Občinski svet občine Bloke je na podlagi
zakona o lokalni samoupravi, 25. in 241. člena
zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 2/86,
47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 66/93 in 38/96),
pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega
vzdrževanja javnih cest (Uradni list RS, št. 62/98), 3., 4. in 6.
člena
odloka o gospodarskih službah v Občini Bloke in 6. in 15. člena
statuta Občine Bloke (Uradni list RS, št. 41/99) na 7. redni seji
dne 23. 9. 1999 sprejel |
ODLOK |
o
rednem vzdrževanju javnih cest in pregledniški službi |
1.
člen |
S tem odlokom se opredeli redno vzdrževanje
javnih cest in delovanje, pristojnosti in območje izvajanja pregledniške
službe v Občini Bloke. |
2.
člen |
S tem odlokom je opredeljeno redno vzdrževanje
javnih cest na celotnem področju Občine Bloke. Izvajalec rednega
vzdrževanja je dolžan o svojem delu voditi evidenco, iz katere mora biti
razvidno kdaj in katera dela so bila opravljena, obseg in trajanje teh
del, potrošnja materialov, uporabljena delovna sila in mehanizacija ter
drugi pomembni podatki o opravljenih delih. Redna vzdrževalna dela se
praviloma opravljajo v času manjšega prometa in po možnosti brez
omejitev prometa. |
Dela rednega vzdrževanja so: |
1. pregledniška služba, |
2. redno vzdrževanje prometnih površin, |
3. redno vzdrževanje bankin, |
4. redno vzdrževanje odvodnjavanja, |
5. redno vzdrževanje brežin, |
6. redno vzdrževanje prometne signalizacije in
opreme, |
7. redno vzdrževanje cestne vegetacije, |
8. čiščenje cest, |
9. redno vzdrževanje cestnih objektov, |
10. intervencijski ukrepi. |
1.
Pregledniška služba |
3.
člen |
Pregledniška služba je dolžna nadzorovati vsa
dogajanja, ki lahko vplivajo na cesto in promet na njej. Pregledniška
služba vrši svoje delo na lokalnih cestah in javnih poteh dvakrat
mesečno v letnem času, in enkrat dnevno v zimskem času (od 15. 11. do
15. 3.). |
V obdobju neugodnih vremenskih razmer in v
drugih primerih, ki lahko ogrožajo cesto ali promet na njej, je treba
pogostost in obseg pregledov prilagoditi razmeram. Pregled se opravi
takoj, ko to omogočajo vremenske razmere ali ko preneha nevarnost zaradi
katere je lahko ogrožena varnost preglednika. |
Pregledniška služba je dolžna najmanj enkrat
mesečno pregledati cestne objekte, pri čemer je treba preveriti zlasti
elemente, ki so bistvenega pomena za stabilnost, funkcionalnost in
trajnost objekta ter varnost prometa. |
4.
člen |
Naloge pregledniške službe so naslednje: |
– pregleduje prometno signalizacijo ter sproti
odpravlja pomanjkljivosti. V primeru, da ne more takoj odpraviti napake
o tem obvesti lastnika ceste; |
– iz vozišča odstrani nevarne odpadke (kamenje,
povožene živali, raztreseni tovor); |
– čisti utoke v utočne jaške, litoželezne mreže
in iztoke iz muld; |
– kontrolira vse sisteme odvodnjavanja na
cestah; |
– krpa posamezne nevarne udorne jame na asfaltu
in makedamu; |
– lastnika ceste obvešča o povzročeni škodi, ki
je bila napravljena na cesti, objektih in napravah ter prometni
signalizaciji; |
– kontrolira gradnjo v varovalnem pasu ceste in
o nepravilnostih obvešča lastnika ceste; |
– naroča začetek pluženja in posipanja v zimskem
času; |
– izvaja nadzor nad izvajalci pluženja cest v
zimskem času; |
– vodi dnevnik pregleda ceste in ga v roku treh
dni po pregledu ceste dostavi lastniku ceste; |
– za opravljanje pregleda ceste mora imeti
preglednik ustrezno vozilo, na katerem mora biti potrebno orodje za
popravilo prometne signalizacije, orodje za krpanje, odvodnjavanje in do
500 kg hladne asfaltne mase ali gramoza. |
2.
