Na podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi - ZLS - (Uradni list RS, št. 72/93,
57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) je občinski svet Občine
Nazarje na 4. redni seji dne 30. 03. 1999 sprejel |
STATUT |
občine Nazarje |
VSEBINA: |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
II. NALOGE OBČINE |
III.ORGANI OBČINE |
1. Skupne določbe |
2. Občinski svet |
2.1. Odbori in komisije
občinskega sveta |
3. Župan |
4. Nadzorni odbor |
5. Občinska uprava |
6. Občinsko pravobranilstvo |
7. Drugi organi občine |
IV. OŽJI DELI OBČINE |
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE
OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
1. Zbor občanov |
2. Referendum o splošnem
aktu občine |
3. Svetovalni referendum |
4. Drugi referendum |
5. Ljudska iniciativa |
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
VII. PREMOŽENJE IN
FINANCIRANJE OBČINE |
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI
AKTI OBČINE |
1. Splošni akti občine |
2. Postopek za sprejem
odlokov in drugih aktov |
3. Posamični akti občine |
IX. VARSTVO OBČINE V
RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO
DELA UPRAVE |
XI. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Občina Nazarje je
samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju
naslednjih naselij: |
1. Brdo |
2. Čreta pri Kokarjah |
3. Dobletina |
4. Kokarje |
5. Lačja vas |
6. Nazarje |
7. Potok |
8. Prihova |
9. Pusto Polje |
10. Rovt pod Menino |
11. Spodnje Kraše |
12. Šmartno ob Dreti |
13. Volog |
14. Zavodice |
15. Žlabor |
Sedež občine je v Nazarjah,
Savinjska cesta 4. |
Občina je pravna oseba
javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi
vrstami premoženja. |
Občino predstavlja in
zastopa župan. |
Območje, ime in sedež občine
se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in
imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim
odlokom. |
2. člen |
Na območju občine Nazarje so
ustanovljeni ožji deli občine. Naloge, organizacija in delovanje ter
pravni status ožjih delov občine Nazarje so določeni s tem statutom in
odlokom občine. Imena in območja ožjih delov občine so: |
Krajevna skupnost Nazarje
|
Krajevna skupnost Kokarje
|
Krajevna skupnost Šmartno ob
Dreti. |
3. člen |
Občina Nazarje (v nadaljnjem
besedilu: občina) v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja
javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge
iz državne pristojnosti, ki so po njenem predhodnem soglasju nanjo
prenesene z zakonom. |
4. člen |
Osebe, ki imajo na območju
občine stalno prebivališče, so občani. |
Občani odločajo o lokalnih
javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in
enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v
drugih organih v skladu s tem statutom. Občani sodelujejo pri
upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom
in ljudsko iniciativo. |
Na osnovi odločitve organov
občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki
imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč
in drugih nepremičnin na območju občine. |
5. člen |
Občina pri uresničevanju
skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi
lokalnimi skupnostmi in državo. |
Občina samostojno odloča o
povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti, na način in po
postopku predpisanem v zakonu. |
Občina lahko sodeluje tudi z
lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami
lokalnih skupnosti. |
Občina sodeluje z drugimi
občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen
z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter
službe za opravljanje skupnih zadev. |
6. člen |
Občina Nazarje ima svoj grb,
zastavo, pečat in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi
z odlokom. |
Občina ima pečat, ki je
okrogle oblike. Pečat ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis:
Občina Nazarje, v notranjem krogu pa naziv organa občine - Občinski
svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava, Volilna komisija. V
sredini pečata je grb občine. Velikost, uporabo in hrambo pečata občine
določi župan s svojim aktom. |
Za prispevek k razvoju
občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim
občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom. |
II. NALOGE OBČINE |
7. člen |
Občina samostojno opravlja
lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom
in zakoni, zlasti pa: |
1. Normativno ureja lokalne
zadeve javnega pomena tako, da: |
- sprejema statut in druge
splošne akte občine, |
- sprejema proračun in
zaključni račun občine, |
- načrtuje prostorski razvoj
ter sprejema prostorske akte, |
- predpisuje davke in
prispevke iz svoje pristojnosti. |
2. Upravlja občinsko
premoženje tako, da: |
- ureja način in pogoje
upravljanja z občinskim premoženjem, |
- pridobiva in razpolaga z
vsemi vrstami premoženja, |
- sklepa pogodbe o
pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
- sestavlja premoženjsko
bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja. |
3. Omogoča pogoje za
gospodarski razvoj občine tako, da: |
- spremlja in analizira
gospodarske rezultate v občini, |
- sprejema prostorske akte,
ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini, |
- oblikuje davčno politiko,
ki pospešuje gospodarski razvoj, |
- sodeluje z gospodarskimi
subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim
subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov |
