Na podlagi
36. člena
Zakona
o lokalni samoupravi
/ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 –
ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) in 16. člena
Statuta Občine Tišina
(Uradni list RS, št. 41/15) je Občinski svet Občine Tišina na 9. seji
dne 22. 9. 2015 sprejel |
|
P O S L O
V N I K |
Občinskega
sveta Občine Tišina |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
(vsebina
poslovnika) |
(1) Vsebina tega poslovnika so določbe, s katerimi je podrobneje urejena
organizacija in način dela občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu:
svet), in sicer: |
– konstituiranje sveta, |
– pravice
in dolžnosti članov sveta, |
– seje
sveta, |
– akte
sveta, |
– volitve
in imenovanja, |
– razmerje
med županom in svetom, |
– delo
sveta v izrednem stanju, |
– spremembe in dopolnitve ter razlaga poslovnika. |
(2) V
poslovniku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se
uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. |
|
2. člen
|
(uporaba
poslovnika) |
(1) Ta
poslovnik se uporablja za delo občinskega sveta in njegovih delovnih
teles. |
(2) Če
posamezne zadeve z delovnega področja delovnega telesa tako zahtevajo,
se lahko način njegovega dela v teh zadevah v skladu s tem poslovnikom
ureja tudi v aktu o ustanovitvi ali s posebnim poslovnikom. |
|
3. člen
|
(javnost
dela) |
(1) Delo
sveta in njegovih delovnih teles je javno. Za zagotavljanje javnosti
dela sveta skrbi župan. |
(2) Javnost dela se zagotavlja: |
– z
objavljanjem dokumentov in drugih informacij, ki so v skladu z zakonom
informacije javnega značaja, na spletni strani občine, |
– zagotavljanjem informacij javnega značaja fizičnim in pravnim osebam
na njihovo zahtevo, |
– objavljanjem sklicev sej z dnevnimi redi in gradivi, |
– z
zagotavljanjem sodelovanja občanov pri pripravi splošnih aktov občine, |
– z
uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, |
– z
obvestili za javnost, |
– s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil sredstvom javnega obveščanja, |
– z
navzočnostjo občanov in |
– z
navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah ter |
– na druge
načine. |
(3) Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi
varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke,
ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine
oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma tajni
dokument določen v skladu z Zakonom o tajnih podatkih. Za ravnanje z
gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki
urejajo to področje. |
(4) Podrobnejši način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve
javnosti dela sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
|
4. člen
|
(seje
sveta) |
(1) Svet
dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah. |
(2) Redne
seje se sklicujejo v skladu s terminskim programom sej sveta, ki ga
sprejme svet za naslednje koledarsko leto. |
(3) Izredna seja se skliče na zahtevo najmanj ene četrtine članov
občinskega sveta (v nadaljevanju: člani sveta) ali, če župan oceni, da
je to potrebno zaradi nujnosti odločanja sveta. |
(4) Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih,
ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. |
(5) Za
sklic seje iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena ne veljajo
rokovne omejitve, ki veljajo za sklic redne seje, razen za sklic izredne
seje na zahtevo članov sveta, ko se uporabljajo roki, določeni z
zakonom. |
(6) Slavnostne seje se sklicujejo (ob začetku mandata novoizvoljenega
občinskega sveta ter) ob praznikih občine in drugih svečanih
priložnostih. |
|
5. člen
|
(uporaba
žiga) |
(1) Svet
uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine, v katerega
spodnjem polkrogu je ime občinskega organa “OBČINSKI SVET”. |
(2) Svet
uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih
odločitvah ter na dopisih. |
(3) Žig
sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. |
(4) Žig
sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave. |
|
II.
KONSTITUIRANJE SVETA |
|
6. člen |
(konstituiranje sveta) |
(1) Svet
se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov sveta. |
(2) Prvo
sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan praviloma v dvajsetih
(20) dneh po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot v desetih (10) dneh
po izvedbi drugega kroga volitev župana. Prvo sejo vodi najstarejši član
občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana
določi občinski svet. |
(3) Zaradi
priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih
so bili izvoljeni člani sveta in izvoljenega župana. |
|
7. člen
|
(dnevni
red prve seje sveta) |
(1) Obvezni dnevni red prve seje sveta je: |
1. ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov, |
2. poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev
župana, |
3. imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo
predloga potrditve mandatov članov sveta in ugotovitve izvolitve župana, |
4. poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov sveta, |
5. poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana. |
(2) Če je
bil županu potrjen mandat člana sveta, lahko predsedujoči na podlagi
njegove ustne izjave, da bo opravljal funkcijo župana, razširi dnevni
red prve seje s sklepom o ugotovitvi predčasnega prenehanja mandata
člana občinskega sveta zaradi nezdružljivosti obeh funkcij in
potrditvijo mandata nadomestnega člana sveta. |
(3) O
obveznem dnevnem redu prve seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
(4) Dnevni
red prve seje praviloma vsebuje imenovanje komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja lahko pa tudi slovesno prisego župana
in njegov pozdravni nagovor. |
(5) Dnevni
red prve seje predlaga prejšnji župan v skladu s tem členom in sklepi
pripravljalnega sestanka iz tretjega odstavka prejšnjega člena tega
poslovnika. |
(6) Postopek potrditve mandatov članov sveta in odločanje o morebitnih
pritožbah kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list
oziroma kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur za župana
določa zakon. |
|
8. člen
|
(imenovanje mandatne komisije) |
Na prvi
seji svet izmed navzočih izvoljenih članov sveta najprej imenuje
tričlansko mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo
predloga potrditve mandatov članov sveta. Člane mandatne komisije
predlaga predsedujoči lahko pa vsak član sveta. Svet glasuje o predlogih
po vrstnem redu kot so bili vloženi, dokler niso imenovani vsi trije
člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. |
|
9. člen
|
(prepoved
odločanja o pritožbi zoper mandat župana) |
Če je za
župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta,
pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o pritožbi ne sme
glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za
župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
|
10. člen
|
(slovesna
prisega) |
Slovesna
prisega župana se glasi: »Prisegam, da bom vestno in odgovorno v skladu
z Ustavo Republike Slovenije, Evropsko listino lokalne samouprave,
zakonom, statutom občine in občinskimi predpisi opravljal/a dolžnosti
župana/nje spoštoval/a interese in potrebe lokalne skupnosti in
deloval/a za blaginjo občank in občanov ter napredek in razvoj Občine
Tišina.« |
|
11. člen
|
(komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
Ko je svet
konstituiran, imenuje izmed članov komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Če komisija ni
imenovana na prvi seji se imenuje najkasneje na naslednji seji. |
|
III.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA |
|
12. člen |
(pravice
in dolžnosti članov sveta) |
(1) Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom
občine in tem poslovnikom. |
(2) Člani
sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih
delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi
sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu,
vendar brez pravice glasovanja. |
