|
Na podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2,
76/08, 79/09, 51/10) je občinski svet Občine Majšperk na 17. redni seji
dne 30. 8. 2012 sprejel |
|
|
STATUT |
|
|
OBČINE MAJŠPERK |
|
|
1. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
(uporaba izrazov) |
|
|
V Statutu Občine Majšperk uporabljeni
izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za
moški in ženski spol. |
|
|
2. člen |
|
|
(območje, ime in sedež občine) |
|
|
(1) Občina Majšperk (v nadaljevanju:
občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na
območju naslednjih naselij: Bolečka vas, Breg, Doklece, Dol pri
Stopercah, Grdina, Janški Vrh, Jelovice, Koritno, Kupčinji Vrh, Lešje,
Majšperk, Medvedce, Naraplje, Planjsko, Podlože, Ptujska Gora, Preša,
Sestrže, Sitež, Skrblje, Slape, Spodnja Sveča, Stogovci, Stoperce,
Stanečka vas in Zgornja Sveča. |
|
|
(2) Sedež občine je v Majšperku 39,
2322 Majšperk. |
|
|
(3) Občina je pravna oseba javnega
prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami
premoženja. |
|
|
(4) Občino predstavlja in zastopa
župan. |
|
|
(5) Območje, ime in sedež občine se
lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. |
|
|
(6) Območja in imena naselij v občini
se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. |
|
|
3. člen |
|
|
(ožji deli občine) |
|
|
(1) Na območju občine so ustanovljeni
ožji deli občine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status
ožjih delov občine so določeni s tem statutom in odlokom občine. |
|
|
(2) Imena in območja ožjih delov
občine so: |
|
|
• Krajevna skupnost Majšperk
(naselja: Breg, Jelovice, Koritno, Lešje, Majšperk, Medvedce, Naraplje,
Planjsko, Preša, Sestrže, Sitež, Skrblje, Spodnja Sveča, Stanečka vas) |
|
|
• Krajevna skupnost Ptujska Gora
(naselja: Bolečka vas, Doklece, Janški Vrh, Podlože, Ptujska Gora,
Slape, Stogovci) |
|
|
• Krajevna skupnost Stoperce
(naselja: Dol pri Stopercah, Grdina, Kupčinji Vrh, Stoperce, Zgornja
Sveča). |
|
|
4. člen |
|
|
(izvirne in prenesene naloge) |
|
|
(1) Občina v okviru ustave in
zakona
zakonov samostojno ureja in opravlja naloge, določene v zakonu, ki ureja lokalno
samoupravo ter naloge, določene s predpisi občine na podlagi zakona.
|
|
|
(2) Občine lahko opravljajo posamezne
naloge iz državne pristojnosti, če država za to zagotovi potrebna
sredstva. |
|
|
5. člen |
|
|
(občani) |
|
|
(1) Osebe, ki imajo na območju občine
stalno prebivališče, so občani. |
|
|
(2) Občani odločajo o lokalnih javnih
zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake
volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih
organih v skladu s tem statutom. |
|
|
(3) Občani sodelujejo pri upravljanju
lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko
iniciativo. |
|
|
(4) Na osnovi odločitve organov
občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki
imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč
in drugih nepremičnin na območju občine. |
|
|
6. člen |
|
|
(uresničevanje skupnih nalog) |
|
|
(1)
Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi
občinami, pokrajinami in državo.
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi
drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
|
|
(2) Občina sodeluje z drugimi
občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen
ustanavlja zveze, z njimi združuje sredstva, ustanavlja skupne organe
ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode in javna
podjetja. |
|
|
7. člen |
|
|
(grb, zastava in praznik občine) |
|
|
(1) Občina ima grb in zastavo,
katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom. |
|
|
(2) Občina ima svoj praznik, ki se
praznuje praviloma v mesecu septembru. Datum praznovanja določi občinski
svet s sklepom. |
|
|
(3) Občina ima žig, ki je okrogle
oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina
Majšperk. V zunanjem krogu na spodnji polovici je napis: Majšperk 39. V
sredini žiga je grb občine. |
|
|
(4) Velikost, uporabo in hrambo žiga
občine določi župan s sklepom. |
|
|
(5) Za prispevek k razvoju občine
podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska
priznanja v skladu z Odlokom o priznanjih v Občini Majšperk. |
|
|
2. NALOGE OBČINE |
|
|
8. člen |
|
|
(naloge občine) |
|
|
(1) Občina samostojno opravlja
lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom in s
tem statutom, zlasti pa: |
|
|
1. Normativno ureja lokalne zadeve
javnega pomena tako, da: |
|
|
• sprejema statut in druge predpise
občine, |
|
|
• sprejema proračun in zaključni
račun občine, |
|
|
• načrtuje prostorski razvoj ter
sprejema prostorske akte, |
|
|
• predpisuje davke in prispevke iz
svoje pristojnosti. |
|
|
2. Upravlja občinsko premoženje tako,
da: |
|
|
• ureja način in pogoje upravljanja z
občinskim premoženjem, |
|
|
• pridobiva in razpolaga z vsemi
vrstami premoženja, |
|
|
• sklepa pogodbe o pridobitvi in
odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
|
|
• sestavlja premoženjsko bilanco, s
katero izkazuje vrednost svojega premoženja. |
|
|
3. Omogoča pogoje za gospodarski
razvoj občine tako, da: |
|
|
• spremlja in analizira gospodarske
rezultate v občini, |
|
|
• sprejema prostorske akte, ki
omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini, |
|
|
• pospešuje gospodarski razvoj, |
|
|
• sodeluje z gospodarskimi subjekti
in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri
razreševanju gospodarskih problemov, |
|
|
• z javnimi sredstvi, v skladu s
predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oz. gospodarskih
subjektov. |
|
|
4. Ustvarja pogoje za gradnjo
stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj
tako, da: |
|
|
• v prostorskih aktih predvidi
gradnjo stanovanjskih objektov, |
|
|
• spremlja in analizira stanje na
stanovanjskem področju občine, |
|
|
• spremlja ponudbo in povpraševanje
stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg, |
|
|
• gradi stanovanja za socialno
ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj. |
|
|
• sodeluje z gospodarskimi družbami,
zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske
problematike občanov. |
|
|
5. Skrbi za lokalne javne službe
tako, da: |
|
|
• zagotavlja izvajanje obveznih in
izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom, |
|
|
• odloča o koncesijah, |
|
|
• sprejema splošne akte, ki urejajo
način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb, |
|
|
• zagotavlja sredstva za delovanje
lokalnih javnih služb, |
|
|
• nadzira delovanje lokalnih javnih
služb, |
|
|
• gradi in vzdržuje komunalno
infrastrukturo. |
|
|
6. Zagotavlja in pospešuje
vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da: |
|
|
• ustanovi vzgojno-izobraževalni
(javna osnovna šola in javni vrtec), zdravstveni zavod in v skladu z
zakonom zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, |
|
|
• v skladu z zakoni, ki urejajo to
področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru
finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov, |
|
|
• sodeluje z vzgojno-izobraževalnim
zavodom in zdravstvenim zavodom, |
|
|
• z različnimi ukrepi pospešuje
vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
|
|
|
• ustvarja pogoje za izobraževanje
odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja
njenih prebivalcev. |
|
|
7. Pospešuje službe socialnega
skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za
socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da: |
|
|
• spremlja stanje na tem področju, |
|
|
• pristojnim organom in institucijam
predlaga določene ukrepe na tem področju, |
|
|
• sodeluje s centrom za socialno
delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami, |
|
|
• lahko podeljuje denarne pomoči,
denarne pomoči za izobraževanje in simbolične nagrade ob posebnih
priložnostih ali obletnicah občanov. |
|
|
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno
in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da: |
|
|
• omogoča dostopnost kulturnih
programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju, |
|
|
• določa občinski program športa, |
|
|
• zagotavlja splošno izobraževalno
knjižnično dejavnost, |
|
|
• z dotacijami spodbuja te
dejavnosti, |
|
|
• sodeluje z društvi in jih vključuje
v programe aktivnosti občine. |
|
|
9. Skrbi za varstvo zraka, tal,
vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov
in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da: |
|
|
• izvaja naloge, ki jih določajo
zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja, |
|
|
• spremlja stanje na tem področju in
v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja
varstvo okolja, |
|
|
• sprejema splošne akte, s katerimi
pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, |
|
|
• sodeluje s pristojnimi
inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih, |
|
|
• z drugimi ukrepi pospešuje varstvo
okolja v občini. |
|
|
10. Upravlja, gradi in vzdržuje: |
|
|
• lokalne javne ceste in druge javne
poti, |
|
|
• površine za pešce in kolesarje, |
|
|
• igrišča za šport in rekreacijo ter
otroška igrišča, |
|
|
• javne parkirne prostore, parke,
trge in druge javne površine ter |
|
|
• zagotavlja varnost v cestnem
prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini. |
|
|
11. Skrbi za požarno varnost in
varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v
skladu z merili in normativi: |
|
|
• organizira reševalno pomoč v
požarih, |
|
|
• organizira obveščanje, alarmiranje,
pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč, |
|
|
• zagotavlja sredstva za
organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred
naravnimi nesrečami, |
|
|
• zagotavlja sredstva za odpravo
posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč, |
|
|
• sodeluje z občinsko gasilsko zvezo
in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo, |
|
|
