Na podlagi 149.
člena
Zakona o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1; Uradni list RS, št. 39/06 –
uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZmetD, 66/06 – odl. US, 112/06 –
odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09 – ZPNačrt-A,
48/12, 57/12 in 97/12 – odl. US), 29. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2; Uradni list RS, št. 94/07 – uradno
prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 100/08 – odl. US, 79/09,
14/10 – odl. US, 51/10, 84/10 – odl. US in 40/12 – ZUJF), 17. člena
Zakona
o prekrških (ZP-UPB8; Uradni list RS, št. 29/11, 43/11 – odl. US in
21/13), 3., 7. in 35. člena
Zakona
o gospodarskih javnih službah (ZGJS; Uradni list RS, št. 33/93,
30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11), določil
Uredbe
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni
list RS, št. 88/11, 8/12) in določil
Uredbe
o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12,
109/12) so Občinski svet Občine Rogaška Slatina na podlagi 16. člena
Statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 115/07) na seji
dne 27. 11. 2013, Občinski svet Občine Rogatec na podlagi 16. člena
Statuta Občine Rogatec (Uradni list RS, št. 13/06, 27/06, 50/10 in
56/11) na seji dne 19. 12. 2013, Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah
na podlagi 16. člena
Statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 35/10) na seji
dne 19. 12. 2013, Občinski svet Občine Podčetrtek na podlagi 17. člena
Statuta Občine Podčetrtek (Uradni list RS, št. 54/10) na seji dne
13. 12. 2013, Občinski svet Občine Kozje na podlagi 16. člena
Statuta Občine Kozje (Uradni list RS, št. 24/10) na seji dne 23. 12.
2013 in Občinski svet Občine Bistrica ob Sotli na podlagi 15. člena
Statuta Občine Bistrica ob Sotli (Uradni list RS, št. 25/13) na seji dne
17. 12. 2013 sprejeli |
|
O D L O K |
o odvajanju in
čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin Rogaška
Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob
Sotli |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
(vsebina) |
Ta odlok določa
pogoje in način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe
odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v
nadaljevanju: javna služba), pogoje za zagotavljanje odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, pravice in obveznosti
uporabnikov storitev javne službe, vire financiranje odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, vrsto in obseg objektov
in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, upravljanje in
gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju
komunalne in padavinske odpadne vode ter ostale elemente pomembne za
opravljanje javne služne na območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri
Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli. |
Podrobnejša vsebina
o tehnični izvedbi ter uporabi objektov in naprav za izvajanje javne
službe je opredeljena v Tehničnem pravilniku o odvajanju in čiščenju
komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin (v nadaljevanju:
Tehnični pravilnik), ki ga pristojni organ izvajalca sprejme najpozneje
v šestih mesecih od veljavnosti tega odloka. |
|
2. člen |
(namen) |
Namen odloka je: |
– zagotavljanje
učinkovitega izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe
odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, |
– uskladitev s
predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in posebej na varovanje
voda, |
– zagotavljanje
trajnostnega razvoja javne službe, virov financiranja in nadzora
izvajanja javne službe, |
– določiti pravice
in obveznosti občin, uporabnikov in izvajalca obvezne javne službe pri
opravljanju javne službe. |
|
3. člen |
(pomen izrazov) |
Izrazi, uporabljeni
v tem odloku, imajo v nadaljevanju razložene pomene. |
– Komunalna odpadna
voda je: voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe
vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih
opravilih; odpadna voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri
kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po
uporabi v gospodinjstvih; odpadna voda, ki nastaja kot industrijska
odpadna voda v proizvodnji, storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica
te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi
ali sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njeni
povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, njena letna količine ne
presega 4.000 m3, obremenjevanje okolja zaradi odvajanja ne presega 50
PE in pri kateri za nobeno od nevarnih snovi letna količina ne presega
količine nevarnih snovi, določene skladno s predpisi o emisiji snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. |
– Padavinska
odpadna voda je voda, ki kot posledica meteornih padavin odteka iz
utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode
ali se odvaja v javno kanalizacijo. |
– Industrijska
odpadna voda je odpadna voda, ki nastaja v industriji, obrtni, obrti
podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna
komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi: |
– odpadna voda, ki
nastaja pri opravljanju kmetijske dejavnosti, |
– mešanica
industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z
obema, če gre za komunalno ali padavinsko vodo, ki nastaja na območju
iste naprave, in se pomešane odpadne vode po skupnem iztoku odvajajo v
javno kanalizacijo ali vode, |
– odpadna voda, ki
se zbira in odteka iz obratov ali naprav za predelavo, skladiščenje ali
odstranjevanje odpadkov ali s funkcionalnih prometnih površin ob teh
objektih in napravah, |
– hladilna odpadna
voda. |
– Prvi naliv
padavinske odpadne vode je padavinska voda, ki se po daljšem sušnem
obdobju na začetku močnejših padavin odvede v kanalizacijsko omrežje
javne kanalizacije. |
– Čistilni val je
mešanica izpranih organsko onesnaženih suspendiranih delcev v
kanalizacijskem omrežju javne kanalizacije in padavinske odpadne vode. |
– Komunalna
čistilna naprava je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode ali za
čiščenje mešanice komunalne odpadne vode z industrijsko ali padavinsko
odpadno vodo ali obema, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost. |
– Mala komunalna
čistilna naprava (v nadaljevanju: MKČN) je naprava za obdelavo komunalne
odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja manjšo od 2.000 populacijskih
ekvivaletov (v nadaljevanju: PE), v kateri poteka biološka razgradnja na
način določen skladno s predpisi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne
vode iz MKČN (s prezračevanjem v lagunah, v bioloških reaktorjih z
aktivnim blatom, v bioloških reaktorjih s pritrjeno biomaso, z naravnim
prezračevanjem s pomočjo rastlin). Za MKČN z zmogljivostjo do 50 PE se
šteje tudi naprava, ki je izdelana skladno s standardi od SIS EN 12566-1
do 12566-5 in se očiščene odpadne vode odvajajo neposredno v površinsko
vodo preko filtrirne naprave ali posredno v podzemne vode preko sistema
za infiltracijo v tla. |
– Greznica je
gradbeni objekt za anaerobno obdelavo komunalne odpadne vode, v katerem
se le-ta pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za
anaerobno obdelavo odpadne vode, obdelana pa se na iztoku iz tega
objekta odvaja v okolje običajno z infiltracijo v zemljo. |
– Obstoječa
greznica je greznica, ki obratuje na dan uveljavitve Uredbe o spremembah
in dopolnitvah Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN
(Uradni list RS, št. 30/10). |
– Nepretočna
greznica je neprepusten zbiralnik komunalne odpadne vode, iz katerega se
odvaža komunalna odpadna voda in izločeno blato v čiščenje oziroma
obdelavo na komunalno čistilno napravo. |
– Populacijski
ekvivalent (PE) je enota za obremenjevanje vode, izražena z biokemijsko
potrebo po kisiku (BPK(5)). 1 PE je enak 60 g BPK(5) na dan. |
– Neobdelano blato
je blato iz obstoječih greznic in blato, ki nastane pri čiščenju
komunalne odpadne vode na komunalni ali skupni čistilni napravi. |
– Obdelava blata je
obdelava neobdelanega blata na območju komunalne ali skupne čistilne
naprave pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred njegovim
odstranjevanjem. Za obdelavo blata se štejejo vsi postopki obdelave
le-tega, ki se lahko izvajajo na območju komunalne ali skupne čistilne
naprave, kot so stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje, dezinfekcija
in podobno, s katerimi se doseže: |
– učinek
stabilizacije blata skladno s predpisom, ki ureja obdelavo biološko
razgradljivih odpadkov in |
– ustrezne učinke
za nadaljnjo uporabo ali postopke predelave ali odstranjevanja
obdelanega blata skladno s predpisi, ki urejajo uporabo blata iz
komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu ali predpisi, ki urejajo
ravnanje z odpadki. |
– Izvajalec javne
službe je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba, ali
občinski režijski obrat, ki ga na predpisan način izbere občina in ki
izvaja javno službo na podlagi predpisov, ki urejajo javno službo. |
– Območje izvajanja
javne službe je območje celotne občine ali njenega dela za katero morata
biti s predpisi občine in v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju
komunalne in padavinske odpadne vode določena način in obseg izvajanja
javne službe. |
– Javna površina je
površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena, katere
uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem. |
– Javna
kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije,
namenjeni izvajanju javne službe. Javna kanalizacija je lokalna
gospodarska javna infrastruktura. |
– Interna
kanalizacija so cevovodi s pripadajočo opremo v zgradbi in na zemljišču
uporabnika, ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne
vode iz stavbe v javno kanalizacijo, nepretočno greznico, obstoječo
greznico, malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo manjšo od 50
PE in poteka do revizijskega jaška. Tudi v primeru, da je lokacija
revizijskega jaška na javnem dobrem, vzdrževanje interne kanalizacije
bremeni uporabnika. |
– Priključek je
spoj med interno kanalizacijo in revizijskim jaškom oziroma javno
kanalizacijo, s katerim se uporabnik priklaplja na javno kanalizacijo.