(3) Član
sveta ima pravico: |
– predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna,
zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
določeno, da jih sprejme svet na predlog župana, |
– predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; |
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev
sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
– sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov
njegovih sej; |
– predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta
in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima
občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. |
(4) Član
sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni
podatki, oziroma tajni dokument določen v skladu z Zakonom o tajnih
podatkih, drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
(5) Član
sveta ima pravico do sejnine v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta
in do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije. |
|
13. člen
|
(pravice
svetniških skupin) |
(1) Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta izvoljeni z
istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice,
ki gredo posameznemu članu sveta. |
(2) Svet
lahko odloči, da imajo svetniške skupine pravico do povračila
materialnih stroškov. |
|
14. člen
|
(podatki
in pojasnila) |
(1) Član
sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in
občinske uprave podatke in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v
občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. |
(2) Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni članu sveta
omogočiti seznanitev s podatki in mu dati zahtevana pojasnila. Če član
sveta to posebej zahteva, mu je treba posredovati podatke in pojasnila
tudi v pisni obliki. |
|
15. člen
|
(vprašanja
in pobude članov sveta) |
(1) Član
sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. |
(2) Na
vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda
za vprašanja in pobude članov. |
(3) Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da
je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan, ali za
vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in
člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
(4) Na
vprašanja in pobude člana sveta ni replike. |
(5) Ustno
postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot tri (3) minute,
obrazložitev pobude pa ne več kot pet (5) minut. |
(6) Pisno
postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega
je naslovljeno. |
(7) Pri
obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan
in direktor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave
zadržana določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in
pobude. |
(8) Na
seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do
začetka seje, ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud
članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled
dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske
uprave odgovorita na naslednji seji. |
(9) Župan
ali direktor občinske uprave lahko na posamezna vprašanja ali pobude
odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude,
za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan
vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
|
16. člen
|
(zahteva
za dodatna pojasnila) |
(1) Če
član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo,
lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko
predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z
glasovanjem. |
(2) Če
svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to
vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. |
|
17. člen
|
(udeleževanje na sejah sveta in delovnih telesih) |
(1) Član
sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član
je. |
(2) Če ne
more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o
tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega
telesa najpozneje do začetka seje. |
(3) Če se
član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej
delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa
predlaga svetu njegovo razrešitev. |
|
IV. SEJE
SVETA |
|
4.1.
Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
18. člen
|
(sklic
seje) |
(1) Seje
sveta sklicuje župan v skladu s programom dela sveta, na zahtevo najmanj
ene četrtine članov sveta ter glede na potrebe odločanja na svetu. |
(2) Župan
lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana
seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje
redne seje. |
|
19. člen
|
(vabilo)
|
(1) Vabilo
za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom
najkasneje osem (8) dni pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom
se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni
red.Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina
gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda. |
(2) Vabilo
za sejo sveta se pošlje tudi županu, podžupanu, direktorju občinske
uprave, predsedniku odbora vaških skupnosti ter v vednost predsedniku
nadzornega odbora občine, kadar ta ne sodeluje na sami seji in medijem.
Javnost se obvesti z objavo vabila na spletni strani občine. Objava se
opravi vsaj sedem (7) dni pred sejo. |
(3) Vabila
iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po elektronski pošti, po pošti v
fizični obliki pa, če tako s pisno izjavo naroči prejemnik ali občinska
uprava ne razpolaga z elektronskim naslovom prejemnika. |
|
20. člen
|
(poročevalci in vabljeni) |
(1) Na
seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki
jih določi župan oziroma direktor občinske uprave. |
(2) Vabilo
se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje
potrebna. |
|
21. člen
|
(izredna
seja) |
(1) Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih
zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo četrtine
članov sveta. |
(2) V
zahtevi članov sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi
za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih
naj svet odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva
županu in občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi. |
(3) Izredno sejo sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo
zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedmih (7) dni od predložitve
pisne obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo
lahko skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma tisti član
sveta, ki ga pooblastijo za sklic in vodenje seje. |
(4) Vabilo
za izredno sejo sveta z gradivom mora biti poslano članom sveta
najkasneje tri (3) dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 19. členom
tega poslovnika in se objavi na spletni strani občine. |
(5) Če
razmere zahtevajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem
roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se
seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na
sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet
pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi
utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se
seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem
poslovnikom. |
|
22. člen
|
(dopisna
seja) |
(1) Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje
sveta. Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem
računu občine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih
izhajajo finančne obveznosti občine. Dopisna seja se opravi na podlagi v
fizični ali elektronski obliki osebno vročenega vabila s priloženim
gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme z glasovanjem po
elektronski pošti ali navadni pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje
mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas
trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje seje). |
(2) Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom
sveta, od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica.