• opravlja druge naloge, ki
pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in
drugimi nesrečami. |
|
|
12. Ureja javni red v občini tako,
da: |
|
|
• sprejema ustrezne splošne akte, |
|
|
• določa prekrške in globe za
prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, |
|
|
• ureja lokalni promet in določa
prometno ureditev, |
|
|
• organizira občinsko redarstvo, |
|
|
• izvaja nadzorstvo nad javnimi
prireditvami, |
|
|
• opravlja inšpekcijsko nadzorstvo
nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja
zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, |
|
|
• opravlja druge naloge v okviru
teh pristojnosti. |
|
|
13. Podeljuje
denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih
ali obletnicah občanov tako, da: |
· podeljuje
enkratno denarno pomoč za novorojenca/ko in |
· podeljuje
nagrade v skladu z Odlokom o priznanjih Občine Majšperk. |
|
|
|
(2) V okviru lokalnih zadev javnega
pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na: |
|
|
• ugotavljanje javnega interesa za
uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru
razlastitve za potrebe občine, |
|
|
• določanje namembnosti prostora, |
|
|
• gospodarjenje s stavbnimi zemljišči
in določanje pogojev za njihovo uporabo, |
|
|
• evidenco občinskih zemljišč in
drugega premoženja, |
|
|
• zagotavljanje varstva naravnih in
kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami, |
|
|
• urejanje drugih lokalnih zadev
javnega pomena. |
|
|
9. člen |
|
|
(statistične, evidenčne in analitične naloge) |
|
|
(1) Občina opravlja statistične,
evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe. |
|
|
(2) Občina obdeluje podatke, ki jih
potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in jih pridobi v
skladu z zakonom. |
|
|
(3) Za potrebe iz prvega odstavka
tega člena pridobiva občina od upravljalcev zbirk podatke o fizičnih
osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o fizičnih
osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki
imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini. |
|
|
(4) Od upravljavca Centralnega
registra prebivalstva lahko občina za potrebe izvajanja svojih nalog
pridobiva osebne podatke v skladu z zakonom. Osebne podatke lahko
pridobi občina v pisni obliki, na magnetnih medijih, po elektronski
pošti, za fizične osebe, ki imajo v občini stalno ali začasno
prebivališče, pa tudi neposredno preko računalniške povezave. Za
pridobivanje podatkov neposredno preko računalniške povezave, je
potrebno dovoljenje pristojnega ministra. |
|
|
3. ORGANI OBČINE |
|
|
3.1. SKUPNE DOLOČBE |
|
|
10. člen |
|
|
(organi občine) |
|
|
(1) Organi občine so: |
|
|
• občinski svet, |
|
|
• župan in |
|
|
• nadzorni odbor občine.
|
|
|
(2) Občina ima volilno komisijo kot
samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in
drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in
referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. |
|
|
(3) Občina ima tudi druge organe,
katerih ustanovitev in naloge določa zakon. |
|
|
(4) Volitve oziroma imenovanja
organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z
zakonom in tem statutom. |
|
|
(5) Člani občinskega sveta, župan in
podžupan so občinski funkcionarji. |
|
|
11. člen |
|
|
(občinska uprava) |
|
|
(1) Občina ima občinsko upravo, ki v
skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne,
strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z
zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. |
|
|
(2) Občinska uprava odloča o upravnih
stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja
inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb
nadzora. |
|
|
(3) Občinska uprava opravlja
strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe
in organe ožjih delov občin. |
|
|
(4) Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s katerim določi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.
|
|
|
(5) Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote.
|
|
|
(6
4 ) Občinsko upravo vodi direktor
občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan. |
|
|
12. člen |
|
|
(sprejemanje odločitev na sejah organov) |
|
|
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah,
Organi občine sprejemajo
odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev
je sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih članov. |
|
|
13. člen |
|
|
(javnost dela) |
|
|
(1) Delo organov občine je javno. |
|
|
(2) Javnost dela se zagotavlja z
obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim
objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih
organov, z vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za
odločanje občinskih organov. Splošni akti in prečiščena besedila občine
se objavijo v Uradnem glasilu slovenskih občin ter v Katalogu informacij
javnega značaja in na spletni strani občine. |
|
|
(3) Način zagotavljanja javnosti dela
občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej
organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih
podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z
zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne
ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali
uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega
sveta. |
|
|
(4) Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.
|
|
|
3.2. OBČINSKI SVET |
|
|
14. člen |
|
|
(občinski svet) |
|
|
(1) Občinski svet je najvišji organ
odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. |
|
|
(2) Občinski svet šteje 14 članov.
|
|
|
(3) Člani občinskega sveta se volijo
za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata
prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje na naslednjih
rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z zakonom drugače
določeno. |
|
|
(4) Občinski svet se konstituira na
prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov
občinskega sveta. |
|
|
(5) Prvo sejo občinskega sveta skliče
prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega
sveta, če je za izvolitev župana potreben drug krog volitev, pa
najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. Če seja ni sklicana v
navedenem roku, jo skliče predsednik občinske volilne komisije.
|
|
|
(6) Prvo sejo občinskega sveta vodi
najstarejši član občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog
najstarejšega člana določi občinski. |
|
|
(7) Ko članom občinskega sveta
preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih,
odborih in komisijah. |
|
|
(8) Mandat članov občinskega sveta v
organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih
ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki
občinskega sveta, traja in preneha v skladu z ustanovitvenim aktom
javnega zavoda, javnega podjetja, skladov in drugih organizacij, razen
če občinski svet ne odloči drugače. |
|
|
15. člen |
|
|
(volitve članov občinskega sveta) |
|
|
(1) Volitve članov občinskega sveta
so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice
s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. |
|
|
(2) Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu.
|
|
|
(3
2 ) O oblikovanju volilnih enot za
volitve občinskega sveta odloči občinski svet z odlokom. |
|
|
16. člen |
|
|
(pristojnosti občinskega sveta) |
|
|
(1) Občinski svet sprejema statut
občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge predpise občine ter
sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo
koristi občine. |
|
|
(2) V okviru svojih pristojnosti
občinski svet predvsem: |
|
|
• sprejema statut občine,
|
|
|
• sprejema odloke in druge občinske
akte, |
|
|
• sprejema prostorske in druge plane
razvoja občine, |
|
|
• sprejema občinski proračun in
zaključni račun proračuna, |
|
|
• imenuje in razrešuje člane
nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta, |
|
|
• nadzoruje delo župana, podžupana in
občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, |
|
|
• odloča o pridobitvi in odtujitvi
občinskega premoženja, če ni z zakonom določeno drugače, |
|
|
• odloča o drugih zadevah, ki jih
določa zakon in ta statut. |
|
|
17. člen |
|
|
(funkcija člana občinskega sveta) |
|
|
(1) Člani občinskega sveta opravljajo
svojo funkcijo nepoklicno. |
|
|
(2) Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta in podžupana z
drugimi funkcijami v občni in z delom v občinski upravi ureja zakon. |
|
|
(3) Član občinskega sveta, ki je
imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in
funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja
mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja
funkcije člana občinskega sveta. |
|
|
18. člen |
|
|
(župan) |
|
|
(1) Župan predstavlja občinski svet,
sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovati. |
|
|
(2) Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. Nezdružljivost
funkcije župana ureja zakon. |
|
|
(3) Za vodenje sej občinskega sveta
lahko župan pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če
je župan odstoten ali zadržan, vodi sejo podžupan. |
|
|
(4) Če nastopijo razlogi, zaradi
katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta ne
more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila vodi
najstarejši član občinskega sveta. |
|
|
(5) Župan sklicuje seje občinskega
sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta
ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati
najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi
posamičnega pooblastila župana. |
|
|
(6) Župan mora sklicati sejo
občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega
sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana
pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in
nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski upravi za
pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje predlagane točke.
Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami. Če seja
občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve,
jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in
občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje. |
|
|
19. člen |
|
|
(organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta) |
|
|
Strokovno pripravo gradiv,
organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter
pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij
in odborov zagotavlja občinska uprava. |
|
|
20. člen |
|
|
(seje občinskega sveta) |
|
|
(1) Občinski svet dela in odloča na
sejah. |
|
|
(2) Dnevni red seje občinskega sveta
predlaga župan. |
|
|
(3) Vsak član občinskega sveta lahko
predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih
aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih
sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
|
(4) Župan mora predloge komisij in
odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz
prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je
določeno v poslovniku občinskega sveta. |
|
|
(5) O sprejemu dnevnega reda odloča
občinski svet na začetku seje. |
|
|
(6) Na vsaki seji občinskega sveta
mora biti predvidena točka za
pobude in
vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih
postavljajo člani sveta. |
|
|
(7)
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu,
članom občinske sveta, predsedniku nadzornega odbora občine,
predsednikom svetov krajevnih skupnosti in direktorju občinske uprave.
O sklicu seje občinskega sveta
se obvesti javna občila. Vabilo z gradivom za sejo sveta se objavi v
katalogu informacij javnega značaja občine na svetovnem spletu. |
|
|
(8) Predsednik nadzornega odbora
občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter direktor
občinske uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in
odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo
vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.
|
|
|
21. člen |
|
|
(odločanje članov občinskega sveta) |
|
|
(1) Občinski svet veljavno sklepa, če
je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema
odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon
določa drugačno večino. |
|
|
(2) Občinski svet sprejema odločitve
z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z
zakonom ali če tako sklene občinski svet. |
|
|
(3) Način dela in odločanja, razmerja
do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega
sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino navzočih članov. |
|
|
(4) Odločitve občinskega sveta
izvršujeta župan in občinska uprava. |
|
|
(5) Župan in direktor občinske uprave
o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu
najmanj enkrat letno. |
|
|
22. člen |
|
|
(predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta) |
|
|
(1) Predčasno prenehanje mandata
člana občinskega sveta ureja zakon. |
|
|
23. člen |
|
|
(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
|
|
(1) Občinski svet ima komisijo za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
(2) Občinski svet lahko ustanovi eno
ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.
|
|
|
(3) Organizacijo in delovno področje
stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega
sveta. |
|
|
(4) Občasna delovna telesa ustanovi
občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in
število članov ter opravi imenovanje. |
|
|
24. člen |
|
|
(naloge komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
|
|
(1) Komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja ima 3 člane, ki jih občinski svet imenuje izmed
svojih članov. |
|
|
(2) Komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: |
|
|
• občinskemu svetu predlaga kandidate
za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje
občinski svet, |
|
|
• občinskemu svetu ali županu daje
pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, |
|
|
• pripravlja predloge odločitev
občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih
funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in
predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, |
|
|
• opravlja naloge po zakonu, ki ureja
preprečevanje korupcije, |
|
|
• obravnava druga vprašanja, ki jih
določi občinski svet. |
|
|
25. člen |
|
|
(stalna in občasna delovna telesa občinskega sveta) |
|
|
(1) Občinski svet lahko ustanovi
enega ali več odborov in komisij kot svoja stalna ali občasna delovna
telesa. |
|
|
(2) Stalna delovna telesa občinskega
sveta so: |
|
|
• odbor za gospodarstvo in
kmetijstvo, |
|
|
• odbor za gospodarsko
infrastrukturo, |
|
|
• odbor za družbene dejavnosti, |
|
|
• odbor za zaščito in reševanje, |
|
|
• komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja, |
|
|
• statutarno pravna komisija, |
|
|
• komisija za priznanja in
odlikovanja, |
|
|
• komisija za kmetijstvo, |
|
|
• svet za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu. |
|
|
(3) Odbori in komisije štejejo od 3
do 7 članov. Delovno področje in število članov posameznega delovnega
telesa občinskega sveta se določi s poslovnikom občinskega sveta. |
|
|
26. člen |
|
|
(imenovanje članov odborov in komisij) |
|
|
(1) Člane odborov in komisij imenuje
občinski svet izmed svojih članov in največ do polovice članov izmed
drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
(2) Delo delovnega telesa občinskega
sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik. |
|
|
(3) Prvo sejo delovnega telesa skliče
župan. |
|
|
(4) Nezdružljivost članstva v komisiji ali odboru občinskega sveta z
drugimi funkcijami ali delom v občinski upravi ureja zakon. |
|
|
27. člen |
|
|
(pristojnosti komisij in odborov občinskega sveta) |
|
|
(1) Odbori in komisije občinskega
sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom
občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in
dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. |
|
|
(2) Komisije in odbori občinskega
sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte
iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna
in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da
jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
|
28. člen |
|
|
(razrešitev člana delovnega telesa občinskega sveta) |
|
|
Občinski svet lahko razreši
predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali
delovno telo v celoti na
obrazložen oziroma utemeljen
predlog najmanj četrtine članov občinskega
sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta
pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve
naslednje seje občinskega sveta. |
|
|
3.3. ŽUPAN |
|
|
29. člen |
|
|
(župan) |
|
|
(1) Župana volijo volivci na
neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z
zakonom. |
|
|
(2) Mandatna doba župana traja štiri
leta. |
|
|
(3) Novoizvoljeni župan nastopi
mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov
občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o
izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali
predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni
bilo. |
|
|
(4) Župan svojo funkcijo opravlja
nepoklicno, lahko pa se odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O
svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi
naslednji seji. |
|
|
30. člen |
|
|
(pristojnosti župana) |
|
|
(1) Župan predstavlja in zastopa
občino. Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje
občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja. |
|
|
(2) Poleg tega župan predvsem: |
|
|
• predlaga občinskemu svetu v sprejem
proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz
pristojnosti občinskega sveta, |
|
|
• izvršuje občinski proračun ter
pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja
občinskega proračuna, |
|
|
• skrbi za izvajanje splošnih aktov
občine in drugih odločitev občinskega sveta, |
|
|
• odloča o pridobitvi in razpolaganju
premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine,
|
|
|
• skrbi za objavo statuta, odlokov in
drugih splošnih aktov občine, |
|
|
• predlaga ustanovitev organov
občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje
organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi,
odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi
delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča
direktorja občinske uprave za posamezne naloge, |
|
|
• imenuje in razrešuje direktorja
občinske uprave in predstojnike organov skupne občinske uprave, |
|
|
• usmerja in nadzoruje delo občinske
uprave in organov skupne občinske uprave, |
|
|
• opravlja druge naloge, ki jih
določa zakon in ta statut. |
|
|
31. člen |
|
|
(zadržanje objave splošnega akta) |
|
|
(1) Župan zadrži objavo splošnega
akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga
občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri
čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
|
|
(2) Če občinski svet vztraja pri
svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri
ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in
zakonom. |
|
|
(3) Župan zadrži izvajanje odločitve
občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s
statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu
svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora
navesti razloge za zadržanje. |
|
|
(4) Ob zadržanju izvajanja odločitve
občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko
župan začne postopek pri upravnem sodišču. |
|
|
(5) Če se odločitev občinskega sveta
nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan
opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take
odločitve. |
|
|
32. člen |
|
|
(naloge župana na področju zaščite in reševanja) |
|
|
Župan opravlja z zakonom predpisane
naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa: |
|
|
• skrbi za izvajanje priprav za
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih
ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, |
|
|
• imenuje poveljnika in štab civilne
zaščite občine, |
|
|
• sprejme načrt zaščite in reševanja, |
|
|
• vodi zaščito, reševanje in pomoč, |
|
|
• določi organizacije, ki opravljajo
javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in
organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja, |
|
|
• ugotavlja in razglaša stopnjo
požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine, |
|
|
• sprejema akte in ukrepe v vojnem
stanju, če se občinski svet ne more sestati, |
|
|
• v primeru nastale nevarnosti odredi
evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev, |
|
|
• predlaga pristojnemu organu
razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti
ter materialno dolžnost. |
|
|
33. člen |
|
|
(nujni ukrepi) |
|
|
V primeru razmer, v katerih bi bilo
lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se
občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne
nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko
se ta lahko sestane. |
|
|
34. člen |
|
|
(podžupan občine) |
|
|
(1) Za pomoč pri opravljanju nalog
župana ima občina praviloma enega podžupana. V primeru dveh podžupanov si le ta na podlagi sporazuma delita delo in nagrado za delo. Podžupana
izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan. |
|
|
(2) Podžupan pomaga županu pri
njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za
katere ga župan pooblasti. |
|
|
(3) Podžupan nadomešča župana v
primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja
podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere
ga župan pooblasti. |
|
|
(4) Podžupan v primeru predčasnega
prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki
opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega
sveta. |
|
|
(5) V soglasju z županom se lahko
tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. |
|
|
35. člen |
|
|
(nadomeščanje župana in podžupana) |
|
|
(1) Kadar nastopijo razlogi, da tako
župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana
član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa
najstarejši član občinskega sveta. |
|
|
(2) V času nadomeščanja opravlja član
občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana. |
|
|
36. člen |
|
|
(komisije in drugi strokovni organi občine) |
|
|
(1) Če je tako določeno v zakonu ali
drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne
organe občine. |
|
|
(2) Župan lahko ustanovi komisije in
druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje
posameznih zadev iz svoje pristojnosti. |
|
|
37. člen |
|
|
(predčasno prenehanje mandata župana) |
|
|
(1) Predčasno prenehanje mandata
župana je določeno z zakonom. |
|
|
(2) Razlogi za prenehanje mandata župana se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi župana.