Izgradnja in vzdrževanje priključka je breme uporabnika. |
– Revizijski jašek
je mesto priklopa enega ali več uporabnikov na javno kanalizacijo. |
– Primarno
kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljevanju: primarno
omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih objektov in
tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj, črpališča in druge
naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalnik čistilnega vala,
razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in
padavinske odpadne vode, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne
vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij. Primarno
omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno čistilno napravo.
Na primarnem omrežju ni kanalizacijskih priključkov. |
– Sekundarno
kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljevanju: sekundarno
omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih objektov in
tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilnik olj, črpališča in druge
naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki čistilnega vala,
razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in
padavinske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem
delu, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode, ki nastaja na
območju poselitve ali njegovem delu in se čisti v komunalni ali skupni
čistilni napravi. Sekundarno omrežje se zaključi z navezo na primarno
omrežje. |
– Javni
kanalizacijski sistem je hidravlično samostojen sistem primarnega in
sekundarnega omrežja z enim iztokom, ki je namenjen izvajanju javne
službe in ga upravlja en izvajalec javne službe. Iztok iz javnega
kanalizacijskega sistema je skladno z uredbo končni iztok iz javnega
kanalizacijskega sistema ali navezava na komunalno čistilno napravo,
skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode ali
navezava na drug javni kanalizacijski sistem. Komunalna čistilna
naprava, skupna čistilna naprava ali čistilna naprava padavinske odpadne
vode, ki je namenjena izvajanju javne službe, se šteje za samostojni
javni kanalizacijski sistem. |
– Območje poselitve
je območje, skladno s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju
odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav ali skladno s predpisom, ki
ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN. |
– Vodovarstveno
območje je območje skladno s predpisom, ki ureja varstvo vode namenjeno
oskrbi s pitno vodo. |
– Kataster
gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske
javne infrastrukture. |
– Zbirni kataster
gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o omrežjih
in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska
uprava Republike Slovenije, na podlagi zakona, ki ureja prostor. |
– Ustrezno čiščenje
odpadne vode je čiščenje komunalne odpadne vode po katerem koli
postopku, ki po iztoku omogoča, da dosegajo vode, v katere se odpadne
vode iztekajo, ustrezno kakovost v skladu s predpisi, ki urejajo stanje
površinskih in podzemnih voda, ter predpisom, ki ureja upravljanje
kakovosti kopalnih voda. |
– Obstoječa stavba
je stavba, za katero je izdano gradbeno dovoljenje skladno s predpisi,
ki urejajo graditev objektov pred 14. decembrom 2002 ali ki je v uporabi
pred tem dnem. |
– Usedalnik blata
je del pretočne greznice oziroma MKČN, vgrajen neposredno za odtočno
cevjo, namenjen shranjevanju in gnitju blata, izdelan iz neprepustnega
betona ali drugega neprepustnega materiala. Lahko je izveden kot
usedalnik blata ali kombiniran objekt za blato in odpadno vodo (v
nadaljevanju: usedalnik blata). |
– Merilno mesto je
posebej zgrajen objekt, ki omogoča tehnično izvedbo meritev količin in
kakovosti odpadnih voda. |
– Uporabnik javne
kanalizacije je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik
stavbe ali zemljišča, najemnik stavbe ali druga oseba, ki uporablja
stavbo ali del stavbe, kjer nastaja komunalna odpadna voda, ki je
priključena na javno kanalizacijo, oziroma koristi storitve javne službe
odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda. |
– Tehnični
pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode
na območju posamezne občine je pravilnik, ki natančneje ureja tehnična
vprašanja odloka. Sprejme ga izvajalec. |
|
II.
ORGANIZIRANOST IN OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE |
|
4. člen |
(izvajalec javne
službe) |
Občine so lastnice
objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske
odpadne vode in zagotavljajo izvajanje javne službe v obliki javnega
podjetja na celotnem območju občin v obsegu in pod pogojem, določenim z
odlokom. |
Izvajalec obvezne
občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode ter upravljavec objektov in naprav za odvajanje
in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na celotnem območju
občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in
Bistrica ob Sotli je OKP javno podjetje za komunalne storitve Rogaška
Slatina d.o.o., Celjska cesta 12, Rogaška Slatina (v nadaljevanju:
izvajalec ali upravljavec). |
|
5. člen |
(program
odvajanja in čiščenja) |
Občine zagotavljajo
izvajanje storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in
padavinskih odpadnih voda na vseh poselitvenih območjih na svojem
območju v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in
padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: uredba), izvajalec pa skladno s
predpisi izvaja javno službo na navedenem območju občin Rogaška Slatina,
Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli,
skladno s Programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode (v nadaljevanju: program), ki ga izdela skladno z uredbo in
objavi na spletni strani podjetja. |
|
6. člen |
(čiščenje
komunalne in padavinske odpadne vode) |
Čiščenje komunalne
in padavinske odpadne vode na območju občin se prostorsko zagotavlja: |
– v komunalnih
čistilnih napravah (KČN) zmogljivosti 2.000 PE in več na območju
posameznih občin za komunalne in padavinske odpadne vode, ki se vanjo
odvajajo preko javnega kanalizacijskega omrežja iz območij, ki so na to
omrežje priključena; |
– v malih
komunalnih čistilnih napravah (MKČN) zmogljivosti do 2.000 PE za
komunalne odpadne vode, ki se odvajajo preko javnih kanalizacijskih
omrežij iz območij, ki so priključena in z njimi upravlja izvajalec
javne službe, |
– v obstoječih in
nepretočnih greznicah ali MKČN za komunalne odpadne vode iz stavb
oziroma drugih objektov (v nadaljevanju: objektov), ki niso priključeni
na javno kanalizacijo z njimi upravlja zasebni lastnik ali upravljavec,
ki ga potrdijo lastniki. |
|
7. člen |
(lokacija
prevzema vsebin greznic in blata MKČN) |
Prevzem in ravnanje
z blatom (muljem) iz greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz
nepretočnih greznic se prostorsko zagotavljajo na KČN Rogaška Slatina in
delno v manjši meri na KČN Šmarje pri Jelšah. |
|
8. člen |
(izvajanje javne
službe) |
Obvezne storitve
javne službe na območju poselitve ali njegovem delu, ki je opremljeno z
javno kanalizacijo |
Kot obvezno
storitev javne službe mora izvajalec javne službe na območju ali
njegovem delu, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotavljati: |
– odvajanje in
čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v kanalizacijsko omrežje
javne kanalizacije in |
– odvajanje in
čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvaja
v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije. |
V okviru javne
službe mora izvajalec javne službe upravljati male čistilne naprave in
nepretočne greznice, ki jih zagotavlja občina v skladu z uredbo. |
Izvajalec javne
službe mora zagotavljati odvajanje in čiščenje: |
– padavinske
odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo s površin, ki niso
javne površine, in |
– industrijske
odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo. |
Storitve iz
prejšnjega odstavka izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih
zmogljivosti javne kanalizacije kot posebno storitev z uporabo javne
infrastrukture in v soglasju z lastnikom infrastrukture. V primeru
prekinitve odvajanja ali čiščenja odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo, mora izvajalec javne službe izvesti vse potrebne ukrepe,
da prepreči škodljive vplive na življenje ali zdravje ljudi in živali,
okolje in lastnino. |
Obvezne storitve na
območjih, ki niso opremljena z javno kanalizacijo |
V okviru javne
službe mora izvajalec javne službe za stavbe v naselju ali delu naselja,
ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali funkcionalno
zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti: |
– redno praznjenje
nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v ustrezni
komunalni čistilni napravi, |
– prevzem blata iz
obstoječih (pretežno pretočnih) greznic po potrebi oziroma obvezno
najmanj enkrat na tri leta; |
– prevzem blata iz
MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE in MKČN iz 7. člena sedmega
odstavka uredbe (zmogljivost 50 PE in več) pri uporabniku storitev v
skladu z navodili za obratovanje MKČN, najmanj enkrat na tri leta, ter
njegovo obdelavo na komunalni čistilni napravi, |
– prve meritve in
obratovalni monitoring ali izdelavo ocen obratovanja za male komunalne
čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE v skladu s predpisi, ki
urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih
čistilnih naprav in prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih
voda, |
– prve meritve in
obratovalni monitoring za MKČN iz 7. člena sedmega odstavka uredbe v
skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode
iz MKČN. |
V primeru uporabe
blata, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je, v skladu s
predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v
kmetijstvu, zmešano skupaj s komunalno odpadno vodo z gnojevko oziroma
gnojnico ter skladiščeno najmanj 6 mesecev pred uporabo za gnojilo v