Šteje se, da so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
(3) Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo je sprejet, če zanj
glasuje večina članov, ki so glasovali. |
(4) O
dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem
poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta
oziroma ugotovitev, koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev
zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
|
23. člen
|
(predlog
dnevnega reda) |
(1) Dnevni
red seje sveta predlaga župan. |
(2) Dnevni
red lahko predlaga posamezen član sveta ali svetniška skupina. |
(3) V
predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere
obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
(4) Na
dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z
enako ali podobno vsebino. |
(5) Na
dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo
obravnavo. |
|
24. člen
|
(vodenje
seje) |
(1) Sejo
sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana
ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
(2) Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi
že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi
najstarejši član sveta. |
(3) Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta ker župan ni opravil
sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga
pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
|
4.2.
Zagotavljanje javnosti dela sveta |
|
25. člen |
(zagotavljanje javnosti seje) |
(1) Javnost seje sveta se praviloma zagotavlja z navzočnostjo
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na seji, s predvajanjem seje
na kabelski televiziji, na spletni strani občine ter z navzočnostjo
javnosti v prostoru, v katerem seja sveta poteka. |
(2) Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem
seja občinskega sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo
sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti ločen od
prostora za člane sveta. |
(3) Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja, člana
občinskega sveta ali navzočega občana dopusti zvočno in slikovno
snemanje posameznih delov seje. |
(4) Če
občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja
moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu
ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
|
26. člen
|
(izključitev javnosti) |
(1) Predsedujoči predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v
celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja
zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije
javnega značaja oziroma zaupni podatki. |
(2) Kadar
svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda
obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči kdo je lahko poleg župana,
predsedujočega in članov sveta navzoč na seji. |
|
4.3. Potek
seje |
|
27. člen
|
(ugotavljanje navzočnosti) |
(1) Ko
predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je
sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti in koliko članov
sveta je navzočnost potrdilo s podpisom na listi navzočnosti. |
(2) Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
(3) Predsedujoči nato ugotovi, da je svet sklepčen in se seja lahko
začne. Če svet ni sklepčen predsedujoči ugotovi, da sklic seje ni bil
uspešen in je treba sejo sklicati ponovno. |
(4) Na
začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji
in drugimi vprašanji. |
|
28. člen
|
(dnevni
red) |
(1) Svet
na začetku seje sprejme dnevni red. |
(2) Pri
sprejemanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se
posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se
dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov,
združitev obravnav ali hitri postopek. |
(3) Mandatne zadeve imajo prednost pred vsemi drugimi točkami dnevnega
reda in se uvrstijo takoj za točko »potrditev zapisnika«. |
(4) Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do
glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne
razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba,
ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje. |
(5) Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so
razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno
gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za
razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
(6) Svet
ne more odločiti, da se na dnevi red seje uvrstijo zadeve, h katerim ni
dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil
predlagatelj, ali je ni obravnavalo pristojno delovno telo, razen v
primerih, ko delovno telo še ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava
nujna. |
(7) Po
sprejetih posameznih odločitvah za umik, oziroma za razširitev dnevnega
reda, potrdi svet dnevni red seje v celoti. |
|
29. člen
|
(odločanje
o zapisniku prejšnje seje) |
(1) Svet
potrdi zapisnik prejšnje seje in zapisnike prej izvedenih sej, ki še
niso bili potrjeni, takoj po sprejetju dnevnega reda. |
(2) Član
sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se
zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih
sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
(3) Zapisnik se lahko potrdi z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane
pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen. |
(4) Svet
na izrednih in dopisnih sejah ne potrjuje zapisnikov. |
|
30. člen
|
(vrstni
red obravnave točk dnevnega reda) |
(1) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem dnevnem
redu. |
(2) Med
sejo lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk
dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih
je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na
katero je uvrščeno ali pozneje. |
|
31. člen
|
(razprava)
|
(1) Na
začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba,
ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno
obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst (15)
minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene,
je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
(2) Če ni
župan predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma direktor občinske
uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik
delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev
županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata
največ po deset (10) minut. |
(3) Potem
dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k
razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ sedem (7) minut.
Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko
razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst (15) minut. |
(4) Razpravljavec lahko razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike
po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna
in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko
predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri (3) minute. |
(5) Ko je
vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša ali
želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri (3)
minute. |
|
32. člen
|
(opomin)
|
(1) Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in
o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
(2) Če se
razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga
predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda
oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper
odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
|
33. člen
|
(kršitve
poslovnika) |
(1) Članu
sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega
reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
(2) Nato
poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda.
Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez
razprave. |
(3) Če
član zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki
po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po
osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri
tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več
kot pet (5) minut. |
|
34. člen
|
(prekinitev seje sveta) |
(1) Ko
predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo
o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba
pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki
dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
(2) Predsedujoči lahko prekine sejo, če je to potrebno zaradi odmora,
priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih,
pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. |
(3) Predsedujoči prekine sejo, če ugotovi, da svet ni več sklepčen, če
so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako
sklene svet. Predsedujoči prekine sejo, če z ukrepi, določenimi s tem
poslovnikom, ne more zagotoviti nemotenega nadaljevanja seje. |
(4) V vseh
primerih prekinitve seje predsedujoči določi, kdaj se bo nadaljevala. |
(5) Če je
seja prekinjena zato, ker svet ni več sklepčen, sklepčnosti pa ni niti v
nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
|
35. člen
|
(začetek
seje, odmor in konec) |
(1) Seje
sveta se praviloma sklicujejo ob sedemnajsti (17) uri in morajo biti
načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure. |
(2) Predsedujoči odredi petnajst (15) minutni odmor vsaj po dveh urah
neprekinjenega dela. |
(3) Odmor
lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog člana sveta, župana
ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil
(amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov
oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ
trideset (30) minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru
posamezne točke največ dvakrat. |
(4) Če kdo
od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz
prejšnjega odstavka, svet odloči ali se lahko odredi odmor ali pa se
seja prekine in nadaljuje drugič. |
(5) Ko so
vse točke dnevnega reda izčrpane, je seja sveta končana. |
|
36. člen
|
(preložitev) |
Če svet o
zadevi, ki jo je obravnaval ni končal razprave ali če ni pogojev za
odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se
razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej.
Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk
dnevnega reda. |
|
4.4.
Vzdrževanje reda na seji |
|
37. člen
|
(red na
seji) |
(1) Za red
na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler
mu predsedujoči ne da besede. |
(2) Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom.
Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
38. člen
|
(ukrepi za
zagotovitev reda na seji) |
(1) Za
kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
– opomin |
– odvzem
besede |
– odstranitev s seje ali z dela seje. |
(2) Opomin
se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega
govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji. |
(3) Odvzem
besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red
in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan,
naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
(4) Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta
oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji,
tako da onemogoča delo sveta. |
(5) Član
sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z
dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
(6) Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v
katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s
svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
(7) Če
predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo
prekine. |
|
4.5.
Odločanje |
|
39. člen |
(sklepčnost) |
(1) Svet
veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta. |
(2) Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in
na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. |
(3) Za
sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi
(dvorani) na način, kot velja za glasovanje (glasovalna naprava, dvig
kartonov ali rok). Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta
ali predsedujoči kadarkoli. |
|
40. člen
|
(odločanje
na seji sveta) |
Predlagana
odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina članov
sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je »ZA«
sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa
zakon. |
|
41. člen
|
(glasovanje) |
(1) Svet
praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
(2) S
tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o
posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da
župan ali vsak član sveta. |
(3) Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se
odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo
sklepa ali amandmaja. |
(4) Član
sveta ima pravico obrazložiti svoj glas razen, če ta poslovnik ne določa
drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le
enkrat in sme trajati največ dve (2) minuti. |
(5) K
glasovanju pozove predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej
predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po
zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo
»PROTI« sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti
odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno. |
(6) Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid
glasovanja. |
|
42. člen
|
(javno in
poimensko glasovanje) |
(1) Javno
glasovanje se opravi z dvigom rok, z uporabo glasovalne naprave ali s
poimenskim izjavljanjem. |
(2) Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog
predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
(3) Člane
se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih
priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«. O
poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu
sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost.
Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. |
|
43. člen
|
(tajno
glasovanje) |
(1) Tajno
se glasuje z glasovnicami. |
(2) Tajno
glasovanje vodi in ugotavlja izide tri (3) članska komisija, ki jo vodi
predsedujoči. Dva člana določi občinski svet na predlog predsedujočega.
Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja
direktor občinske uprave ali javni uslužbenec, ki ga določi direktor. |
(3) Za
glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta.
Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja občinski svet. |
(4) Pred
začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
(5) Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član
je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za
glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
(6) Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma
opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom
predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako, da se
obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. |
(7) Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
(8) Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in
priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih
priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred
priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ
toliko zaporednih številk kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na
glasovnici treba imenovati. |
(9) Ko
član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
44. člen
|
(izid
glasovanja) |
(1) Ko je
tajno glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
(2) Poročilo o izidu tajnega glasovanja vsebuje podatke o: |
– datumu
in številki seje sveta, |
– predmetu
glasovanja, |
– sestavi
glasovalne komisije s podpisi njenih članov, |
– številu
razdeljenih glasovnic, |
– številu
oddanih glasovnic, |
– številu
neveljavnih glasovnic, |
– številu
veljavnih glasovnic, |
– številu
glasov »ZA« in število glasov »PROTI« oziroma pri glasovanju o
kandidatih, |
– številu
glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
– ugotovitvi, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da
predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat
je imenovan. |
(3) Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja
na seji sveta. |
|
45. člen
|
(ponovitev
glasovanja) |
(1) Če
član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida
glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
(2) O
ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki
ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog
predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat.
Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. |
|
4.6.
Zapisnik seje sveta |
|
46. člen |
(vsebina
zapisnika seje sveta) |
(1) O
vsaki seji svetase piše zapisnik. |
(2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o
navzočnosti članov sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o
opravičenih ali neopravičenih odsotnostih članov sveta, o udeležbi
vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov na seji, o sprejetem
dnevnem redu, imenih razpravljavcev, predlogih sklepov, o izidih
glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti, o
vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta ter o stališčih
statutarno pravne komisije o postopkovnih vprašanjih. Zapisnik lahko
vsebuje tudi pripombe in predloge člana sveta, če član sveta tako
zahteva. |
(3) Potrjeni
zapisnik seje sveta se kot dokumentarno gradivo hrani trajno v dosjeju
seje, na kateri je bil sestavljen. V dosje je treba vložiti original
vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. |
|
47. člen
|
(zapisnik
seje sveta) |
(1) Za
zapisnik seje sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske
uprave lahko za vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega javnega
uslužbenca. |
(2) Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in
direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni javni uslužbenec, ki je
vodil zapisnik. |
(3) Po
sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh občine. |
(4) Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden
na nejavnem delu seje sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta
in ne objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani
predsedujoči. |
|
48. člen
|
(posnetek
seje sveta) |
(1) Potek
seje se zvočno in slikovno snema. Slikovni posnetek seje se predvaja po
kabelski televiziji in se po predvajanju strokovno odstrani. |
(2) Član
sveta in drug udeleženec javne seje, če je za to dobil dovoljenje
predsedujočega, ima pravico poslušati zvočni posnetek seje. Poslušanje
se opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega
javnega uslužbenca. |
(3) Vsakdo
lahko zaprosi, da se mu posreduje del zvočnega posnetka seje, ki vsebuje
informacijo javnega značaja. Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega
imena in naslova navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži ustno ali
pisno pri pooblaščenem javnem uslužbencu, ki o zahtevi odloči v skladu z
zakonom. |
(4) Zvočni
posnetek seje se trajno hrani v dosjeju skupaj z zapisnikom in gradivom
s seje. |
|
49. člen
|
(ravnanje
z gradivom sveta) |
(1) Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na
podlagi zakona s posebnim aktom. |
(2) Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter
vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo
hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
50. člen
|
(vpogled v
gradivo) |
(1) Član
sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni
zbirki dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja
njegove funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na podlagi
pisne zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o
zavrnitvi, se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano. |
(2) V
primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v
skladu z zakonom in aktom sveta. |
|
4.7.