-z javnimi sredstvi, v
skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oz. gospodarskih
subjektov. |
4. Ustvarja pogoje za
gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada
stanovanj tako, da: |
- v prostorskih aktih
predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
- sprejema dolgoročni in
kratkoročni stanovanjski program občine, |
- spremlja in analizira
stanje na stanovanjskem področju občine, |
- spremlja ponudbo in
povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg, |
- gradi stanovanja za
socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo
stanovanj, |
- v skladu s predpisi
omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo
stanovanj, |
- sodeluje z gospodarskimi
družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske
problematike občanov. |
5. Skrbi za lokalne javne
službe tako, da: |
- ustanavlja lokalne javne
službe, |
- sprejme splošne akte, ki
urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb, |
- zagotavlja sredstva za
delovanje lokalnih javnih služb, |
- nadzira delovanje lokalnih
javnih služb, |
- gradi in vzdržuje
vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave, |
- zagotavlja javno službo
gospodarjenja s stavbnimi zemljišči. |
6. Zagotavlja in pospešuje
vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da: |
- ustanovi vzgojno
izobraževalni, zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za njegovo
delovanje, |
-v skladu z zakoni, ki
urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in
v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov, |
- sodeluje z vzgojno
izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
- z različnimi ukrepi
pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo
občanov, |
- ustvarja pogoje za
izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto
življenja njenih prebivalcev. |
7. Pospešuje službe
socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in
družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da: |
- spremlja stanje na tem
področju, |
- pristojnim organom in
institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju, |
- sodeluje s centrom za
socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in
institucijami. |
8. Pospešuje raziskovalno,
kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako,
da: |
- omogoča dostopnost
kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju, |
- zagotavlja splošno
izobraževalno knjižnično dejavnost, |
- z dotacijami spodbuja te
dejavnosti, |
- sodeluje z društvi in jih
vključuje v programe aktivnosti občine. |
9. Skrbi za varstvo zraka,
tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje
odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da: |
- izvaja naloge, ki jih
določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja, |
- spremlja stanje na tem
področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi
zagotavlja varstvo okolja, |
- sprejema splošne akte, s
katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, |
- sodeluje s pristojnimi
inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih, |
- z drugimi ukrepi pospešuje
varstvo okolja v občini. |
10. Upravlja, gradi in
vzdržuje: |
- lokalne javne ceste in
druge javne poti, |
- površine za pešce in
kolesarje, |
- igrišča za šport in
rekreacijo ter otroška igrišča, |
- javne parkirne prostore,
parke, trge in druge javne površine ter |
- ureja promet v občini. |
11. Skrbi za požarno varnost
in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v
skladu z merili in normativi: |
- organizira reševalno pomoč
v požarih, |
- organizira obveščanje,
alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih
nesreč, |
- zagotavlja sredstva za
organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred
naravnimi nesrečami, |
- zagotavlja sredstva za
odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč, |
- sodeluje z občinskim
poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja
njihovo delo, |
- opravlja druge naloge, ki
pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in
drugimi nesrečami. |
12. Izdeluje obrambne
dokumente, v katerih: |
- določa organizacijo in
način dela v vojnem stanju, tako da zagotovi nepretrgano opravljanje
nalog iz svoje pristojnosti, |
- načrtuje potrebne
organizacijske, materialno tehnične in kadrovske rešitve za izvajanje
nalog in pristojnosti v vojni, ki jih vlada in ministrstva prenesejo na
občino, |
- zagotavlja delovanje
gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, katerih ustanovitelj
je občina, za opravljanje proizvodnje in storitev v vojni. |
13. Ureja javni red v občini
tako, da: |
- sprejema ustrezne splošne
akte, |
- določa prekrške in denarne
kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, |
- ureja lokalni promet in
določa prometno ureditev, |
- organizira občinsko
redarstvo, |
- izvaja nadzorstvo nad
javnimi prireditvami, |
- opravlja inšpekcijsko
nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s
katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače
določeno, |
- opravlja druge naloge v
okviru teh pristojnosti. |
8. člen |
V okviru lokalnih zadev
javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na: |
- inšpekcijsko nadzorstvo
nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja
zadeve iz svoje pristojnosti, |
- ugotavljanje javnega
interesa v primeru razlastitve za potrebe občine, |