|
|
|
(3) Županu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru odstopa.
|
|
|
(4) Če župan odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko o svojem odstopu pisno obvesti občinski svet in občinsko volilno komisijo.
|
|
|
(5) Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava, ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
|
|
|
(6) Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.
|
|
|
(7) Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta.
|
|
|
(8) Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši, z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta.
|
|
|
(2)
Podžupanu preneha mandat, če ga župan razreši ali s
prenehanjem mandata člana občinskega sveta. |
|
|
3.4. NADZORNI ODBOR OBČINE |
|
|
38. člen |
|
|
(nadzorni odbor občine) |
|
|
(1) Nadzorni odbor občine je najvišji
organ nadzora javne porabe v občini. |
|
|
(2) Nadzorni odbor ima v skladu z
zakonom naslednje pristojnosti: |
|
|
• opravlja nadzor nad razpolaganjem s
premoženjem občine, |
|
|
• nadzoruje namenskost in smotrnost
porabe sredstev občinskega proračuna, |
|
|
• nadzoruje finančno poslovanje
uporabnikov proračunskih sredstev. |
|
|
(3) Nadzorni odbor v okviru svojih
pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih
organov, občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih
skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in
pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem
ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih proračunskih
sredstev. |
|
|
39. člen |
|
|
(imenovanje in razrešitev članov nadzornega odbora) |
|
|
(1) Nadzorni odbor ima 3 člane. Člane
nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45
dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti, najmanj
VI. stopnjo strokovne izobrazbe, izkušnje s finančno-računovodskega ali
pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga
občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
(2) Nezdružljivost funkcije člana nadzornega odbora z drugimi funkcijami
in delom v občinski upravi, ureja zakon. |
|
|
(3) Članstvo v nadzornem odboru
preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom
občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev
člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno
prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski
svet na predlog nadzornega odbora. |
|
|
40. člen |
|
|
(konstituiranje nadzornega odbora) |
|
|
(1) Prvo sejo nadzornega odbora
občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je
na prvi seji navzočih večina članov. |
|
|
(2) Člani nadzornega odbora izvolijo
izmed sebe predsednika nadzornega odbora. |
|
|
(3) Predsednik predstavlja nadzorni
odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
|
|
(4) Nadzorni odbor dela in sprejema
odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega
odbora, z večino glasov navzočih članov. |
|
|
(5) Sedež nadzornega odbora je na
sedežu Občine Majšperk, Majšperk 39, Majšperk. Nadzorni odbor za seje
uporablja prostore občine. |
|
|
(6) Nadzorni odbor za svoja pisanja
uporablja žig občine. |
|
|
41. člen |
|
|
(program dela nadzornega odbora) |
|
|
(1) Nadzorni odbor samostojno določa
svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog
finančnega načrta, ki ju v vsakem koledarskem letu predloži županu
in občinskemu svetu . |
|
|
(2) Nadzorni odbor mora vsako
proračunsko leto izvesti nadzor: |
|
|
• zaključnega računa
proračuna občine, |
|
|
• finančnih načrtov in zaključnih
računov uporabnikov proračunskih sredstev (javnih zavodov, javnih
podjetij in drugih). |
|
|
(3
2 ) Nadzorni odbor lahko začne
postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem programu. Če
nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program,
mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa
posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za spremembo
nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora
biti obrazložena. |
|
|
(4
3 ) Nadzorni odbor mora sodelovati z
županom in občinskim svetom ter drugimi organi občine, organi
uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami. |
|
|
(5
4 )
Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora
udeležiti seje občinskega sveta, ko ta obravnava zaključni račun ali
poročila nadzornega odbora. |
|
|
42. člen |
|
|
(pristojnosti nadzornega odbora) |
|
|
(1) Nadzorni odbor preverja finančno
poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih podjetij, javnih
zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih
računov ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih
sredstev in po potrebi druge pridobljene dokumentacije. |
|
|
(2) Nadzorni odbor pred nadzorom
obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika proračuna. Sklep
o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in
kraja nadzora in navedbo nadzorovane osebe. |
|
|
(3) V postopku nadzora so odgovorni
in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno
dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve
in dajati pojasnila. |
|
|
43. člen |
|
|
(izločitev člana nadzornega odbora) |
|
|
(1) Nadzorni odbor izloči člana
nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so
podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
Dolžnost člana nadzornega odbora je, da takoj, ko spozna,
da obstajajo razlogi, ki vzbujajo ali bi lahko vzbujali dvom v njegovo
nepristranskost, sproži postopek izločitve. |
|
|
(2) Šteje se, da so podane okoliščine
iz prejšnjega odstavka, če: |
|
|
• je odgovorna oseba, zakonit
zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom
nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti
do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali izvenzakonski
skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska
zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala, |
|
|
• je član nadzornega odbora skrbnik,
posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega
zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe, |
|
|
• če je član nadzornega odbora
udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora. |
|
|
(3) Izločitev člana nadzornega odbora
lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora.
Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je
potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev.
O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov. |
|
|
44. člen |
|
|
(poročilo nadzornega odbora
Osnutek poročila o nadzoru) |
|
|
(1) Za posamezen nadzor je pristojen
član nadzornega odbora, ki je določen v nadzornem programu (v
nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru
in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora.
Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru. |
|
|
(2) Predsednik nadzornega odbora
lahko poda v roku treh dni pripombe na osnutek poročila o nadzoru. Če
pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik nadzornega odbora pošlje
osnutek poročila o nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim članom
nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v roku 8 dni od
posredovanega osnutka poročila o nadzoru. |
|
|
(3) Osnutek poročila obravnava
nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti,
na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah
nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru. |
|
|
(4) Če osnutek poročila o nadzoru ni
sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo
spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek
poročila o nadzoru dopolniti. |
|
|
(5) Osnutek poročila o nadzoru
podpiše predsednik nadzornega odbora. |
|
|
|
|
|
44a. člen |
(vsebina osnutka
poročila o nadzoru) |
Osnutek poročila mora
vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in pravilnikom o
obveznih sestavinah poročila nadzornega sveta občine. |
|
|
|
45. člen |
|
|
(odzivno poročilo) |
|
|
(1) Nadzorni odbor pošlje nadzorovani
osebi osnutek poročila o nadzoru najpozneje v roku osmih dni po
sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajst dni, od prejema
osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno
poročilo). Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila
nadzorovanega organa za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila,
pri kateri se ugotavlja kršitev
ugotovijo kršitve
predpisov. Če
nadzorni
nadzorovani
organ razpolaga z
listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu. |
|
|
(2) Po preteku rokov iz prejšnjega
odstavka oziroma po odločitvi o ugovoru nadzorovane osebe sprejme
nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi,
občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in
pristojnemu ministrstvu. |
|
|
46. člen |
|
|
(vsebina poročila nadzornega odbora
Končno poročilo s priporočili in predlogi
) |
|
|
(1) Poročilo o nadzoru mora vsebovati
obvezne sestavine, v skladu z zakonom in pravilnikom o obveznih
sestavinah poročila nadzornega odbora občine. |
|
|
(2) V ugotovitvah se navede popolno
in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na
katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi. |
|
|
(3) Z ocenami nadzorni odbor presodi,
kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo
poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na uporabljena sodila v
nadzoru. |
|
|
(4) V mnenju se izrazi, ali je bilo
poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno. |
|
|
(5) Nepravilno poslovanje je takrat,
če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in
drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter
posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju. |
|
|
(6) Nesmotrno poslovanje je
negospodarno in/ali neučinkovito in /ali neuspešno. |
|
|
(7) Negospodarno poslovanje je tisto
poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri
manjših stroških. |
|
|
(8)Neučinkovito poslovanje je tisto,
ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke. |
|
|
(9) Neuspešno poslovanje je tisto, ko
se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe. |
|
|
(10) Priporočila vsebujejo predloge
za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za
gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih
financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma
svetuje, kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le
poti za izboljšanje. |
|
|
(1) Na podlagi
osnutka poročila in odzivnega poročila nadzorovanega organa
pripravi odbor poročilo s priporočili in predlogi. Poročilo je
dokončni akt odbora in mora biti v naslovu poročila kot tako
tudi navedeno. |
(2) Poročilo
mora vsebovati enake sestavine kot osnutek ter priporočila in
predloge. |
(3) Priporočila
in predlogi so namenjeni kakovostnejšemu poslovanju
nadzorovanega organa. Priporočila in predlogi morajo biti jasno
izraženi, izvedljivi in preverljivi. V priporočilih in predlogih
mora biti naveden rok, v katerem mora odgovorna oseba
nadzorovanega organa poročati odboru o njihovem izvajanju
oziroma razlogih, če priporočil in predlogov ne upošteva. |
|
|
|
47. člen |
|
|
(postopanje nadzornega odbora) |
|
|
(1) Če je nadzorni odbor ugotovil
hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so
opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v
petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo
in Računsko sodišče Republike Slovenije. |
|
|
(2)V primeru, da nadzorni odbor
ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna
oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve
posredovati pristojnemu organu pregona. |
|
|
48. člen |
|
|
(obravnava poročila nadzornega odbora) |
|
|
(1) Nadzorovane osebe so dolžne
spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski
svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so
dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi
pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora. |
|
|
(2) Župan je dolžan nadzorni odbor tekoče seznanjati s pomembnimi akti občine, ki se nanašajo na javne finance in lokalno samoupravo (proračun občine, odlok, statut, akt o sistemizaciji delovnih mest in akt, ki določa plačni sistem, akti o ustanovitvi pravnih oseb javnega prava, katerih ustanoviteljica je občina, in drugi) ter z za poslovanje občine pomembnimi odločitvami.