Strokovno in administrativno delo za svet |
|
51. člen |
(strokovna
in administrativna dela za svet) |
(1) Za
strokovno in administrativno delo za občinski svet in za delovna telesa
sveta je odgovoren direktor občinske uprave. |
(2) Direktor občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo
gradiv za potrebe sveta in določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri
pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno
delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto. |
|
V. DELOVNA
TELESA OBČINSKEGA SVETA |
|
52. člen
|
(komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
(1) Svet
ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, kot stalno
delovno telo sveta, ki jo imenuje izmed svojih članov, praviloma na prvi
seji. |
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima pet (5)
članov. |
(3) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja
zlasti naslednje naloge: |
– svetu
predlaga kandidate za člane delovnih teles sveta, občinskih organov,
ravnateljev, direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v organih javnih
zavodov, javnih agencij, javnih skladov in javnih podjetij, |
– opravlja
naloge v zvezi s preprečevanjem korupcije, |
– svetu
ali županu daje pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v
občini, ki so v pristojnosti sveta, |
– pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi
prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih
teles, ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in
skladov ter direktorjev javnih podjetij ter izvršuje odločitve sveta, |
– obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet. |
|
53. člen
|
(stalna
delovna telesa) |
Stalna
delovna telesa sveta so naslednji odbori in komisija: |
– odbor za
negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, |
– odbor za
gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe, |
– odbor za
prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, |
– statutarno pravna komisija. |
|
54. člen
|
(odbor za
negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti) |
(1) Odbor
za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti ima sedem (7)
članov. Svet imenuje predsednika in tri (3) izmed članov sveta in tri
(3) izmed drugih občanov. |
(2) Odbor
obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine
na področju negospodarstva in javnih služb družbenih dejavnosti, ki so
svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu
svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
(3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri (3) dni pred dnem,
za katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
(4) Odbor
za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti lahko predlaga
svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju
negospodarstva in javnih služb družbenih dejavnosti. |
|
55. člen
|
(odbor za
gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe)
|
(1) Odbor
za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe ima sedem
(7) članov. Svet imenuje predsednika in tri (3) izmed članov sveta in
tri (3) izmed drugih občanov. |
(2) Odbor
obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine
na področju gospodarskih dejavnosti, varstva okolja in gospodarskih
javnih služb, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o
njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
(3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri (3) dni pred dnem,
za katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
(4) Odbor
za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe lahko
predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na
svojem področju dela. |
|
56. člen
|
(odbor za
prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami)
|
(1) Odbor
za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami ima sedem (7)
članov. Svet imenuje predsednika in tri (3) izmed članov sveta in tri
(3) izmed drugih občanov. |
(2) Odbor
obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine
na področju planiranja, urejanja in gospodarjenja s prostorom in
nepremičnim premoženjem občine, ki so svetu predlagani v sprejem,
oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom
odločitve. |
(3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri (3) dni pred dnem,
za katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
(4) Odbor
za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami lahko
predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na
svojem področju dela. |
|
57. člen
|
(statutarno pravna komisija) |
(1) Statutarno pravna komisija sveta ima pet (5) članov. Svet imenuje
predsednika in dva (2) izmed članov sveta in dva (2) izmed drugih
občanov. |
(2) Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika sveta in
njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih splošnih aktov, ki
jih sprejema svet. |
(3) Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti
obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter
glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. |
(4) Komisija lahko predlaga svetu v sprejem spremembe in dopolnitve
statuta občine in poslovnika sveta ter obvezno razlago določb splošnih
aktov občine. |
(5) Med
dvema sejama sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči sveta,
statutarno pravna komisija razlaga poslovnik sveta. |
|
58. člen
|
(občasna
delovna telesa) |
Občasna
delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
59. člen
|
(imenovanje članov odborov in komisij) |
Člane
stalnih odborov in komisij imenuje svet na predlog komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja, praviloma na drugi redni seji v
mandatu. |
|
60. člen
|
(skupna
delovna telesa) |
Svet in
župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi
skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
|
61. člen
|
(delo
delovnega telesa) |
(1) Prvo
sejo delovnega telesa skliče župan, vse nadaljnje pa predsednik. |
(2) Predsednik delovnega telesa organizira in vodi delo delovnega
telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in
predloge v občinskem svetu. |
(3) Seje
delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu
sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana. |
(4) Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega
telesa najmanj tri (3) dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih
in utemeljenih primerih. |
(5) Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema
svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov svoje
odločitve – mnenja, stališča in predloge pa sprejema z večino
opredeljenih glasov navzočih članov. |
(6) Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
(7) Za
delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki
se nanašajo na delo sveta. |
(8) Na
sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so
sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki
jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in
organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno
povezano z obravnavano problematiko. |
|
VI. AKTI
SVETA |
|
6.1.
