih
goriv ter drugih škodljivih snovi. V primeru nezgode (npr. ob razlitju
nevarnih tekočin ali razsutju drugih materialov) je potrebno zagotoviti
takojšnje ukrepe oziroma posredovanje pristojnih služb. |
|
12. Odstopanja od funkcionalnih,
oblikovalskih in tehničnih rešitev |
|
42. člen |
|
(dopustna odstopanja) |
|
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih in
oblikovalskih rešitev, določenih z OPPN, če se poiščejo tehnične
rešitve, ki so primernejše s tehnološkega, prometno- tehničnega ali
okoljevarstvenega vidika. |
(2) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovnih in tehničnih rešitev iz
prejšnjega odstavka ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na
območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju
z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati
soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja. |
(3) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi
odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica
podrobnejše stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega
certifikata. |
(4) Pri objektih in trasah prometne, komunalne in energetske
infrastrukture ter telekomunikacij je dovoljeno odstopanje od
predvidenih tras, lokacij, višinskih kot, globine polaganja, medsebojnih
razmikov, materialov, zmogljivosti in priključkov na gospodarsko javno
infrastrukturo, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva
zemljišč ali ustreznejše tehnološke rešitve. |
(5) Mikrolokacije priključnih in javnih infrastrukturnih vodov je možno
prilagoditi v primeru tehnično ustreznejše rešitve in s soglasjem
upravljavca infrastrukture. |
(6) Pri gradnji manipulacijskih površin v območju OPPN je dovoljeno
odstopanje od poteka cest v prostoru, prečnega profila in višinskih kot
zaradi terenskih pogojev, vendar se mora dimenzioniranje izvesti na
osnovi veljavne zakonodaje. |
|
13. Usmeritve za določitev meril in
pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta |
|
43. člen |
|
(prenehanje veljavnosti OPPN) |
|
Po
prenehanju veljavnosti tega OPPN, o čemer s sklepom odloči Občinski svet
občine Črnomelj, se območje ureja s prostorskim aktom, ki ureja območje
naselja Čudno selo. |
|
III. KONČNE DOLOČBE |
|
44. člen |
|
(vpogled v OPPN) |
|
OPPN
je na vpogled v analogni in digitalni obliki na sedežu občine Črnomelj.
V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna
oblika. |
|
45. člen |
|
(nadzorstvo) |
|
Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
|
46. člen |
|
(začetek veljavnosti) |
|
Ta
odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
ID: 1294 |
Št. 3500-3/2019 |
Črnomelj, dne
21. novembra 2019 |
|
Župan |
Občine Črnomelj |
Andrej Kavšek |