|
|
|
(3) Župan je dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora na sejo občinskega sveta, ko je na dnevnem redu obravnava zaključnega računa proračuna občine in poročilo o delu nadzornega odbora ter ga obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali finančno poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina.
|
|
|
49. člen |
|
|
(letno poročilo o delu in porabi sredstev nadzornega odbora) |
|
|
Nadzorni odbor mora županu in
občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi
sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju
seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s področja svojega dela in
predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja. |
|
|
50. člen |
|
|
(javnost dela nadzornega odbora) |
|
|
(1) Delo nadzornega odbora je javno.
|
|
|
(2) Nadzorni odbor lahko z večino
glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi,
če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in
gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom
ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe
zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
|
|
(3) Nadzorni odbor lahko z večino
glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem
delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo
podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do
informacij javnega značaja, določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče
zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja. |
|
|
(4) Način zagotavljanja javnosti dela
in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik.
|
|
|
(5) Za obveščanje javnosti o delu
nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma
oseba, ki jo on pooblasti. |
|
|
51. člen |
|
|
(strokovna in administrativna pomoč za delo nadzornega odbora) |
|
|
(1) Strokovno in administrativno
pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. |
|
|
(2) Župan določi javnega uslužbenca v
občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in
odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, arhiviranje
gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih
opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela nadzornega
odbora. |
|
|
(3) Strokovno pomoč lahko nudijo
nadzornemu odboru javni uslužbenci, zaposleni v občinski upravi, ali
zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne posebne
strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na
predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
|
|
|
52. člen |
|
|
(sredstva za delo nadzornega odbora) |
|
|
Sredstva za delo nadzornega odbora se
zagotavljajo v občinskem proračunu v posebni proračunski postavki, na
podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora.
|
|
|
53. člen |
|
|
(plačilo za opravljanje dela članov nadzornega odbora) |
|
|
(1) Predsednik in člani nadzornega
odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom
občine, ki določa plače občinskih funkcionarjev in nagrade članov
delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov in
povračil stroškov. |
|
|
(2) Izvedencu in drugim strokovnjakom
pripada plačilo, ki se določi v pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki
jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi
pravilnika o tarifi za sodne izvedence. |
|
|
54. člen |
|
|
(poslovnik o delu nadzornega odbora) |
|
|
Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje
delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov svojih članov. |
|
|
3.5. OBČINSKA UPRAVA |
|
|
55. člen |
|
|
(občinska uprava) |
|
|
(1) Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.
Občinska
uprava Občine Majšperk je organizirana kot enovita občinska uprava. |
|
|
(2) Podrobnejšo notranjo organizacijo
in sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
|
|
56. člen |
|
|
(ustanovitev skupne občinske uprave) |
|
|
(1) Občinski svet lahko na predlog
župana odloči, da se z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovi
skupna občinska uprava. |
|
|
(2) Organizacija in delo skupne
občinske uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen
predlog županov sprejmejo občinski sveti občin. |
|
|
57. člen |
|
|
(odločanje o upravnih zadevah) |
|
|
(1) Organi občine odločajo o pravicah
in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih
koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku. |
|
|
(2) Občina odloča s posamičnimi akti
o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne
pristojnosti. |
|
|
(3) O upravnih stvareh iz občinske
pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji
župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. |
|
|
(4) O pritožbah zoper odločbe organa
skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno
pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. |
|
|
58. člen |
|
|
(pristojnosti za odločanje v upravnih zadevah) |
|
|
(1) Posamične upravne akte iz
pristojnosti občinske uprave podpisuje direktor občinske uprave po
pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje drugih
uradnih oseb občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za
odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v
postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih
stvareh. |
|
|
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka
odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če
ni z zakonom drugače določeno. |
|
|
59. člen |
|
|
(izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku) |
|
|
Direktor občinske uprave skrbi in je
odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in
drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v
skladu z uredbo vlade. |
|
|
60. člen |
|
|
(odločanje o upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti občine) |
|
|
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z uredbo ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka.
Pogoje
za odločanje javnih uslužbencev o upravnih stvareh iz občinske izvirne
pristojnosti določa zakon. |
|
|
61. člen |
|
|
(odločanje o pristojnostih zoper posamične akte) |
|
|
(1) O pritožbah zoper posamične akte
iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev
župana je dopusten upravni spor. |
|
|
(2) O pritožbah zoper posamične akte,
ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska
uprava, odloča državni organ, določen z zakonom. |
|
|
62. člen |
|
|
(izločitev uradne osebe) |
|
|
(1) O izločitvi zaposlenega v
občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve
o stvari tudi odloči, če je zaposleni pooblaščen za odločanje v upravnih
stvareh. |
|
|
(2) O izločitvi direktorja občinske uprave
odloča župan, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. O izločitvi
župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi
odloči. |
|
|
5. DRUGI ORGANI OBČINE |
|
|
64. člen |
|
|
(drugi organi občine) |
|
|
Organizacijo, delovno področje ter
sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni,
ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi
župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in
imenovanju članov posameznega organa. |
|
|
65. člen |
|
|
(poveljnik in štab civilne zaščite) |
|
|
(1) Občina ima poveljnika in štab
civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne
zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s
sprejetimi načrti. |
|
|
(2) Poveljnik civilne zaščite je za
svoje delo odgovoren županu. |
|
|
6. OŽJI DELI OBČINE |
|
|
66. člen |
|
|
(krajevne skupnosti) |
|
|
(1) Zaradi zadovoljevanja posebnih
skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot
ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti (krajevna skupnost
Majšperk, krajevna skupnost Ptujska Gora, krajevna skupnost Stoperce). |
|
|
(2) Krajevne skupnosti so del občine
v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem in pravnem smislu. |
|
|
(3) Pobudo za ustanovitev nove
krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko
da zbor občanov ožjega dela občine ali 10 odstotkov volivcev s tega
območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko
iniciativo. |
|
|
(4) Krajevne skupnosti ustanovi,
ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po poprej
ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja
prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za
območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost. |
|
|
67. člen |
|
|
(pristojnosti in naloge krajevnih skupnosti) |
|
|
Krajevne skupnosti sodelujejo pri
opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: |
|
|
• dajejo predloge in sodelujejo pri
pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na
svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in
investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri
nadzoru nad opravljenimi deli, |
|
|
• sodelujejo pri pripravi programov
oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri
pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja
gospodarskih javnih služb, |
|
|
• dajejo predloge za sanacijo divjih
odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji, |
|
|
• dajejo predloge za ureditev in
olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih
poti ipd.) in pri tem sodelujejo, |
|
|
• dajejo pobude za dodatno prometno
ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov,
omejevanje hitrosti ipd.), |
|
|
• oblikujejo pobude za spremembo
prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo
pristojnemu organu občine, |
|
|
• seznanjajo pristojni organ občine s
problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja
prostora in varstva okolja, |
|
|
• sodelujejo pri organizaciji
kulturnih, športnih in drugih prireditev, |
|
|
• spremljajo nevarnosti na svojem
območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi
prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in
reševanja. |
|
|
68. člen |
|
|
(status krajevnih skupnosti) |
|
|
(1) Krajevna skupnost ni pravna oseba
javnega prava. |
|
|
(2) Krajevno skupnost zastopa svet
krajevne skupnosti. |
|
|
69. člen |
|
|
(svet krajevne skupnosti) |
|
|
(1) Organ krajevne skupnosti je svet,
ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne
skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon. |
|
|
(2) Nezdružljivost članstva v svetu krajevne skupnosti s funkcijami
občinskih funkcionarjev in z delom v občinski upravi ureja zakon. |
|
|
(3) Število članov sveta določi
občinski svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za volitve v
svet krajevne skupnosti. |
|
|
(4) Volitve v svet krajevne skupnosti
razpiše župan. |
|
|
(5) Mandat članov sveta krajevne
skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega
sveta. |
|
|
(6) Funkcija člana sveta je častna. |
|
|
70. člen |
|
|
(sklic prve seje sveta krajevne skupnosti) |
|
|
Prvo sejo sveta krajevne skupnosti