Splošne določbe |
|
62. člen |
(splošni
akti občine in drugi akti sveta) |
(1) Svet
sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: |
– poslovnik o delu sveta, |
– proračun
občine in zaključni račun, |
– planske
in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
– odloke, |
– odredbe, |
– pravilnike. |
(2) Svet
sprejema sklepe, stališča, mnenja, soglasja in druge akte v skladu z
zakonom in statutom občine. |
|
63. člen
|
(predlagalna pravica) |
(1) Proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge
splošne akte, za katere je v zakonu ali tem poslovniku tako določeno,
predlaga svetu v sprejem župan. |
(2) Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu
v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz
prvega odstavka. |
(3) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in
statutom občine. |
|
64. člen
|
(sodelovanje javnosti pri pripravi splošnih aktov občine)
|
(1) Zaradi
večje legitimnosti sprejetih splošnih aktov občine in vključitve
občanov, njihovih organizacij, strokovne in druge javnosti v pripravo
predlogov splošnih aktov občine je treba predloge statuta občine,
odlokov, proračuna, prostorskih aktov in drugih načrtov razvoja objaviti
na spletni strani občine, najpozneje sedem (7) dni pred prvo obravnava
na seji sveta, na kateri bo izvedena splošna razprava, in javnost
pozvati, da v roku trideset (30) dni na način, določen z objavo, sporoči
morebitne pripombe in predloge. |
(2) Po
končani obravnavi iz prvega odstavka tega člena pripravi občinska uprava
osnutek poročila o sodelovanju javnosti s predstavitvijo vpliva pripomb
in predlogov na vsebino predloga splošnega akta in ga predloži
predlagatelju. |
(3) Poročilo o sodelovanju javnosti pri pripravi splošnega akta ter o
upoštevanih oziroma zavrnjenih pripombah in predlogih, se objavi na
spletni strani občine in hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva
občine, skupaj z izvirnikom sprejetega splošnega akta. |
|
65. člen
|
(podpis in
hramba aktov, ki jih sprejema svet) |
(1) Akte,
ki jih sprejema svet, podpisuje župan. |
(2) Izvirnike aktov sveta se ožigosa in shrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
6.2.
Postopek za sprejem odloka |
|
66. člen
|
(vsebina
predloga odloka) |
(1) Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov
in njihovo obrazložitev. |
(2) Uvod
obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka
ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje
odloka.Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično
ali kartografsko gradivo. |
(3) Če je
predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta pošlje predlog
odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta. |
|
67. člen
|
(obravnava
predloga odloka) |
(1) Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v
obravnavah predloga odloka na sejah sveta. |
(2) Župan
lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi
kadar ni predlagatelj. |
|
68. člen
|
(razprava
o predlogu odloka) |
(1) Predlog odloka se pošlje članom sveta osem (8) dni pred dnem,
določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan. |
(2) Svet
razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
69. člen
|
(prva
obravnava) |
(1) V prvi
obravnavi predloga odloka se opravi splošna razprava o razlogih, ki
zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah
predloga odloka. |
(2) Po
končani obravnavi svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov
sprejme stališča in predloge o odloku. |
(3) Če
svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali, da odlok
ni potreben, ga s sklepom zavrne. |
(4) Po
končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka.
O predlogu umika odloči svet s sklepom. |
|
70. člen
|
(priprava
besedila za drugo obravnavo) |
(1) Pred
začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo
predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in
predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno zavrne. |
(2) Predlagatelj mora v predlogu odloka za drugo obravnavo ustrezno
upoštevati pripombe in predloge javnosti, ali jih utemeljeno zavrniti. |
(3) Poročilo o sodelovanju javnosti pri pripravi odloka ter o
upoštevanih oziroma zavrnjenih pripombah in predlogih je sestavni del
predloga odloka za drugo obravnavo. |
|
71. člen |
(druga
obravnava) |
(1) V
drugi obravnavi predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe
in dopolnitve naslova in členov predloga odloka v obliki amandmaja. |
(2) Župan
lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje
na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka. |
(3) Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z
obrazložitvijo najmanj tri (3) dni pred dnem, določenim za sejo sveta,
na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma,
ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina
vseh članov sveta ali župan. |
(4) Če
amandma ni predložen v pisni obliki ali je brez obrazložitve, ga
predsedujoči ne sme dati v razpravo in odločanje. |
(5) Župan
lahko predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri
se odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno. |
(6) Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave
spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
72. člen
|
(sprejem
amandmaja, člena odloka in odloka) |
(1) Amandma, člen odloka, in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje
opredeli večina članov sveta, ki glasujejo. |
(2) O
vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
|
73. člen
|
(sprejem
splošnih aktov občine) |
(1) Statut
občine in poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku kot velja za
sprejemanje odloka. |
(2) Proračun občine sprejema svet po postopku, določenem s tem
poslovnikom. |
(3) O
predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni
obravnavi, če zakon ne določa drugače. |
|
74. člen
|
(sprejem
splošnih aktov občine do prenehanja mandata) |
(1) Svet
mora do prenehanja mandata zaključiti vse postopke o predlaganih
splošnih aktih občine. |
(2) Če
posamezen postopek ni končan, se izjemoma lahko nadaljuje v novem
mandatu sveta, če sta v novem mandatu ponovno izvoljena župan in član
sveta, če je bil predlagatelj splošnega akta, in če tako na predlog
župana odloči svet. |
(3) Evidenco o nedokončanih postopkih sprejemanja aktov vodi občinska
uprava. |
|
6.3. Hitri
postopek za sprejem odlokov |
|
75. člen
|
(hitri
postopek za sprejem odlokov) |
(1) Kadar
to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet
sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi
obvezne razlage določb splošnih aktov občine. |
(2) Hitri
postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega
postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. |
(3) Če
svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se
uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi
predloga odloka. |
(4) Pri
hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v
rednem postopku sprejemanja odloka. |
(5) Pri
hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na
isti seji. |
(6) Pri
hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje
na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
|
6.4.
Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
|
76. člen |
(skrajšani
postopek za sprejem odlokov) |
(1) Svet
lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji
opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se
sprejema na enak način, če gre: |
– za manj
zahtevne spremembe in dopolnitve, |
– prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb v
skladu z zakonom, |
–
uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države
oziroma občine, |
– spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča, |
– prečiščena besedila aktov. |
(2) Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji
nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi
obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da občinski svet spremeni
svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava
opravi po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga. |
(3) V
skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta,
ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji
na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave
odloka. |
|
6.5.