kmetijstvu, izvajalec javne službe kot obvezno storitev javne službe
zagotavlja smo storitve iz četrte alineje prejšnjega odstavka. |
Izvajanje
dejavnosti odvajanja padavinskih voda iz cestnega telesa ni predmet
urejanja tega odloka in se ureja v skladu z 9. členom (drugi standardi
opremljenosti). |
|
III. POGOJI
IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE |
|
9. člen |
(upravni
postopki – javna pooblastila) |
Izvajalec javne
službe ima javno pooblastilo za: izdajo smernic za načrtovane predvidene
prostorske ureditve (v nadaljevanju: smernice), mnenja k dopolnjenim
predlogom prostorskega akta (v nadaljevanju: mnenja), projektne pogoje k
idejni zasnovi projektom itd. (v nadaljevanju: pogoje), soglasja k
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju: soglasja)
in soglasja za priključitev na javno kanalizacijo (v nadaljevanju:
soglasja za priklop) ter potrdila, pri čemer mora investitor k vlogi
predložiti (v nadaljevanju: navedeno dokumentacijo). |
1. Za smernice in
mnenja: |
– dokumentacijo, ki
jo določa Zakon o prostorskem načrtovanju. |
2. Za projektne
pogoje: |
– dokumentacijo, ki
jo določa Zakon o graditvi objektov, |
– idejno zasnovo in
situacijo obstoječega stanja, |
– situacijo v
merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in
objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji, |
– opis
specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo
vode. |
3. Za soglasje k
projektnim rešitvam in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti,
rekonstrukciji in odstranitvi objektov: |
– projekt za
pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom kanalizacijskega priključka, |
– situacijo z
vrisanim objektom v merilu 1:500, |
– soglasje
lastnikov ali uporabnikov parcel preko katerih bo potekal kanalizacijski
priključek oziroma ustrezen pravno veljaven dokument, ki nadomesti
soglasje lastnika, |
– soglasje za
prekop cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi), |
– načrt interne
kanalizacije, |
– dokumentacijo,
vezano na odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda,
če se objekt gradi na območju, ki ni opremljen z javnim kanalizacijskim
sistemom, |
– strokovno
poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi. |
4. Za soglasje za
priključitev, če ni bilo izdano že v postopku za pridobitev gradbenega
dovoljenja: |
– pravnomočno
gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici gradnje v skladu s predpisi,
ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora, |
– katastrski načrt
(načrt parcele), |
– situacijo z
vrisanim objektom v merilu 1:500, |
– načrt interne
kanalizacije, |
– dovoljenje občine
oziroma države za prekop cestišča, |
– pri notarju
overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov
parcel, po katerih bo potekal kanalizacijski priključek oziroma sodno
odločbo, ki nadomesti soglasje ali pogodbo o zagotavljanju odvajanja
odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje
komunalne odpadne in padavinske vode, če je to predpisano. |
5. Za soglasje za
priključitev obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih objektov: |
– gradbeno
dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali inženirskega
objekta, |
– projekt
kanalizacijskega priključka, |
– projekt interne
kanalizacije ali potrdilo upravljavca o pregledu interne instalacije, |
– projekt za
izvedbo kanalizacijskega priključka, |
– podatke o
količini in vrsti odpadne vode, bio razgradljivosti in količini
organskih snovi ali nevarnih snovi v odpadni vodi v primeru industrijske
odpadne vode, |
– program
predpisanih prvih meritev, če gre za industrijske odpadne vode, |
– projekt za
izvedbo naprav za predčiščenje industrijske odpadne vode, |
– pri notarju
overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov
parcel, po katerih bo potekal kanalizacijski priključek oziroma sodno
odločitev, ki nadomesti soglasje, |
– pogodbo o
zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode. |
6. Za soglasje za
ukinitev priključka: |
– situacijo z
vrisano stavbo ali inženirskim objektom in kanalizacijskim priključkom v
merilu 1:1000 ali 1:1500, |
– potrdilo
pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi namembnosti
stavbe. |
7. Za soglasje k
spremembi: |
– projekte in
opise, ki se nanašajo na spremembe. |
Za pridobitev
soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja 5. točka tega člena.
Gradbenega dovoljenja ni potrebno predložiti, če je bil objekt zgrajen
pred letom 1967; to lastnik objekta dokaže z veljavno uradno listino. |
Upravljavec
sodeluje tudi kot strokovni sodelavec pri tehničnih pregledih objektov
oziroma novozgrajene javne infrastrukture. |
Za potrdila,
strokovne ocene, smernice ter tehnične podatke iz katastra, ki jih izda
upravljavec na zahtevo investitorja oziroma projektanta iz prvega
odstavka tega člena, upravljavec zaračuna materialne stroške po merilih
in tarifi javne službe, ki so določene v ceniku upravljavca. |
|
10. člen |
(kataster in
ostale evidence) |
S tem odlokom se
izvajalcu podeli javno pooblastilo za uskladitev obstoječega, delno
vzpostavljenega katastra in vodenje katastra komunalnih naprav (v
nadaljevanju: kataster), ki vsebuje baze podatkov o infrastrukturnih
objektih, omrežjih in napravah namenjenih izvajanju javne službe.
Podrobnejšo vsebino katastra določa Tehnični pravilnik. |
Uskladitev
obstoječega, delno vzpostavljenega katastra, vzdrževanje ter finančna
razmerja v zvezi z uskladitvijo obstoječega, delno vzpostavljenega
katastra in vzdrževanje katastra ureja Pogodba o poslovnem najemu javne
infrastrukture za izvajanje gospodarske javne službe odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. |
Kataster z vsemi
zbirkami podatkov je last posamezne občine in se vodi skladno s
predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne
infrastrukture, in usklajeno s standardi in normativi geografskega
informacijskega sistema in Tehničnega pravilnika. |
Izvajalec je dolžan
posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo upravičen
interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega interesa. |
Skladno z določili
zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec
dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij,
za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane.
Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec
slednjemu dolžan posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih
informacij javnega značaja pa je izvajalec prosilcem upravičen
zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij
javnega značaja. |
Izvajalec ima javno
pooblastilo tudi za vodenje vseh evidenc po tem odloku, razen za tiste
evidence, za katerih vodenje so z veljavnimi predpisi in tem odlokom
pooblaščeni drugi subjekti. |
|
11. člen |
(prevzem
objektov in naprav javne kanalizacije) |
Kadar je s pogodbo
o opremljanju določeno, da bo novozgrajena kanalizacija s pripadajočimi
objekti obravnavana kot javna kanalizacija, je investitor novozgrajenih
kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji s pogodbo
le-te predati v last občini. |
Za prevzem objektov
in omrežij javne kanalizacije iz prvega odstavka tega člena mora biti
predložena naslednja dokumentacija: |
– gradbeno
dovoljenje, |
– projekt izvedenih
del, |
– elaborat
geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster
gospodarske javne infrastrukture (GJI), |
– zapisnik o
opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov v skladu z veljavnim
standardom (SIST EN 1610), |
– poročilo o
pregledu s kamero za pregled kanalov s predloženim video posnetkom, |
– dokazilo o
vgrajenih materialih in opremi, |
– zapisnik o
uspešnem tehničnem pregledu, |
– uporabno
dovoljenje, |
– garancijske
izjave, |
– overjene
služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in objektov
javne kanalizacije, |
– prve meritve za
MKČN, |
– okoljevarstveno
dovoljenje (OVD) za ČN, za katere je OVD potrebno. |
Izvajalec lahko s
soglasjem občine z namenom racionalizacije postopkov po lastni strokovni
presoji za konkretne primere zmanjša obseg potrebne dokumentacije iz
drugega odstavka tega člena. |
|
12. člen |
(sistem
odvajanja) |
Obstoječe
kanalizacijsko omrežje je grajeno v ločenem in mešanem sistemu. |
Vsa nova
kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega omrežja se morajo graditi
oziroma izvajati v ločenem sistemu, razen v primeru, ko padavinske vode
ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni
možnosti ponikanja ali so padavinske vode tako močno onesnažene, da jih
ni možno odvajati v vodotok ali ponikati. |
|
IV. IZVAJANJE
JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KI SO OPREMLJENA Z JAVNO KANALIZACIJO |
|
13. člen |
(objekti in
naprave javne kanalizacije) |
Objekti in naprave
javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno kanalizacijsko
omrežje ter z njim povezane tehnološke naprave, kot so: |
– kanalizacijska
omrežja za odvod komunalne in padavinske odpadne vode, |
– črpališča za
prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode, |
– revizijski jaški
za priključevanje objektov na javno kanalizacijo, ki so na zemljišču
lastnika objekta, |
– objekti in
naprave vakuumske kanalizacije, |
– male komunalne
čistilne naprave velikosti najmanj 50 PE, |
– razbremenilniki
visokih vod, |
– zadrževalni in
pretočni bazeni, |
– drugi objekti in
naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije (odprti kanalski
jarki, prevzeti v najem in upravljanje upravljavca). |
Z objekti in
napravami javne kanalizacije upravlja upravljavec. |
Upravljavec ima ves
čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in naprav v lasti občine
z namenom zagotavljanja rednega vzdrževanja in kontrole, ne glede na to,
kdo je lastnik zemljišča, na katerem so objekti in naprave kanalizacije. |
Upravljavec je
dolžan po opravljenem rednem ali izrednem (intervencijskem) delu
vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje v roku 14-ih dni po izvedbi del.