skliče župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne
skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici
njegovih članov. Za potrditev mandatov in konstituiranje sveta se
uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za konstituiranje občinskega
sveta. |
|
|
71. člen |
|
|
(predsednik in podpredsednik sveta krajevne skupnosti) |
|
|
(1) Svet krajevne skupnosti ima
predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta. |
|
|
(2) Predsednik sveta krajevne
skupnosti predstavlja skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter
predstavlja svet krajevne skupnosti. |
|
|
(3) Svet na predlog predsednika
izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in
opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik. |
|
|
72. člen |
|
|
(seje sveta krajevne skupnosti) |
|
|
(1) Svet krajevne skupnosti dela ter
sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov,
z večino glasov navzočih članov. |
|
|
(2) Župan in člani občinskega sveta
imajo pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in
razpravljati, vendar pa, v kolikor niso tudi člani sveta krajevne
skupnosti, nimajo pravice glasovati. |
|
|
(3) Predsednik sveta skliče svet
krajevne skupnosti najmanj dvakrat na leto oziroma večkrat v primeru če
je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to
zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta. |
|
|
73. člen |
|
|
(naloge sveta krajevne skupnosti) |
|
|
(1) Svet krajevne skupnosti izvršuje
naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet
tudi: |
|
|
• obravnava vprašanja iz občinske
pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno
prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja, |
|
|
• daje pobude in predloge za sprejem
odlokov in drugih splošnih aktov občine. |
|
|
(2) Stališča, mnenja, pobude in
predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog
občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava
in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače
določeno. |
|
|
(3) Odločitve sveta krajevne
skupnosti izvršuje župan in občinska uprava. |
|
|
74. člen |
|
|
(sredstva za delovanje krajevne skupnosti) |
|
|
(1) Financiranje krajevnih skupnosti ureja zakon. |
|
|
(2) Za uresničevanje posebnih skupnih
potreb in interesov prebivalcev krajevne skupnosti lahko občina
pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev,
podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako
pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v
skladu z njihovim namenom. |
|
|
(3) Prostore, opremo in materialna
sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje krajevne skupnosti,
zagotovi in z njimi upravlja občina. |
|
|
(4) Izvajanje strokovnih nalog in
administrativnih opravil za potrebe krajevne skupnosti in njihovih
svetov zagotavlja občinska uprava. |
|
|
75. člen |
|
|
(razpustitev sveta krajevne skupnosti
ukinitev krajevne skupnosti) |
|
|
(1) Občinski svet lahko na predlog
župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne
skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne
skupnosti in razpiše predčasne volitve: |
|
|
• če se po najmanj trikratnem sklicu
svet ne sestane, |
|
|
• če ne izvršuje nalog, ki so mu v
skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z
zakonom, predpisi in splošnimi akti občine. |
|
|
(2) Občinski svet lahko s spremembo
statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da ni kandidatov za
člane sveta oziroma, da občani na njenem območju nimajo interesa za
opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom. |
|
|
7. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
|
76. člen |
|
|
(neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju v občini) |
|
|
Oblike neposrednega sodelovanja
občanov pri odločanju v občini so: |
|
|
• zbor občanov, |
|
|
• referendum, |
|
|
• ljudska iniciativa. |
|
|
7.1. ZBOR OBČANOV |
|
|
77. člen |
|
|
(zbor občanov) |
|
|
(1) Občani na zboru občanov: |
|
|
• obravnavajo pobude in predloge za
spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v
zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
|
|
• obravnavajo predloge in pobude za
sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne
lokalne skupnosti, |
|
|
• obravnavajo pobude in predloge za
ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo
njihovih območij, |
|
|
• predlagajo, obravnavajo in
oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen
ulic, |
|
|
• opravljajo naloge zborov volivcev v
skladu z zakonom, |
|
|
• dajejo predloge občinskim organom v
zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter
varovanja življenjskega okolja, |
|
|
• oblikujejo stališča v zvezi z
večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov,
odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
|
|
• obravnavajo in oblikujejo mnenja,
stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s
tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene
občinski svet ali župan. |
|
|
(2) Odločitve, predloge, pobude,
stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih
pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju
svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov,
pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati,
je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje
predstaviti in utemeljiti. |
|
|
78. člen |
|
|
(sklic zbora občanov) |
|
|
(1) Zbor občanov se lahko skliče za
vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali
zaselek. |
|
|
(2) Zbor občanov skliče župan na
lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne
skupnosti. |
|
|
(3) Župan mora sklicati zbor občanov,
če je tako predpisano z zakonom ali statutom občine in za vso občino na
zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni
skupnosti pa na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti. |
|
|
(4) Zahteva volivcev za sklic zbora
občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor
obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo
podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in
naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s
sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število
volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu
podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v
tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. |
|
|
79. člen |
|
|
(območje, kraj in čas sklica zbora občanov) |
|
|
(1) Sklic zbora občanov mora
vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas
zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
|
|
(2) Sklic zbora volivcev je treba
objaviti na krajevno običajen način. |
|
|
80. člen |
|
|
(vodenje zbora občanov) |
|
|
(1) Zbor občanov vodi župan ali od
njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga
imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
|
|
(2) Zbor občanov veljavno sprejema
svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru
sodeluje najmanj deset odstotkov volivcev z območja občine, za katero je
zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje
najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. |
|
|
(3) Javni uslužbenec, ki ga določi
direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko
volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o
odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave
seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način
objavi. |
|
|
7.2. REFERENDUM O SPLOŠNEM AKTU OBČINE |
|
|
81. člen |
|
|
(referendum o splošnem aktu občine) |
|
|
(1) Občani lahko odločajo na
referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih
sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine
ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo
občinski davki in druge dajatve. |
|
|
(2) Občinski svet lahko o splošnem
aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali
člana občinskega sveta. |
|
|
(3) Občinski svet mora razpisati
referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če
tako določa zakon ali statut občine. |
|
|
82. člen |
|
|
(razpis referenduma) |
|
|
(1) Predlog za razpis referenduma
lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh
po sprejemu splošnega akta občine. |
|
|
(2) Najkasneje v petnajstih dneh po
sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s
pobudo volivcev, za vložitev zahteve za razpis referenduma. |
|
|
(3) Če je vložen predlog za razpis
referenduma ali je dana pobuda volivcev za vložitev zahteve za razpis
referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu
ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. |
|
|
83. člen |
|
|
(naknadni referendum) |
|
|
(1) Referendum se opravi kot naknadni
referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe. |
|
|
(2) Če je splošni akt občine ali
njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti
skupaj z objavo izida referenduma. |
|
|
(3) Če je splošni akt občine ali
njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se
ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
|
|
(4) Odločitev volivcev na
referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile
zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je
splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel dopolnitve ali
spremembe, do konca njegovega mandata. |
|
|
84. člen |
|
|
(vložitev zahteve za referendum) |
|
|
(1) Pobuda volivcem za vložitev
zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih
posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis
referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo
predmet referenduma, in obrazložitev. |
|
|
(2) Pobudo volivcem za vložitev
zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v
občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi
najmanj dvestotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na
seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum
rojstva, naslov stalnega prebivališča in podpis. |
|
|
(3) Pobudnik o pobudi volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in
pobudo predloži županu. |
|
|
(4) Če župan meni, da pobuda z
zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v
nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu
pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost
odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni
bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet. |
|
|
(5) Pobudnik lahko v osmih dneh po
prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana
preizkusi upravno sodišče. |
|
|
85. člen |
|
|
(podpora zahtevi za razpis referenduma) |
|
|
(1) Volivci dajejo podporo zahtevi za
razpis referenduma z osebnim podpisovanjem
ali z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom . |
|
|
(2) Župan določi obrazec za podporo z
osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis
referenduma, in rok za zbiranje podpisov.