Objava splošnega akta občine |
|
77. člen
|
(objava
splošnega akta občine) |
(1) Župan
objavi splošni akt občine v Uradnem listu Republike Slovenije. |
(2) Župan
nemudoma objavi odlok o proračunu občine, zaključni račun proračuna ter
splošni akt, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski
davki in druge dajatve. |
(3) Statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in drugi predpisi občine
pričnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, če ni v njih drugače določeno. |
(4) Če je
predlog za razpis referenduma o splošnem aktu ali obvestilo o pobudi
dano v roku, določenem z zakonom, župan pa je ta splošni akt že objavil,
je razpis referenduma možen, če splošni akt še ni začel veljati. Župan
je dolžan nemudoma po prejemu predloga ali pobude za razpis referenduma
preklicati objavo splošnega akta. |
|
6.6.
Postopek za sprejem proračuna |
|
78. člen
|
(predlog
proračuna občine) |
(1) Predlog proračuna občine mora župan predložiti svetu najkasneje v
tridesetih (30) dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu zboru.
V letu rednih lokalnih volitev predloži župan predlog proračuna
najkasneje v šestdesetih (60) dneh po izvolitvi sveta. |
(2) Župan
pošlje vsem članom sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami,
ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo
sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna
razprava. Vabilo z gradivom se pošlje članom sveta najkasneje dvanajst
(12) dni pred dnevom, določenim za sejo. |
(3) V
okviru predstavitve proračuna predstavi svetu župan ali pooblaščeni
delavec občinske uprave: |
– temeljna
izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
– načrtovane politike občine, |
– oceno
bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa
financiranja v prihodnjih dveh letih, |
– okvirni
predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika
proračuna v prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt, |
– načrt
razvojnih programov, |
– načrt
nabav. |
(4) Po
predstavitvi predloga proračuna opravi svet splošno razpravo in sprejme
sklep, da se o predlogu opravi javna razprava. |
(5) Če
občinski svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo,
sprejme stališča in predloge ter naloži županu, da v roku sedem (7) dni
predloži občinskemu svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo,
kako so stališča in predlogi sveta v njem upoštevani. |
(6) Če
svet po ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo,
ga skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan. |
|
79. člen
|
(javna
razprava) |
(1) Predlog proračuna mora biti v javni razpravi najmanj petnajst (15)
dni. |
(2) V času
javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako,
da sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih
straneh občine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v
prostorih občine. |
(3) Občina
objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu
občinskega proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen
način. |
|
80. člen
|
(obravnava
predloga proračuna) |
(1) V času
javne razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta, sveti
ožjih delov občine ter zainteresirana javnost. |
(2) Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu. |
(3) Predsedniki delovnih teles sveta lahko v času javne razprave
zahtevajo, da župan in predstavniki občinske uprave na njihovih sejah
pojasnijo predlog proračuna občine. |
(4) Za
obravnavo pripomb in predlogov občanov k predlogu proračuna in pripravo
poročila se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki urejajo sodelovanje
javnosti pri pripravi splošnega akta občine oziroma odloka. |
|
81. člen
|
(dopolnjen
predlog proračuna občine) |
(1) Najkasneje v petnajstih (15) dneh po končani javni razpravi o
predlogu proračuna pripravi župan dopolnjeni odlok o proračunu občine
ter skliče sejo sveta, na kateri se bosta obravnavala. Vabilo z gradivom
se pošlje članom sveta najkasneje dvanajst (12) dni pred dnevom,
določenim za sejo. |
(2) Na
dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani
sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje pet (5) dni pred sejo
sveta. Amandmaji se vložijo pri županu. |
(3) Župan
mora v roku treh (3) dni pripraviti odgovore na amandmaje in jih
posredovati članom občinskega sveta. |
(4) Vsak
predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka
upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in
v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo
sredstva in za kakšen namen. |
|
82. člen
|
(predstavitev dopolnjenega predloga poračuna občine) |
(1) Pred
začetkom obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu
občine župan najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma
pripombe in predloge delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi
predloga in katerih ni ter obrazloži zakaj jih ni upošteval. Pisna
obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva
predloga proračuna. |
(2) V
nadaljevanju župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu
proračuna in odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o
amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani
amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve
proračunskega ravnovesja. |
(3) Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi in v
primeru, da predsedujoči ni župan, pozove župana, da se izjavi oziroma
se župan izjavi o tem ali bo vložil amandma na katerega od vloženih
amandmajev ter v kolikšnem času. Če župan izjavi, da bo vložil amandma
na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za oblikovanje in
predložitev amandmaja članom sveta. |
(4) Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej
glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet pa še o
amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj. |
|
83. člen
|
(uskladitev predloga proračuna občine) |
(1) Ko je
končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so
sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede
prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine,
v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri
amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu občine. |
(2) Če je
proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim
sprejme svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine. |
(3) Če
proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna
služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi
predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan
prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo
predložen predlog uskladitve. |
(4) Ko je
predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu
uskladitve ni razprave. |
(5) Svet
glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje
občinski svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine. |
(6) Če
predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet. |
(7) Če
proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti
nov predlog proračuna. |
(8) Nov
predlog proračuna občine svet obravnava in o njem odloča, po določbah
tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
84. člen
|
(začasno
financiranje) |
Če
proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme
župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se
lahko na predlog župana, podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem
financiranju sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
hitri postopek za sprejem odloka. |
|
85. člen
|
(rebalans
proračuna občine) |
(1) Župan
lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. |
(2) Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta,
vendar o njem ni javne razprave. |
(3) Rebalans proračuna občine sprejema svet po določbah tega poslovnika,
ki urejajo obravnavo. |
|
6.7.
Postopek za sprejem prostorskih aktov |
|
86. člen
|
(postopek
za sprejem prostorskih aktov) |
(1) Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko
načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri
oblikovanju njihove vsebine, sprejme občinski svet z odlokom v eni
obravnavi, ki se opravi v skladu z določbami tega poslovnika, ki urejajo
drugo obravnavo predloga odloka. |
(2) Če je
k odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta
določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi
se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku konča. |
(3) Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo
predloga, v katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka. |
|
6.8.