V primeru izvajanja izrednih del v zimskem času, se zemljišče vzpostavi
v stanje, ki je primerno za ta čas, zaključna dela pa se opravi takoj ko
dopuščajo vremenski pogoji. |
Šteje se, da je
javna kanalizacija zgrajena in se objekt nanjo mora priključiti (mesto
priključitve na javno kanalizacijo od objekta oziroma parcelne meje
lastnika objekta), če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne
odpadne vode preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba
zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo večjo od 0,02 PE,
odvajanje komunalne odpadne vode pa je možno brez naprav za
prečrpavanje. |
|
14. člen |
(objekti in
naprave uporabnikov) |
Naprave in objekti
uporabnika so: |
– kanalizacijski
priključek, ki je del interne kanalizacije in poteka od mesta
priključitve na sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije do
vključno zadnjega revizijskega jaška pred stavbo, ki je priključena na
javno kanalizacijo; če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji
stavba, kanalizacijski priključek poteka od zunanje stene stavbe; |
– objekti in
naprave za prečiščenje odpadnih voda, peskolovi in lovilci olj; |
– interna
kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v stanovanjski stavbi
ali drugih objektih ter izven nje/njih; |
– nepretočne
greznice, obstoječe greznice ter male komunalne čistilne naprave z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE. |
Kanalizacijski
priključek je sistem cevovodov, jaškov ter črpalnih naprav za odvajanje
komunalne odpadne in padavinske vode iz objekta. Kanalizacijski
priključek je sestavni del objekta in je v zasebni lasti. Kanalizacijski
priključek mora biti izveden tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi
vdora vode iz javne kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz prostorov
objekta, ki so nižji od temena kanalizacije, se mora izvesti s črpanjem
na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko odtekale preko
revizijskega jaška v javno kanalizacijo. V primeru, da na lokaciji
priključka obstaja nevarnost poplav, je potrebno odpadne vode črpati nad
zajezitveno črto, od tega nivoja pa gravitacijsko odvajati v revizijski
jašek priključnega kanala. Zajezitvena črta predstavlja nivo zemljišča,
po katerem poteka javna kanalizacija. |
Vsak kanalizacijski
priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu služi za
preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v odpadni
vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda.
Revizijski jašek je del javne kanalizacije in mora biti praviloma
postavljen na takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata
izvajalec in uporabnik. Mesto revizijskega jaška določita projektant in
izvajalec v projektni dokumentaciji ob izgradnji javne infrastrukture. |
Če revizijskega
jaška ni možno postaviti na zemljišču, ki je v lasti lastnika objekta,
mora lastnik tega objekta za postavitev revizijskega jaška predložiti
izvajalcu notarsko overjeno služnostno pogodbo ali izjemoma soglasje
lastnika zemljišča, na katerem je možno postaviti revizijski jašek. |
Naprave in objekte
iz tega člena odloka upravlja in vzdržuje lastnik objekta na svoje
stroške. |
|
15. člen |
(obveznosti,
vezane na priključitev objektov) |
Na območjih, kjer
je zgrajena, se gradi, obnavlja ali rekonstruira javna kanalizacija je
priključitev objekta ali preureditev obstoječega objekta na javno
kanalizacijo obvezna in dovoljena le na podlagi izdanega soglasja za
priključitev; komunalna odpadna voda se mora odvajati neposredno v javno
kanalizacijo. |
Ne glede na
določila iz prejšnjega odstavka, priključitev na javno kanalizacijsko
omrežje ni obvezna, kadar bi bile tehnične rešitve, ki bi le-to
omogočile, nesorazmerno drage. V tem primeru je uporabnik odvajanja
komunalne odpadne vode dolžan vgraditi MKČN ali nepretočno in
neprepustno greznico. |
Priključitev na
javno kanalizacijsko omrežje ni obvezna v primeru, če uporabnik odvaja
komunalno odpadno vodo v MKČN, ki je bila izgrajena pred izgradnjo
javnega kanalizacijskega omrežja in predana v uporabo skladno s
predpisi. |
V javno
kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki
nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je
opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi
nastajanja komunalne odpadne vode preračunana na 1 m dolžine kanalskega
voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo,
večja od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode iz stavbe, ki nastaja
nad nivojem terena, pa je mogoče brez naprav za prečrpavanje. Podrobneje
so pogoji opredeljeni v veljavni Uredbi o odvajanju in čiščenju
komunalne in padavinske odpadne vode. |
Izvajalec mora
lastnika objekta v roku 30 dni po prejemu uporabnega dovoljenja za javno
kanalizacijo obvestiti, da je priključitev njihovega objekta na javno
kanalizacijo obvezna in mu mora posredovati pogoje za priključitev.
Priključitev na javno kanalizacijo se mora pod nadzorom izvajalca
opraviti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni
priključitvi. |
Kolikor je zaradi
globine obstoječe kanalizacije priklop na javno kanalizacijsko omrežje
možen samo z internim prečrpališčem komunalne odpadne vode, ga je
lastnik objekta dolžan izvesti na lastne stroške. |
Objekt, iz katerega
se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala komunalna odpadna in
padavinska voda v greznico ali MKČN, ki ni skladna s predpisi, se mora
priključiti na javno kanalizacijo tako, da lastnik na svoje stroške
greznico ali MKČN odstrani ali očisti in zaključi iz sistema odvajanja
odpadne vode ter upravljavcu dopusti nadzor nad izvedenimi deli. Po
priključitvi na javno kanalizacijo se greznica očisti in zasuje ali
uporabi za odvajanje (ponikanje) padavinskih voda. |
Izvajalec javne
službe lahko skladno s predpisi in v soglasju za priključitev na
kanalizacijo določi uporabniku storitve javne kanalizacije obveznosti,
da opravlja periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode v
skladu s kriteriji, določenimi v Tehničnem pravilniku. Navedene
obveznosti uporabnik izvaja na lastne stroške. Ravno tako uporabnik na
lastne stroške nabavi in vzdržuje za to potrebne naprave. Uporabnik
redno dostavlja izvajalcu poročilo o opravljenih meritvah v skladu z
veljavnimi predpisi. |
Uporabniki, ki
odvajajo v javno kanalizacijo tehnološko (industrijsko) odpadno vodo,
obremenjeno z več kot 50 PE oziroma 4.000 m3 na leto, morajo v roku
enega leta po uveljavitvi tega odloka izvesti merilno mesto v skladu s
predpisi. |
Merilno mesto mora
biti ob vsakem času brez posebnega obvestila dostopno izvajalcu javne
službe. |
|
16. člen |
(načini
priključitve) |
Za vsak objekt ali
sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je
dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne
konfiguracije terena ali ko to zahtevata položaj in velikost objektov se
izjemoma skladno s soglasjem izvajalca dovoli tudi izgradnja dveh ali
več priključkov. |
Vsak objekt se
praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega priključka. V
primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno
ali racionalno, je po navodilih izvajalca dovoljena priključitev več
objektov preko enega skupnega kanalizacijskega priključka, s čimer pa
morajo soglašati vsi lastniki tega priključka. V tem primeru je
priključek v zasebni lasti vseh lastnikov tega priključka. |
|
17. člen |
(pogoji
priključitve) |
Priključitev
objekta na javno kanalizacijo se opravi na podlagi vloge lastnika
objekta in ob izpolnitvi naslednjih pogojev: |
– da so izpolnjeni
vsi pogoji iz soglasja izvajalca, |
– da je pridobljeno
soglasje in so poravnane vse obveznosti do lastnika infrastrukture, |
– da to dopuščajo
zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije. |
Lastnik je dolžan
vlogo za izvedbo priključka na revizijski jašek javne kanalizacije
podati najkasneje v osmih dneh pred izvedbo del. Izdajanje strokovnih
navodil, pregled in prevzem kanalizacijskega priključka izvede
izvajalec. |
|
18. člen |
(izvajanje
priključkov) |
Priključitev na
javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec javne službe ali drug za to
usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del oziroma druga oseba v
skladu z Zakonom o graditvi objektov pod nadzorom izvajalca javne
službe. |
Vsa dela pri
gradnji priključkov nadzira izvajalec. Nadzor se izvede na stroške
lastnika priključka. |
|
19. člen |
(material
priključkov) |
Javna in zasebna
kanalizacija morata biti grajeni iz materialov, ki zagotavljajo popolno
vodotesnost in ustrezajo evropskim normativom (SIST EN) na tem področju.