Volivec lahko podpiše obrazec tudi preko enotnega
državnega portala e-uprava z varnim elektronskim podpisom, overjenim s
kvalificiranim potrdilom. |
|
|
(3) Osebno podpisovanje se izvaja
pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. |
|
|
(4) Šteje se, da je zahteva za razpis
referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom
zadostno število volivcev. |
|
|
86. člen |
|
|
(razpis referenduma) |
|
|
(1) Občinski svet razpiše referendum
v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega
svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve
zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom
prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva ustavnosodno
presojo take zahteve. |
|
|
(2) Referendum se izvede najprej
trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali
drug dela prost dan. |
|
|
(3) Z aktom o razpisu referenduma
določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo
odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo
referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako,
da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja. |
|
|
(4) Akt o razpisu referenduma se
objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov
občine. |
|
|
(5) Petnajst dni pred dnem glasovanja
objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih
občilih. |
|
|
87. člen |
|
|
(pravica glasovati na referendumu) |
|
|
(1) Pravico glasovati na referendumu
imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta, če
zakon ne določa drugače. |
|
|
(2) Odločitev na referendumu je
sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali. |
|
|
88. člen |
|
|
(postopek za izvedbo referenduma) |
|
|
(1) Postopek za izvedbo referenduma
vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti
pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. |
|
|
(2) Glede glasovanja na referendumu
in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki
urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, če ni s
tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje
drugače urejeno. |
|
|
(3) Poročilo o izidu glasovanja na
referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga
objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov
občine. |
|
|
7.3. SVETOVALNI REFERENDUM |
|
|
89. člen |
|
|
(svetovalni referendum) |
|
|
(1) Občinski svet lahko pred
odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše
svetovalni referendum. |
|
|
(2) Svetovalni referendum se razpiše
za vso občino ali za njen del. |
|
|
(3) Svetovalni referendum se izvede v
skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu
občine. |
|
|
(4) Odločitev volivcev na svetovalnem
referendumu ne zavezuje občinskih organov. |
|
|
7.4. DRUGI REFERENDUMI |
|
|
90. člen |
|
|
(referendum o samoprispevku in drugih vprašanjih) |
|
|
(1) Občani lahko odločajo na
referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako
določa zakon. |
|
|
(2) Referendum iz prejšnjega odstavka
se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in
ureja referendum, ni drugače določeno. |
|
|
7.5. LJUDSKA INICIATIVA |
|
|
91. člen |
|
|
(ljudska iniciativa) |
|
|
(1) Najmanj pet odstotkov volivcev v
občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge
odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih
organov. |
|
|
(2) Glede pobude volivcem za vložitev
zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno
uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen
postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine.
|
|
|
(3) Če se zahteva nanaša na
razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega
sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo
sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno
vložene zahteve. |
|
|
(4) Če se zahteva nanaša na odločitve
drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem
mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
|
92. člen |
|
|
(sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini) |
|
|
Sredstva za neposredno sodelovanje
občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter
njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. |
|
|
8. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
|
|
93. člen |
|
|
(občinske javne službe) |
|
|
(1) Občina zagotavlja opravljanje
javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako
določeno z zakonom. |
|
|
(2) Opravljanje javnih služb
zagotavlja občina: |
|
|
• neposredno v okviru občinske
uprave, |
|
|
• z ustanavljanjem javnih zavodov in
javnih podjetij, |
|
|
• z dajanjem koncesij. |
|
|
94. člen |
|
|
(občinske javne službe na področju družbenih dejavnosti) |
|
|
(1) Na področju družbenih dejavnosti
zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: |
|
|
• osnovnošolsko izobraževanje, |
|
|
• predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
|
|
• osnovno zdravstvo in lekarna, |
|
|
• osebna pomoč družini in |
|
|
• knjižničarstvo. |
|
|
(2) Občina lahko zagotavlja javne
službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje,
izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi
se zagotavljajo javne potrebe. |
|
|
95. člen |
|
|
(ustanovitev skupne pravne osebe javnega prava) |
|
|
Občina lahko skupaj z drugimi
občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih
služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje javne
službe. |
|
|
96. člen |
|
|
(gospodarske javne službe) |
|
|
(1) Na področju gospodarskih javnih
služb občina zagotavlja: |
|
|
• oskrbo s pitno vodo, |
|
|
• odvajanje in čiščenje komunalne in
padavinske odpadne vode, |
|
|
• zbiranje in prevoz komunalnih
odpadkov, |
|
|
• odlaganje ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov, |
|
|
• urejanje in čiščenje javnih
površin, |
|
|
• vzdrževanje občinskih javnih cest,
|
|
|
• pomoč, oskrba in namestitev
zapuščenih živali v zavetišču.. |
|
|
(2) Občina lahko določi kot
gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za
izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj
za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. |
|
|
97. člen |
|
|
(ustanovitev pravne osebe javnega prava) |
|
|
(1) Pravne osebe javnega prava, ki
izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob
upoštevanju pogojev, določenih z zakonom. |
|
|
(2) Občina lahko zaradi gospodarnega
in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb
ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi
občinami skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje občinskih javnih
služb. |
|
|
98. člen |
|
|
(izvrševanje ustanoviteljskih pravic) |
|
|
(1) Za izvrševanje ustanoviteljskih
pravic v skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so ustanovljene za
območje dveh ali več občin, občinski sveti občin ustanoviteljic
ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. |
|
|
(2) V aktu o ustanovitvi skupnega
organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način
sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo
skupnega organa. |
|
|
(3) Občina mora zagotoviti izvajanje
tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. |
|
|
9. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
|
99. člen |
|
|
(premoženje občine) |
|
|
(1) Premoženje občine sestavljajo
nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in
pravice. |
|
|
(2) Občina mora s premoženjem
gospodariti kot dober gospodar. |
|
|
(3) Ravnanje s stvarnim premoženjem države in stvarnim premoženjem
samoupravnih lokalnih skupnosti ureja zakon. |
|
|
100. člen |
|
|
(prihodki občine) |
|
|
(1) Občina pridobiva prihodke iz
lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z
zakonom. |
|
|
(2) Občina je pod pogoji, določenimi
z zakonom upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev
sofinanciranja iz državnega proračuna. |
|
|
101. člen |
|
|
(proračun občine) |
|
|
(1) Prihodki in drugi prejemki ter
odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga
sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega
sveta. |
|
|
(2) Občinski svet sprejme proračun
občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za
katerega se sprejema. |
|
|
(3) Za pripravo in predložitev
proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je
odgovoren župan. |
|
|
(4) Predlogi za povečanje izdatkov
proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali
za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki
ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske
rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. |
|
|
102. člen |
|
|
(sestava proračuna občine) |
|
|
(1) Proračun občine sestavljajo
splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov ter obrazložitve. |
|
|
(2) Splošni del proračuna sestavljajo
skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb
ter račun financiranja. |
|
|
(3) Posebni del proračuna sestavljajo
finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine. |
|
|
(4) Načrt razvojnih programov
sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov
proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega
načrtovanja. |
|
|
103. člen |
|
|
(izvrševanje proračuna občine) |
|
|
(1) Za izvrševanje proračuna je župan
odgovoren občinskemu svetu. |
|
|
(2) V okviru izvrševanja proračuna
ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi
zakona, odlokom o proračunu občine ali drugim splošnim aktom občine. |
|
|
(3) Župan mora zagotoviti izvajanje
nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom
ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona. |
|
|
(4) Župan je odredbodajalec za
sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan
pooblasti podžupana in posamezne delavce občinske uprave. |
|
|
(5) Župan poroča občinskemu svetu o
izvrševanju proračuna v mesecu juliju. Poročilo mora vsebovati podatke
in informacije, določene z zakonom. |
|
|
104. člen |
|
|
(sprejem proračuna občine) |
|
|
(1) Proračun občine se sprejme z
odlokom o proračunu občine. Rebalans proračuna pa z odlokom o spremembi
proračuna. |
|
|
(2) Odlok o proračunu občine določa
ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev,
začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje
proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za
izvrševanje proračuna. |
|
|
(3) V odloku o proračunu se določi
obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi
elementi, ki jih določa zakon. |
|
|
(4) Rebalans proračuna predlaga
župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti proračun občine. |
|
|
(5) Župan predlaga spremembe
proračuna občine pred začetkom leta, na katerega se sprejeti proračun
nanaša. |
|
|
105. člen |
|
|
(začasno financiranje) |
|
|
(1) Če proračun občine ni sprejet
pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno
nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega proračuna in za programe kot v
preteklem letu. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti
sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v
proračunu za preteklo leto. |
|
|
(2) Odločitev o začasnem financiranju
občine sprejme župan in o tem obvesti občinski svet ter nadzorni odbor.