Redno vzdrževanje prometnih površin |
5.
člen |
Redno vzdrževanje prometnih površin, ki so
sestavni del javne ceste obsega čiščenje teh površin ter popravila
lokalnih poškodb, kot so krpanje udarnih jam in mrežastih razpok oziroma
polaganje asfaltne prevleke, kjer je to racionalnejše, zalivanje
posameznih razpok, stikov in reg, rezkanje zglajenih asfaltnih površin
ali posipanje s peskom ter popravila drugih podobnih poškodb. |
Prometne površine morajo biti vzdrževane tako,
da je omogočen varen in neoviran promet. Poškodbe prometnih površin se
popravljajo praviloma z enakim materialom, iz katerega je obstoječa
konstrukcija. Izjemoma, kadar zaradi neugodnih vremenskih ali drugih
okoliščin to ni možno, se lahko poškodbe začasno popravijo tudi z
drugim. |
3.
Redno vzdrževanje bankin |
6.
člen |
Kota bankine ne sme biti višja od kote roba
vozišča, niti ne nižja več kot 3 cm. Prečni naklon bankine mora
omogočati odtok vode z vozišča in ne sme biti manjši kot 4% in ne večji
kot 10%. Bankina mora biti poravnana in utrjena. Vidne in dostopne
morajo biti prometna signalizacija in oprema ter cestne naprave in
ureditve na bankinah. |
4.
Redno vzdrževanje odvodnjavanja |
7.
člen |
Z območja ceste mora biti omogočen odtok
površinskih in talnih voda. Preprečeno mora biti pritekanje vode in
nanašanje naplavin z brežin in cestnih priključkov na vozišče. Naprave
za odvodnjavanje je treba vzdrževati in čistiti tako, da ne puščajo da
na njih ali v njih voda ne zastaja in da je z vseh sestavnih delov ceste
zagotovljeno regulirano odvodnjavanje vode. |
5.
Redno vzdrževanje brežin |
8.
člen |
Brežine usekov, zasekov in nasipov morajo biti
vzdrževane tako, da sta zagotovljena določen nagib in oblika, da se na
nji stalno utrjuje ali odstranjuje nestabilni material ter da so
tehnične in biološke zaščitne ureditve (zaščitna vegetacija, zaščitne
mreže ter druge naprave in ureditve za zadrževanje nestabilnega
materiala) v takšnem stanju, da je zagotovljeno učinkovito zavarovanje
brežin in ceste. |
6.
Redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme |
9.
člen |
Redno vzdrževanje prometne signalizacije in
opreme obsega čiščenje ter dopolnitve, nadomestitve ter popravila
dotrajane, poškodovane, pomanjkljive ali izginule prometne signalizacije
in opreme ter njihovih nosilnih konstrukcij. Prometna signalizacija in
oprema na cestah morata biti redno vzdrževani tako, da je zagotovljeno
njuno brezhibno delovanje in vidnost ter da izpolnjujeta zahteve zakona
o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98) in predpisa o
prometni signalizaciji in opremi cest. |
7.
Redno vzdrževanje vegetacije |
10.
člen |
Na površinah, ki so sestavni del ceste, se
vegetacijo kosi, obrezuje in seka najmanj v takem obsegu, da sta
zagotovljena prost profil ceste in predpisana preglednost, da sta
omogočena pregled in dostop do cestnih objektov, da so vidne in dostopne
prometna signalizacija, prometna oprema ter cestne naprave in ureditve.