Postopek za sprejem obvezne razlaga |
|
87. člen
|
(postopek
za sprejem obvezne razlage) |
(1) Vsak,
ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago
določbe splošnega akta. |
(2) Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s
številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
(3) Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno pravna
komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta,
predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija
ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in
ga predloži svetu v postopek. |
(4) Svet
sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
hitri postopek za sprejem odloka. |
(5) Sprejeta obvezna razlaga je sestavni del splošnega akta in se objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
6.9.
Postopek za sprejem prečiščenega besedila splošnega akta |
|
88. člen |
(postopek
za sprejem prečiščenega besedila splošnega akta) |
(1) Po
sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma
dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi statutarno
pravna komisija sveta uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta.
Uradno prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki
sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika. |
(2) Uradno
prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in
dopolnitev odloka, tako določi svet. |
(3) Uradno
prečiščeno besedilo določi svet z glasovanjem brez obravnave. |
(4) Uradno
prečiščeno besedilo se objavi v uradnem glasilu. |
|
VII.
VOLITVE IN IMENOVANJA |
|
89. člen |
(volitve
in imenovanja) |
(1) Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine
pristojen svet, se opravijo po določbah tega poslovnika. |
(2) Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je zanj glasovala večina
članov sveta, ki so glasovali. |
(3) Če se
o kandidatu oziroma več kandidatih glasuje tajno se za navzoče štejejo
člani sveta, ki so prevzeli glasovnice. Svet lahko opravi tajno
glasovanje, če je bilo prevzetih toliko glasovnic, kolikor mora biti
navzočih članov sveta, da je sklepčen. |
|
90. člen
|
(glasovanje o kandidatih) |
(1) Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po
abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov, pri čemer se prva
črka določi z žrebom.Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od
kandidatov. |
(2) Če se
javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno
poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek
kandidata, za katerega glasuje. |
(3) Če
svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
(4) Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega
se želi glasovati. |
(5) Če se
glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«. |
(6) Če se
tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko
glasuje za največ toliko kandidatov, kot je funkcij. |
|
91. člen
|
(ponovno
glasovanje) |
(1) Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih
kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo
glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih,
ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem
glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
(2) Pri
ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na
število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje
o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se
glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
(3) Če
kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri ponovnemglasovanju
noben kandidat ne dobi potrebne večine, ali pa ni izvoljeno
zadostno število kandidatov, se za manjkajoče kandidateponovi
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
|
7.1.
Imenovanje člana sveta za začasno opravljanje funkcije župana |
|
92. člen |
(imenovanje člana sveta za začasno opravljanje funkcije župana)
|
(1) Če
župan, ki mu je predčasno prenehal mandat, ne določi, kateri od dveh ali
več podžupanov bo začasno opravljal funkcijo župana, ali če je razrešen,
imenuje svet izmed svojih članov člana, ki bo to funkcijo opravljal do
izvolitve novega župana. |
(2) O tem,
ali se imenovanje izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanje,
odloči svet pred glasovanjem o imenovanju. |
(3) Kandidat je imenovan, če je zanj glasovala večina navzočih članov
sveta. |
|
7.2.
Postopek za razrešitev |
|
93. člen
|
(postopek
za razrešitev) |
(1) Oseba,
ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta
poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek. |
(2) Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je
osebo predlagal za izvolitev ali imenovanje, ali na predlog člana sveta.
Če predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji. |
(3) Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so
navedeni razlogi za razrešitev, sicer je ni dovoljeno uvrstiti na dnevni
red seje sveta. |
(4) Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša,
najmanj osem (8) dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na
katero se razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu
razrešitve. |
(5) Župan
uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče
upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
(6) Po
končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o
predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe,
zoper katero je vložen predlog za razrešitev. |
(7) O
razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
|
7.3.
Odstop članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter
funkcionarjev občine |
|
94. člen
|
(postopek
za odstop) |
(1) Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. |
(2) Županu
in članom sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine
predčasno preneha mandat. Podžupanu preneha funkcija, ko odstop pisno
sporoči županu. |
(3) Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles sveta, imenovani
izmed drugih občanov, člani nadzornega odbora in drugi imenovani, tudi
če niso občinski funkcionarji. |
(4) Izjava
o odstopu iz tretjega odstavka tega člena mora biti dana v pisni obliki
komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je hkrati s predlogom za
ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati svetu novega kandidata. |
|
VIII.
RAZMERJE MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
|
95. člen
|
(razmerje
med županom in občinskim svetom) |
(1) Župan
in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in
opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in
njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
(2) Župan
skrbi za zakonitost dela sveta in je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev. |
|
96. člen
|
(izvajanje
odločitev občinskega sveta) |
(1) Župan
ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave na
vsaki redni seji sveta poročajo o izvrševanju sklepov sveta. |
(2) V
poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste
sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
(3) Če
sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi sklep,
ki ga bo možno izvršiti. |
|
IX. DELO
SVETA V IZREDNEM STANJU |
|
97. člen |
(delo
sveta v izrednih razmerah) |
(1) V
izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna odstopanja
od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določa statut in ta
poslovnik. |
(2) Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej,
predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje
predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi
odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih
potrdi, ko se sestane. |
|
X. RAZLAGA
POSLOVNIKA |
|
98. člen
|
(razlaga
poslovnika) |
(1) Če
pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo
sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti,
prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno pravni
komisiji, da poda svoje mnenje. Če komisija tega ne more opraviti na
isti seji, pripravi razlago posamezne poslovniške določbe do naslednje
seje. |
(2) Kadar
svet ne zaseda, razlaga poslovnik statutarno pravna komisija. |
(3) Vsak
član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala
statutarno pravna komisija, odloči svet. |
|
XI.
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA |
|
99. člen
|
(prenehanje veljavnosti) |
Z dnem
uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta
Občine Tišina (Uradni list RS, št. 38/07). |
|
100. člen
|
(objava in
začetek veljavnosti) |
Ta
poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
Št. 007-029/2015-1 |
Tišina,
dne 23. februarja 2015 |
|
Župan |
Občine Tišina |
Franc Horvat l.r |
|