Odločitev o začasnem financiranju se objavi v Uradnem glasilu Slovenskih
občin. |
|
|
(3) Obdobje začasnega financiranja
lahko traja največ tri mesece. Če proračun ni sprejet v dodatnem roku
treh mesecev začasnega financiranja, se začasno financiranje občine
lahko podaljša na predlog župana s sklepom občinskega sveta, če je to
potrebno za potrebe funkcioniranja občine. |
|
|
106. člen |
|
|
(uporaba sredstev proračuna) |
|
|
Sredstva proračuna občine se smejo
uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom določeni
pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom. |
|
|
107. člen |
|
|
(prerazporejanje proračunskih sredstev) |
|
|
(1) Proračunskih sredstev ni mogoče
prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali
odlokom o proračunu občine. |
|
|
(2) Če se med letom spremeni delovno
področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša
obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in
njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se
sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo. |
|
|
108. člen |
|
|
(zaključni račun proračuna) |
|
|
(1) Neposredni uporabnik občinskega
proračuna pripravi zaključni račun svojega finančnega načrta in letno
poročilo za preteklo leto in ga predloži županu do 28. februarja
tekočega leta. |
|
|
(2) Župan pripravi predlog
zaključnega računa občinskega proračuna za preteklo leto in ga predloži
ministrstvu, pristojnemu za finance, do 31. marca tekočega leta. |
|
|
(3) Župan predloži predlog
zaključnega računa občinskega proračuna občinskemu svetu v sprejem do
15. aprila tekočega leta. |
|
|
(4) Župan o sprejetem zaključnem
računu občinskega proračuna obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v
30 dneh po sprejemu. |
|
|
109. člen |
|
|
(zadolževanje občine) |
|
|
Občina se lahko dolgoročno zadolži za
investicije, ki jih sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi
z zakonom. |
|
|
110. člen |
|
|
(zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov) |
|
|
(1) Javna podjetja in javni zavodi,
katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo
poroštva samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi
občinski svet s sklepom. Soglasje izda župan. |
|
|
(2) O poroštvih za izpolnitev
obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je
občina, odloča na predlog župana občinski svet. |
|
|
(3) Kadar občina z eno ali več
občinami ustanovi javno podjetje ali javni zavod, o soglasju k
zadolževanju odločajo občinski sveti vseh občin ustanoviteljic. |
|
|
111. člen |
|
|
(finančno poslovanje občine) |
|
|
(1) Finančno poslovanje občine
izvršuje finančna služba občine, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje
knjigovodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi občinami ali
pri specializirani organizaciji. |
|
|
(2) Opravljanje posameznih nalog
finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri
izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane
z zakonom in podzakonskimi predpisi. |
|
|
112. člen |
|
|
(javno naročanje) |
|
|
Nabavo blaga, nabavo storitev ter
oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo
javno naročanje. |
|
|
10. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
|
10.1. Splošni akti občine |
|
|
113. člen |
|
|
(splošni akti občine) |
|
|
(1) Splošni akti občine so statut,
poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.
|
|
|
(2) Občinski svet sprejema kot
splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski
proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. |
|
|
(3) Kadar ne odloči z drugim aktom,
sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. |
|
|
(4) Postopek za sprejem splošnih
aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. |
|
|
114. člen |
|
|
(statut občine) |
|
|
(1) Statut je temeljni splošni akt
občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh
članov občinskega sveta. |
|
|
(2) Statut se sprejme po enakem
postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. |
|
|
115. člen |
|
|
(poslovnik občinskega sveta) |
|
|
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski
svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se uredi
organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in
dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
|
116. člen |
|
|
(odlok občine) |
|
|
(1) Z odlokom ureja občina na splošen
način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in
določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. |
|
|
(2) Z odlokom ureja občina tudi
zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. |
|
|
117. člen |
|
|
(pravilnik) |
|
|
S pravilnikom se razčlenijo posamezne
določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja. |
|
|
118. člen |
|
|
(objavljanje splošnih aktov občine) |
|
|
(1) Statut, odloki in drugi predpisi
občine morajo biti objavljeni v Uradnem glasilu slovenskih občin in
pričnejo veljati praviloma petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače
določeno. |
|
|
(2) V Uradnem glasilu slovenskih
občin se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski
svet. |
|
|
10.2. Posamični akti občine |
|
|
119. člen |
|
|
(posamični akti občine) |
|
|
(1) Posamični akti občine so odločbe
in sklepi. |
|
|
(2) S posamičnimi akti - sklepom ali
odločbo - odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz
prenesene državne pristojnosti. |
|
|
120. člen |
|
|
(odločanje o pritožbah zoper posamične akte občine) |
|
|
(1) O pritožbah zoper posamične akte,
ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na
drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače
določeno. |
|
|
(2) O pritožbah zoper posamične akte,
izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča
državni organ, ki ga določi zakon. |
|
|
(3) O zakonitosti dokončnih
posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno
sodišče. |
|
|
11. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE |
|
|
121. člen |
|
|
(zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti) |
|
|
Občinski svet ali župan lahko vloži
zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s
katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine. |
|
|
122. člen |
|
|
(spor o pristojnosti) |
|
|
Občinski svet ali župan lahko začneta
pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s
svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v
pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina
posega v njeno pristojnost. |
|
|
123. člen |
|
|
(upravni spor) |
|
|
(1) Župan lahko kot stranka v
upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi
državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži
tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti
uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
|
|
(2) Župan mora od pristojnih državnih
organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v
katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. Ta
organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih
dneh. |
|
|
124. člen |
|
|
(upravni in sodni postopki) |
|
|
Župan lahko vstopi v upravni ali
sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko
bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice
in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. |
|
|
125. člen |
|
|
(mnenje delovnega telesa) |
|
|
Delovna telesa so dolžna za potrebe
občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov,
ki se tičejo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet
svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru. |
|
|
12. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA |
|
|
126. člen |
|
|
(nadzor nad zakonitostjo dela) |
|
|
(1) Vsako ministrstvo na svojem
področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz
svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni
delavci občinske uprave. |
|
|
(2) Ministrstvo mora zaradi
opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti
ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom
občin. |
|
|
(3) V zadevah, ki jih na organe
občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo
nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. |
|
|
(4) Pri izvajanju nadzorstva po
prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo
služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za
opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za
opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
|
|
13. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
127. člen |
|
|
(uporaba predpisov) |
|
|
(1) Odbori in komisije se morajo
ustanovitvi v skladu z določili Statuta občine Majšperk v roku 60 dni po
njegovi veljavnosti. |
|
|
(2) Do sprejema novih predpisov se v
občini uporabljajo predpisi, ki so jih sprejeli organi Občine Ptuj, če
niso v nasprotju z zakonom. |
|
|
128. člen |
|
|
(prenehanje veljavnosti in objava) |
|
|
(1) Z dnem uveljavitve tega statuta
preneha veljati Statut občine Majšperk (Uradni list RS, št. 23/99 in
92/03). |
|
|
(2) Ta statut začne veljati 15. dan
po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin. |
|
|
Številka: 043-1/2011-9 |
|
|
Datum: 30. 8. 2012 |
|
|
|
|
|
|
Občina Majšperk |
|
Županja dr. Darinka Fakin |
|
|
|
Spremembe in dopolnitve
Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/2015)
vsebuje naslednjo končno določbo |
|
|
15. člen |
|
|
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Majšperk začnejo veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
|
|
|
|
Spremembe in dopolnitve
Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 55/2015)
vsebuje naslednjo končno določbo |
|
|
2. člen |
|
|
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Majšperk
začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin. |
|
|
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 50/2017) vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
29. člen
Spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati 15. dan po objavi v
Uradnem glasilu Slovenskih občin.
|
|