Vzdrževati je treba tudi drevesa v bližini ceste, ki lahko ogrožajo
cesto in promet na njej. Na cestnih površinah izven območja cestišča se
kosi najmanj enkrat letno. |
Vegetacijo se mora vzdrževati v skladu s pravili
stroke. Okolju neprijaznih sredstev za zatiranje rasti vegetacije ni
dovoljeno uporabljati. |
8.
Čiščenje cest |
11.
člen |
Vsi sestavni deli ceste se čistijo tako, da se
odstrani vse, kar lahko negativno vpliva na varnost prometa,
funkcionalnost in urejen videz ceste ter varovanje okolja. |
9.
Redno vzdrževanje cestnih objektov |
12.
člen |
Cestni objekti se redno vzdržujejo tako, da se
na objektu in prostoru okoli objekta pravočasno ugotovijo in odpravijo
vzroki, ki lahko negativno vplivajo na stabilnost, funkcionalnost in
trajnost objekta ter varnost prometa. |
Med dela rednega vzdrževanja cestnih objektov
sodi zlasti čiščenje: |
– prometnih površin prostora in prometne opreme
na objektu, |
– prostora neposredno okoli objekta, |
– naprav za odvodnjavanje, |
– naplavin, nanosov in drugega materiala, ki
lahko ogroža objekt ali promet, |
in manjša popravila: |
– poškodb prometnih površin (krpanje udarnih
jam, zalivanje razpok, rezkanje neravnin), |
– posameznih manjših poškodb na konstrukcijskih
delih objekta (krpanje odkruškov, zapolnjevanje fug, popravila zaščitne
plasti armature itd.), |
– protikorozijske zaščite, |
– hidroizolacije in odvodnjavanja, |
– izpodjednih delov stebrov, opornih in
podpornih konstrukcij. |
10.
Intervencijski ukrepi |
13.
člen |
Izvajalec rednega vzdrževanja je dolžan
organizirati dežurno službo in delovne skupine za izvajanje
intervencijskih ukrepov zaradi izrednih dogodkov na cesti. O izvajanju
intervencijskega ukrepa in vzrokih zanj je dolžan takoj obvestiti
strokovno službo, kadar je ogrožen ali oviran promet pa tudi policijo. |
Pri naravnih nesrečah, kot so neurje, poplava,
plaz, potres, žled in podobno, pri težjih prometnih nesrečah in drugih
izrednih dogodkih ali pa na zahtevo policije, je izvajalec rednega
vzdrževanja dolžan nemudoma odpraviti vzroke (poškodbe ceste, ovire na
cesti) zaradi katerih je oviran ali ogrožen promet ali zaradi katerih
lahko pride do hujših poškodb ceste in večje materialne škode. |
Če to ni mogoče je dolžan: |
– označiti ovire in zavarovati promet s
predpisano prometno signalizacijo, |
– izvesti nujne ukrepe za zavarovanje ceste, |
– vzpostaviti prevoznost ceste, če je to možno. |
14.
člen |
Vzdrževanje cest na območju Občine Bloke in
pregledniško službo lahko opravlja fizična ali pravna oseba (v
nadaljevanju: vzdrževalec cest, preglednik). Vzdrževalca cest in
cestnega preglednika se izbere na podlagi zbiranja ponudb. Vzdrževalec
in preglednik ne more biti ista pravna ali fizična oseba. |
Medsebojne pravice in obveznosti izvajalca
vzdrževanja cest in cestnega preglednika ter Občine Bloke se uredijo s
pogodbo. |
15.
člen |
Vzdrževalec cest je dolžan vsako leto do 30.
marca izdelati načrt vzdrževanja cest, ki obsega popis vseh površin in
objektov, na katerih se izvaja vzdrževanje cest in ga predloži Občini
Bloke v potrditev. |
Z načrtom vzdrževanja cest se določi vrsta,
obseg in razpored potrebnih strojev in druge opreme, delavcev in
materiala in način uporabe teh sredstev. |
16.
člen |
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu RS. |
|
Nova vas, dne 23. septembra 1999. |
Župan
Občine Bloke |
Jože
Doles l. r. |