Pomembnejše zahteve so navedene v Tehničnem pravilniku o javni
kanalizaciji. |
|
20. člen |
(padavinske in
drenažne vode) |
V mešani sistem že
zgrajene javne kanalizacije ni dovoljeno odvajati padavinskih in
drenažnih vod, vodotokov ter podtalnice, če obstaja možnost ponikovanja
v zemljo ali odvajanja v bližnji vodotok. |
V primeru že
zgrajenih mešanih kanalizacijskih sistemov pa je odvajanje dopustno,
kolikor kapaciteta kanalizacijskega omrežja dopušča odvajanje. |
|
V. IZVAJANJE
JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KI NISO OPREMLJENA Z JAVNO KANALIZACIJO |
|
21. člen |
(način odvajanja
in čiščenja odpadnih vod) |
Na območjih, kjer
ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode, velja za lastnike novih
objektov obvezna izgradnja MKČN oziroma nepretočne greznice v skladu z
veljavno Uredbo o malih komunalnih čistilnih napravah in Uredbo o
emisiji snovi. |
Na območjih, kjer
po operativnem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni
predvidena gradnja javne kanalizacije, so lastniki obstoječih objektov
dolžni obstoječe pretočne greznice odstraniti iz uporabe v zakonsko
predpisanih rokih in jih nadomestiti z MKČN ali nepretočnimi greznicami,
ki morajo ustrezati zakonsko predpisanim standardom glede tehnične
izvedbe in dodatne obdelave očiščene odpadne vode. Dodatno obdelavo
odpadne vode je treba izvesti z ustrezno membransko filtracijo ali
dodatno obdelati na drug način do takšne stopnje, da niso preseženi
mikrobiološki parametri, ki so predpisani za komunalne čistilne naprave.
Posamezni uporabniki lahko zgradijo skupno MKČN s pripadajočim
kanalizacijskem omrežjem, ki nima statusa javne kanalizacije. Za
upravljanje s temi objekti pa morajo pooblastiti odgovornega upravljavca
naprav. |
Skladno z Uredbo o
malih komunalnih čistilnih napravah izvajalec na stroške uporabnika
izdela obratovalni monitoring oziroma za naprave do zmogljivosti 50 PE
izdela oceno obratovanja, ki se izdela po zakonsko predpisanem navodilu
in na zakonsko prepisanem obrazcu v skladu s Pravilnikom o prvih
meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter o pogojih za
njihovo izkazovanje (Uradni list RS, št. 54/11). |
Ob izdelavi ocene
obratovanja je treba preveriti: |
– način nastajanja
komunalne odpadne vode, ki se odvaja v malo komunalno čistilno napravo v
zvezi s prepovedmi in omejitvami iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju
odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, |
– način odvajanja
očiščene komunalne odpadne vode v zvezi s prepovedmi in omejitvami iz
Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih
čistilnih naprav, |
– izpolnjevanje
pogojev ustreznega čiščenja komunalne odpadne vode iz Uredbe o emisiji
snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, |
– zmogljivost male
komunalne čistilne naprave glede na količino komunalne odpadne vode, ki
se odvaja vanjo, |
– skladnost male
komunalne čistilne naprave s standardi, navedenimi v Uredbi o emisiji
snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav
ali s priporočili o stanju tehnike čiščenja komunalne odpadne vode v
malih komunalnih čistilnih napravah, ki jih ministrstvo objavlja na
svojih spletnih straneh, |
– vodenje
obratovalnega dnevnika v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju
odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. |
Ceno izvedbe prvih
meritev in obratovalnega monitoringa ter izdelave ocene obratovanja kot
storitev javne službe potrdi občinski svet na predlog izvajalca v skladu
z merili iz predpisa, ki ureja oblikovanje cen obveznih občinskih GJS
varstva okolja. |
|
22. člen |
(prevzem blata
iz čistilnih naprav) |
Izvajalec prevzema
in zagotavlja ravnanje, čiščenje in obdelavo blata ter odpadne komunalne
vode iz pretočnih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz
nepretočne greznice na celotnem območju občin v obsegu in rokih,
določenih v 8. členu tega odloka. Izvajalec na podlagi Programa
odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v
nadaljevanju: program) vsaka štiri leta pripravi načrt izvajanja
prevzema in zagotavljanja ravnanja, čiščenja in obdelave blata za
naslednje obdobje. |
|
23. člen |
(obstoječe
greznice) |
Velikost
obstoječega usedalnika blata (obstoječe greznice) ugotovi izvajalec na
podlagi razpoložljive projektne dokumentacije oziroma popisa stanja na
terenu. Ugotovljena odstopanja se na podlagi dejanskih meritev uskladijo
z evidencami izvajalca pri prvem prevzemu blata. |
Pogostost
praznjenja usedalnika blata (obstoječe greznice) za posameznega
uporabnika določi izvajalec v Programu odvajanja in čiščenja na podlagi
prostornine usedalnika blata (obstoječe greznice) in v skladu z veljavno
uredbo (najmanj enkrat na tri leta). |
Obstoječe greznice
so v funkciji dokler ni pogojev za priključitev na javno kanalizacijo. |
|
24. člen |
(način
obveščanja in praznjenja greznic) |
Izvajalec je dolžan
uporabnika o opravljanju obvezne storitve javne službe prevzema blata
oziroma komunalne odpadne vode obvestiti o datumu dejanskega opravljanja
s priporočeno pošto najmanj 15 dni pred predvideno izvedbo storitve. V
obvestilu mora navesti datum in okvirni čas svojega prihoda. |
Uporabnik lahko
zahteva spremembo datuma opravljanja obveznih storitev javne službe
najmanj osem dni pred predvideno izvedbo storitve. V tem primeru mora
biti obvezna storitev izvedena najpozneje v tridesetih dneh po poslani
zahtevi. |
Če uporabnik
najavljenega časa opravljanja storitev ne odpove in ga v dogovoru z
izvajalcem ne prestavi ter s tem onemogoči izvedbo storitve ali če
izvajalcu ne omogoča opravljanja storitve, mora plačati nastale stroške,
razen stroškov ravnanja z blatom, ki jih izvajalec uporabniku v tem
primeru ni upravičen zaračunati. |
Uporabnik ni dolžan
plačati stroška storitve iz tretjega odstavka tega člena, če zaradi
dokazane daljše odsotnosti upravičeno (daljša bolniška odsotnost ali
višja sila) ni mogel odpovedati najavljenega časa opravljanja storitev. |
Občine za posamezne
stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s cestnim motornim vozilom,
namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in neobdelanega blata, ni
mogoč, opredelijo izvajanje službe v omejenem obsegu in s posebnimi
prevoznimi sredstvi. Omejen obseg in način izvajanja storitve sta
opredeljena v Programu, ki ga za obdobje štirih let pripravi izvajalec. |
|
25. člen |
(ravnanje z
blatom in odpadnimi vodami iz greznic) |
Blato iz obstoječih
greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se
lahko odvaža na KČN Rogaška Slatina, občasno in v manjših količinah pa
tudi na KČN Šmarje pri Jelšah. |
Blata iz pretočnih
greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic je
prepovedano odlagati v okolje (kmetijska in ostala zemljišča), v
površinske ali podzemne vode ali javno kanalizacijo. |
|
VI. PRAVICE IN
OBVEZNOSTI IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE IN UPORABNIKOV |
|
26. člen |
(pravice in
obveznosti izvajalca javne službe) |
Zaradi izvajanja
javne službe ima izvajalec javne službe naslednje pravice in obveznosti: |
– zagotavljati
javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih
voda, ki se odvajajo v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije,
skladno z veljavno zakonodajo; |
– zagotavljati
odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih
površin odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije; |
– zagotavljati
odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo s površin, ki niso javne površine, in industrijske odpadne
vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo. Navedene storitve izvajalec
javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije kot
posebno storitev z uporabo javne infrastrukture in v soglasju z
lastnikom infrastrukture; |
– zagotavljati
prevzemanje in ravnanje z blatom iz pretočnih greznic in MKČN; |
– zagotavljati
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic; |
– izdelovati
Program odvajanja in čiščenja v skladu z veljavno uredbo; |
– na poziv občine
sodelovati pri izdelavi programskih rešitev širitve javne kanalizacije v
okviru opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno infrastrukturo; |
– izdajati potrdila
in strokovne ocene obratovanja MKČN ter voditi ustrezne evidence o teh
objektih; |
– obveščati
uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in o času
trajanja prekinitev; |
– voditi kataster o
objektih in napravah javne kanalizacije na stroške lastnika
infrastrukture; |
– voditi predpisane
evidence o javni infrastrukturi in druge evidence; |
– izdelovati in
posredovati na ustrezne občinske in državne službe predpisana poročila v
zvezi z dejavnostjo odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območjih z
urejeno javno infrastrukturo ali pa brez nje; |
– redno
obračunavati storitve javne službe in izvajati izterjavo dolgovanih
zneskov; |
– izvajati preglede
javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov, nepretočnih greznic
ter MKČN; |
– izvajati
obnovitvena dela v skladu z zagotovljenimi finančnimi viri lastnika
infrastrukture na objektih za odvajanje in čiščenje odpadnih voda; |
– uporabnikom
omogočati priključevanje objektov na javno kanalizacijo, kot je določeno
s tem odlokom, in jih o tem obveščati v rokih, določenih v tem odloku; |
– izvajati
predpisane meritve in nadzirati sestavo odpadne vode, delovanje
čistilnih naprav in drugih naprav za prečiščevanje industrijske odpadne
vode ter izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznosti njihovega
delovanja; |
– iz naslova
zagotavljanja nemotenega delovanja javne kanalizacije nadzirati stanje
kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do vstopa v objekt
uporabnika; |
– izvajati priprave
za hitro vnovično vzpostavitev delovanja kanalizacijskega omrežja po
naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za nadomestno začasno
odvajanje odpadne vode in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte
zaščite in reševanja; |
– voditi evidence
na podlagi podatkov, ki jih pridobi od uporabnikov, upravnikov
večstanovanjskih objektov, organov, lokalne skupnosti ter državnih
organov in služb na podlagi Zakona o javnih gospodarskih službah, Zakona
o lokalni samoupravi in odloka, vendar v skladu s predpisi o varstvu
osebnih podatkov; |
– izdajati
projektne pogoje in soglasja ter voditi evidenco o njih; |
– izvajati druge
obveznosti tega odloka. |
|
27. člen |
(vzdrževanje in
izvajanje obnov/investicij) |
Za izvedbo
vzdrževalnih del na javni kanalizaciji skrbi izvajalec javne službe.
Stroški za vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitev javne službe. |
Investitorji v
obnovo javne kanalizacije so občine. Občine: Rogaška Slatina, Šmarje pri
Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli s tem odlokom
pooblaščajo izvajalca javne službe OKP ROGAŠKA SLATINA d.o.o. za izvedbo
in nadzor obnovitvenih investicij v višini letne najemnine, pobrane z
infrastrukturo. |
Investitor v
novogradnjo javne kanalizacije je občina, ki pa izvajalca javne službe
lahko s pogodbo pooblasti za vodenje, izvajanje in nadzor investicije. |
Če investicijskih
del ne izvaja izvajalec javne službe, ampak tretja oseba, mora izvajalec
javne službe zagotoviti strokovni nadzor pri posegu v javno
kanalizacijsko omrežje, izvajalec del pa mora tak nadzor omogočiti in
plačati stroške nadzora. |
V primeru
rekonstrukcije javne kanalizacije so priključki v cestnem telesu in
izvedba revizijskega jaška na zemljišču lastnika objekta strošek obnove
kanalizacije, ki se financira iz javnih sredstev. |
Izvajalec ima
zaradi izvajanja javne službe brez soglasja lastnika pravico pristopati
do kanalizacijskih objektov in naprav, MKČN in greznic, vendar mora
pisno ali ustno obvestiti lastnika prizadetega zemljišča. |
|
28. člen |
(pravice in
obveznosti uporabnikov) |
Uporabnik je
fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik objekta, dela
objekta ali utrjenega zemljišča na območju občin Rogaška Slatina, Šmarje
pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli,
priključenega na javno kanalizacijo oziroma koristnik storitev javne
službe. V primeru, da uporabnik objekt, del objekta ali utrjenega
zemljišča preda v najem, je dolžan skleniti sporazum o načinu plačevanja
stroškov javne storitve in poroštvih, če želi obveznosti plačila
storitev javne službe prenesti na najemnika. |
Uporabniki imajo
naslednje pravice in obveznosti: |
– zgraditi objekte
in naprave interne kanalizacije skladno z odobreno tehnično
dokumentacijo in izdanim soglasjem upravljavca; |
– obvezno odvajati
komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, kjer je le-ta zgrajena; |
– pridobiti
soglasje, mnenja, potrdila in strokovne ocene, kot to določa ta odlok; |
– vzdrževati
kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse naprave, vgrajene
vanjo; |
– vzdrževati
čistočo in zagotavljati nemoten dostop do mesta za ugotavljanje količine
in stopnje onesnaženosti odpadne vode; |
– vzdrževati
obstoječo greznico, nepretočno greznico ali MKČN; |
– izvajati
predpisane meritve komunalnih in padavinskih odpadnih voda ter
industrijskih odpadnih vod; |
– omogočati
izvajalcu javne službe dostop do javne kanalizacije za izvajanje
vzdrževalnih in obnovitvenih del na javni kanalizaciji, kadar le-te
potekajo po njegovem zemljišču; |
– omogočati
izvajalcu javne službe neoviran dostop do obstoječe greznice, nepretočne
greznice ali MKČN in prevzem njene vsebine; |
– omogočati
izvajalcu javne službe pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne
vode; |
– obvestiti
izvajalca javne službe o začetku gradnje MKČN, mu omogočati pregled in
pred zagonom predati predpisano dokumentacijo ustreznosti MKČN; |
– obveščati
izvajalca javne službe o vseh okvarah na javni kanalizaciji,
kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vseh pojavih, ki bi
utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije; |
– ne smejo
prekiniti odvoda vode drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom
onemogočiti; |
– pisno obveščati
izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva in drugih
spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvod
komunalne odpadne in padavinske vode, v roku 15-ih dneh od nastanka
spremembe, ki je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznostih. V primeru
spremembe uporabnika mora poleg obvestila poskrbeti tudi za izvedbo
popisa števca, ki je relevanten trenutek za določitev novega uporabnika
in novega razmerja med izvajalcem javne službe in uporabnikom. Če se
popis ne izvede, se storitve javne službe zaračunavajo novemu uporabniku
enako kot staremu in jih je dolžan novi uporabnik poravnavati od datuma
prejema pisnega obvestila starega uporabnika. |
– plačevati stroške
storitve javne službe; |
– obveščati
izvajalca javne službe o vseh spremembah količine in lastnosti
industrijske odpadne vode, ki vplivajo na izvajanje javne službe; |
– upoštevati ukrepe
in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode. |
Uporabniki se ne
smejo priključiti na javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca. |
Prepovedano je
poseganje v vse naprave in objekte javne kanalizacije in spreminjanje
pogojev njihove dostopnosti, zlasti revizijskih jaškov. |
|
29. člen |
(posegi v
območje kanalizacije) |
Uporabnikom in
drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v objekte in naprave
javne kanalizacije. Na vplivnem območju kanalizacije se ne sme graditi
objektov, spreminjati višine nad kritja (zasipa) kanalizacijskega
omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih aktivnosti, ki
bi lahko povzročile poškodbe na kanalizacijskem omrežju ali ovirale
njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v
obstoječe interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov
ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko
omrežje. |
Izvajalci del
morajo pri vzdrževanju rekonstrukcij cest, ulic in trgovin vzpostaviti
kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje. |
Upravljavci drugih
objektov in naprav (elektro, PTT, toplovodnega in plinovodnega omrežja
ipd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah v trasi
javne kanalizacije izvajati dela pod nadzorom in danih pogojih izvajalca
in zagotoviti, da ostanejo kanalizacijske naprave nepoškodovane. V
primeru poškodovanja objektov in naprav javne kanalizacije so dolžni na
svoje stroške sanirati poškodbe pod nadzorom upravljalca. |
|
VII. VIRI
FINANCIRANJA |
|
30. člen |
(viri
financiranja) |
Javna služba se
financira iz: |
– cene storitev
javne službe, |
– proračunskih
sredstev občine, |
– drugih virov. |
|
31. člen |
(proračunska
sredstva občine) |
Če se ob potrditvi
cene pristojni občinski organ odloči, da potrjena cena storitve javne
službe ne pokriva celotne najemnine oziroma ne zadošča za pokrivanje
vseh stroškov javne službe, mora za razliko občina oblikovati subvencijo
iz proračuna občine. |
Občina lahko prizna
subvencijo iz prejšnjega odstavka v izračunu cen storitev javnih služb
za uporabnike, ki so gospodinjstva ali izvajalci nepridobitnih
dejavnosti. |
Občina zagotavlja
subvencijo izvajalcu tekoče mesečno na podlagi računa, ki ga izvajalec
javne službe izstavi občini. |
|
VIII. MERITVE IN
OBRAČUN |
|
32. člen |
(elementi za
obračun) |
V okviru javne
službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se
uporabnikom zaračunavajo naslednje storitve javne službe: |
– odvajanje
komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin, |
– odvajanje
padavinske odpadne vode s streh, |
– storitve,
povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi
komunalnimi čistilnimi napravami, |
– čiščenje
komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin in |
– čiščenje
padavinske odpadne vode s streh. |
Uporabniki, ki
uporabljajo storitve gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja
komunalnih padavinskih odpadnih voda, so razdeljeni v naslednji skupini: |
– uporabniki, ki ne
opravljajo pridobitno dejavnost, |
– vsi ostali
uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost. |
Uporabniki, pri
katerih nastaja odpadna voda v kmetijski dejavnosti ter se le-ta odvaja
na kmetijska zemljišča, niso dolžni plačevati stroškov odvajanja in
čiščenja odpadne vode, če zagotovijo ločeno merjenje porabljene pitne
vode, namenjene za izvajanje kmetijske dejavnosti. |
Uporabnik je lahko
tudi najemnik stavbe, inženirskega objekta ali dela stavbe oziroma
inženirskega objekta ob pogoju, da se najemodajalec, najemnik in
izvajalec dogovorijo o načinu plačevanja stroškov javne storitve in
poroštvih. |
|
33. člen |
(merilno mesto) |
Merilno mesto je
objekt na priključku uporabnika, ki služi nadzoru in kontroli odpadnih
vod posameznega uporabnika. Izvedeno mora biti, kolikor je to zahtevano
v skladu z veljavnimi predpisi in Tehničnim pravilnikom. |
Uporabnik, ki
odvaja industrijsko odpadno vodo, je dolžan zgraditi merilno mesto in
mora predhodno izvajalcu predložiti projekt za izvedbo merilnega mesta.
V osmih dneh po izgradnji merilnega mesta mora uporabnik pisno zaprositi
izvajalca za nadzorni pregled merilnega mesta. |
Uporabnik iz
prejšnjega odstavka mora po izvedbi merilnega mesta: |
– voditi
obratovalni dnevnik merilnega mesta, |
– dovoliti
izvajalcu dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled
obratovalnega dnevnika, |
– dovoliti
izvajalcu odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kakovosti odpadne
vode in meritve količin odpadne vode ter |
– izvajalcu
dovoliti redno pregledovanje delovanja merilnih naprav. |
|
34. člen |
(cena) |
Cena storitve javne
službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode je
sestavljena iz omrežnine, stroškov izvajanja storitev javne službe
odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda ter
stroškov okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja
komunalnih in padavinskih odpadnih voda, ki se na računu prikazujejo
ločeno. |
|
35. člen |
(enota količine) |
Enota količine
storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske
odpadne vode z javnih površin je izražena v m³ opravljene storitve, za
katero se šteje količina dobavljene pitne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi. |
Enota količine
storitve prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz nepretočnih greznic,
prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ali malih
komunalnih čistilnih naprav ter obratovalnega monitoringa za male
komunalne čistilne naprave je izražena v m³ opravljene storitve, za
katero se šteje količina dobavljene pitne vode, ki se odvaja v
nepretočno greznico, obstoječo greznico ali malo komunalno čistilno
napravo. |
Enota količine
storitev odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh je
izražena v m³ in se obračuna glede na količino padavin, ki pade na
tlorisno površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v
javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi. |
Za količino
padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina padavin v
obdobju zadnjih petih let, ki je izmerjena pri meritvah državne mreže
meteoroloških postaj, preračunana na površino strehe, s katere se
padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na
čistilni napravi. |
Omrežnina se za
infrastrukturo javne službe, s katero se izvajajo posamezne storitve
javne službe, določi na letni ravni in se uporabnikom obračunava glede
na zmogljivost priključkov, določeno s premerom vodomera v skladu s
faktorji omrežnine, ki jih določa Uredba o metodologiji za oblikovanje
cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva
okolja. |
Omrežnina se za
posameznega uporabnika storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne
vode in padavinske odpadne vode z javnih površin in storitev, povezane z
nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi
čistilnimi napravami, določi glede na obračunski vodomer na priključku.
Omrežnina se po posameznih storitvah izračuna tako, da se vsota vseh
stroškov omrežnine deli z vsoto faktorjev omrežnine. Tako dobljeni
količnik se nato pomnoži s faktorjem omrežnine glede na premer
posameznega vodomera. |
Če je stavba
opremljena s kombiniranim obračunskim vodomerom, se za tak vodomer
upošteva faktor, ki je določen za vodomer z višjim pretokom. |
Če priključek ni
opremljen z obračunskim vodomerom, se omrežnina obračuna glede na
zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka. |
V večstanovanjskih
stavbah, v katerih posamezne stanovanjske enote nimajo obračunskih
vodomerov, se za vsako stanovanjsko enoto obračuna omrežnina za
priključek s faktorjem omrežnine 1. |
Stroški okoljske
dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode,
so stroški, skladni s predpisi, ki določajo okoljske dajatve za
onesnaževanje okolja. |
|
36. člen |
(način obračuna
stroškov storitve) |
Strošek opravljanja
storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin se uporabnikom
obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode, če iz nje nastaja
komunalna odpadna voda, v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in
čiščenje komunalne odpadne vode. Izvajalec za uporabnike najmanj enkrat
letno ugotavlja dejansko porabo in opravi poračun za preteklo obračunsko
obdobje. |
Strošek opravljanja
storitev prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz nepretočnih greznic,
prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ali malih
komunalnih čistilnih naprav ter obratovalnega monitoringa za male
komunalne čistilne naprave se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno
količino pitne vode, če iz nje nastaja komunalna odpadna voda, v skladu
s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
Izvajalec za uporabnike najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko porabo
in opravi poračun za preteklo obračunsko obdobje. |
Kadar se poraba
pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se za stavbe, v katerih
se opravljajo storitve javne službe oskrbe s pitno vodo, se strošek
storitev iz prvega in drugega odstavka tega člena obračuna glede na
zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka (normirana
poraba, ki znaša 1,2 m³ na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1; za
druge vodomere se normirana poraba določi sorazmerno z upoštevanjem
faktorjev omrežnine), za druge stavbe pa se strošek storitev iz prvega
in drugega odstavka tega člena obračuna na podlagi števila stalno in
začasno prijavljenih stanovalcev ob upoštevanju normirane porabe pitne
vode, ki znaša 0,15 m³ na osebo na dan. Zavezanec za plačilo storitev
izvajalcu na njegovo zahtevo sporoči podatke o številu stalno in začasno
prijavljenih stanovalcev. Sporočene podatke mora izvajalec upoštevati
najpozneje v naslednjem mesecu po preteku meseca, ko so mu bili
sporočeni. |
Če količine
dobavljene pitne vode ni mogoče ugotoviti, se upošteva normirana poraba
v skladu s tretjim odstavkom 18. člena te Uredbe o metodologiji za
oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb
varstva okolja (normirana poraba, ki znaša 1,2 m³ na dan za vodomer s
faktorjem omrežnine 1; za druge vodomere se normirana poraba določi
sorazmerno z upoštevanjem faktorjev omrežnine). |
Na količine,
ugotovljene po prejšnjih odstavkih tega člena se lahko pri uporabnikih,
ki so dolžni opravljati monitoring onesnaženosti vode, upošteva še
faktor onesnaženosti, ki se ugotavlja v skladu s Tehničnim pravilnikom. |
Strošek odvajanja
in čiščenja padavinske odpadne vode s streh se obračunava glede na
količino padavin, ki padejo na tlorisno površino strehe, s katere se
padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na
komunalni čistilni napravi. |
Cena na enoto
opravljene storitve se izračuna tako, da se stroški opravljanja storitev
javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode delijo s
količino opravljenih storitev. |
Uporabniki lahko
preuredijo obstoječi mešani sistem odvajanja komunalnih odpadih voda in
padavinskih voda tako, da meteorne vode poniknejo. To lahko izvedejo pod
nadzorom izvajalca javne službe. S tako preureditvijo so oproščeni
plačila za odvajanje in čiščenje padavinskih voda s strehe. |
|
37. člen |
(oblikovanje cen
storitev) |
Cene storitev
gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih
odpadnih voda pripravi izvajalec javne službe skladno z odločili tega
odloka in skladno z zakonskimi predpisi o določanju cen komunalnih
storitev v Republiki Sloveniji, potrjujejo pa jih občinski sveti občin. |
Na potrjene cene se
obračuna še DDV v skladu z Zakonom o DDV. |
|
38. člen |
(obveznosti
plačila storitev) |
Uporabniki so
dolžni plačati stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode ne
glede na vodni vir iz katerega se oskrbujejo. |
Uporabniki so
dolžni plačati stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode od
dneva priključitve na javno kanalizacijo oziroma čistilno napravo.
Obveznost plačila nastane tudi z dnem, ko je potekel rok za priključitev
na javno kanalizacijsko omrežje. |
Stroške odvajanja
in čiščenja komunalne odpadne vode uporabnikom zaračunava mesečno v
obliki in na način kot se obračunava oskrba s pitno vodo. |
|
39. člen |
(plačilo računov
in ugovor) |
Uporabnik je dolžan
plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti računa. |
Če uporabnik
obveznosti ne poravna v celoti v 15-ih dneh po prejemu pisnega opomina,
s katerim mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila, mu lahko
upravljavec prekine dobavo vode. |
Če se uporabnik s
prejetim računom ne strinja, ima pravico v 8 dneh od prejema računa
vložiti pisni ugovor pri upravljavcu. Upravljavec je dolžan na pisni
ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku petnajstih dni od prejema
ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobavo vode. Ugovor na izdan
račun ne zadrži plačila. Kolikor uporabnik računa ne poravna niti v
petnajstih dneh po prejemu pisnega odgovora, se mu izda pisni opomin. Če
tudi takrat uporabnik računa ne poravna, se mu sedem dni po prejemu
opomina prekine dobava pitne vode ter se začne postopek izterjave po
sodni poti. |
V primeru zamude
plačila mora uporabnik plačati tudi zakonske zamudne obresti in stroške
opomina. |
|
40. člen |
(prekinitev
odvajanja in čiščenja odpadnih voda) |
Uporabniku se
prekine dobava vode iz javnega vodovoda, če z odvodom odpadnih voda
povzroča nevarnosti za vodni vir ali javni vodovod. |
Upravljavec lahko
na stroške uporabnika brez objave prekine odvajanje komunalnih in
padavinskih odpadnih voda v naslednjih primerih: |
– stanje interne
kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov
ali nemoteno delovanje javne kanalizacije, |
– priključek na
kanalizacijsko omrežje ni izveden skladno s soglasjem upravljavca ali je
izveden brez soglasja upravljavca, |
– uporabnik brez
soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svoj
kanalizacijski priključek, |
– uporabnik ravna v
nasprotju z določili Tehničnega pravilnika, |
– uporabnik z
odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za neoporečnost pitne vode, |
– kakovost izpusta
odpadne vode v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje, |
– uporabnik se ne
priključi na javno kanalizacijo skladno z določili tega odloka in
Tehničnega pravilnika, |
– uporabnik ne
opusti greznice skladno s 15. členom tega odloka, |
– uporabnik ne
plača računa skladno s pogoji prehodnega člena, |
– če izvid vzorca
odvedene odpadne vode uporabnika, izdelan pri pooblaščeni organizaciji,
izkazuje neustrezno sestavo. |
Dobava pitne vode
ali odvajanje odpadnih in padavinskih voda se prekine za čas, dokler ni
odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve
in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot
posledica vzroka prekinitve, po ceniku upravljavca. |
Upravljavec lahko
prekine dobavo vode in odvod odpadne ter padavinske vode na stroške
uporabnika, če uporabnik pisno zahteva začasno prekinitev. Stroški
prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne vode plača uporabnik po
ceniku upravljavca. V času prekinitve je uporabnik dolžan plačati fiksni
del cene javne službe – omrežnino. |
Uporabnik ima
pravico prekiniti odvajanje odpadnih voda za krajši čas zaradi
vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije. O tem mora
predhodno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja. |
|
41. člen |
(okvara
obračunskega vodomera oziroma merilne naprave) |
Kolikor izvajalec
ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer oziroma merilna
naprava, ki je podlaga za določitev obsega storitev javne službe v
okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali če iz drugega razloga
ni mogoče odčitati obračunskega vodomera (merilne naprave), je osnova za
obračun povprečna dnevna poraba zadnjega obračunskega obdobja, ki je
bila ugotovljena na osnovi odčitkov. |
|
42. člen |
(obveznost
obveščanja) |
Uporabnik javne
kanalizacije je dolžan takoj obvestiti izvajalca o nevarnih in
škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme,
malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo. |
Uporabnik je dolžan
takoj obvestiti izvajalca o vseh spremembah kakovosti in količine
odpadne vode, ki so trajnejšega značaja. |
O rezultatih
meritev onesnaženosti industrijske odpadne vode (zajema tudi obratovalni
monitoring ali prve meritve) je uporabnik dolžan obveščati izvajalca
najmanj enkrat letno oziroma do 31. januarja tekočega leta za preteklo
leto. |
|
IX. NADZOR NAD
IZVAJANJEM TEGA ODLOKA IN KAZENSKE DOLOČBE |
|
43. člen |
(inšpekcijski
organ) |
Nadzor nad
izvajanjem določil tega odloka izvajata pristojen občinski inšpekcijski
organ, ki je ustanovljen v posamezni občini, ter občinska uprava občine. |
Pri izvajanju
nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter
odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega
odloka. |
|
44. člen |
(globe za pravne
osebe) |
Pravna oseba,
samostojni podjetnik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost se kaznuje z globo 1.400,00 EUR, če pa se po zakonu, ki ureja
gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z
globo 2.500,00 EUR: |
– če se ne
priključi in ne uporablja javne kanalizacije na območjih, kjer je to
obvezno (prvi odstavek, 15. člen), |
– če ravna v
nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto, šesto, sedmo, osmo,
deveto, deseto, enajsto, dvanajsto, trinajsto, šestnajsto in sedemnajsto
alinejo 28. člena odloka. |
Odgovorna oseba
pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika oziroma
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnosti, se za prekršek iz tega
člena kaznuje z globo 400,00 EUR. |
|
45. člen |
(globe za
fizične osebe) |
Fizična oseba –
uporabnik javne kanalizacije se kaznuje z globo 400,00 EUR: |
– če se ne
priključi in ne uporablja javne kanalizacije na območjih, kjer je to
obvezno (prvi odstavek, 15. člen), |
– če ravna v
nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto, šesto, sedmo, osmo,
deveto, deseto, enajsto, dvanajsto, trinajsto, šestnajsto in sedemnajsto
alinejo 28. člena odloka. |
|
X. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
|
46. člen |
(Prenehanje
veljavnosti) |
Z dnem uveljavitve
tega odloka prenehajo veljati naslednji odloki: |
– Odlok o odvajanju
in čiščenju komunalne in padavinske vode v Občini Rogaška Slatina
(Uradni list RS, št. 115/07), |
– Odlok o odvajanju
in čiščenju komunalne in padavinske vode v Občini Šmarje pri Jelšah
(Uradni list RS, št. 113/07), |
– Odlok o odvajanju
in čiščenju komunalne in padavinske vode v Občini Rogatec (Uradni list
RS, št. 3/08), |
– Odlok o odvajanju
in čiščenju komunalne in padavinske vode v Občini Podčetrtek (Uradni
list RS, št. 1/08), |
– Odlok o odvajanju
in čiščenju komunalne in padavinske vode v Občini Kozje (Uradni list RS,
št. 116/07), |
– Odlok o odvajanju
in čiščenju komunalne in padavinske vode v Občini Bistrica ob Sotli
(Uradni list RS, št. 27/08). |
|
47. člen |
(veljavnost
odloka) |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 320-0002/2014 |
Rogaška Slatina,
dne 20. januarja 2014 |
|
Župan |
Občine Rogaška
Slatina |
mag. Branko Kidrič
l.r. |
|
Župan |
Občine Šmarje pri
Jelšah |
Jožef Čakš l.r. |
|
Župan |
Občine Podčetrtek |
Peter Misja l.r. |
|
Župan |
Občine Rogatec |
Martin Mikolič l.r. |
|
Župan |
Občine Kozje |
Dušan Andrej Kocman
l.r. |
|
Župan |
Občine Bistrica ob
Sotli |
Franjo Debelak l.r. |
|