- določanje namembnosti
urbanega prostora, |
- gospodarjenje s stavbnimi
zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo, |
- evidenco občinskih
zemljišč in drugega premoženja, |
- zagotavljanje varstva
naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi
institucijami, |
- mrliško ogledno službo in |
- ureja druge lokalne zadeve
javnega pomena. |
9. člen |
Občina opravlja statistične,
evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe ter za te potrebe
pridobiva statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za
zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov. |
Za potrebe iz prvega
odstavka tega člena pridobiva občina od upravljavcev zbirk podatke o
fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o
fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih
osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini. |
III. ORGANI OBČINE |
1. SKUPNE DOLOČBE |
10. člen |
Organi občine so: |
- občinski svet, |
- župan |
- nadzorni odbor občine. |
Občina ima volilno komisijo
kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah
in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev
in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. |
Občina ima tudi druge
organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. |
Volitve oziroma imenovanja
organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z
zakonom in tem statutom. Organi občine se volijo za štiri leta.
|
Člani občinskega sveta,
župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
11. člen |
Občina ima občinsko upravo
kot občinski organ, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti
občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih
stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge
občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna,
organizacijska in administrativna opravila za občinske organe. |
Občinsko upravo sestavljajo
organi občinske uprave. Organe občinske uprave ustanovi občinski svet z
odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno
področje. |
12. člen |
Če ni v zakonu ali tem
statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah,
sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine.
Odločitev je sprejeta, če za njo glasuje večina navzočih članov. |
13. člen |
Delo organov občine je
javno. |
Javnost dela se zagotavlja z
obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim
objavljanjem splošnih aktov občine v Uradnem glasilu zgornjesavinjskih
občin oziroma v Uradnem listu RS, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih
organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za
odločanje občinskih organov, in na druge načine, ki jih določa ta statut
in poslovnik občinskega sveta. |
Način zagotavljanja javnosti
dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej
organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih
podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z
zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne
ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali
uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta. |
Občani in njihovi pravni
zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za
odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih
koristih, če izkažejo pravni interes. |
2. OBČINSKI SVET |
14. člen |
Občinski svet je najvišji
organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinski svet šteje enajst (11) članov. |
Člani občinskega sveta se
volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom
mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje
novoizvoljenega občinskega sveta. Občinski svet se konstituira na prvi
seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega
sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh po
izvolitvi. Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi
članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih
podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so
bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta. |
15. člen |
Volitve občinskega sveta se
opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in
tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. Občinski svet se voli po
večinskem sistemu. |
O oblikovanju volilnih enot
za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom odloči občinski svet z
odlokom. |
16. člen |
Občinski svet sprejema
statut občine, odloke in druge splošne akte ter poslovnik občinskega
sveta. V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
- sprejema prostorske plane
in druge plane razvoja občine, |
- sprejema občinski proračun
in zaključni račun, |
- ustanavlja organe občinske
uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje, |
- v sodelovanju z občinskimi
sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne
organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih
podjetjih, |
- daje soglasje k prenosu
nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino prenešenih
zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča
drug občinski organ, |
- nadzoruje delo župana,
podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta, |
- potrjuje mandate članov
občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega
funkcionarja, |
- imenuje člane nadzornega
odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana
nadzornega odbora, |
- imenuje in razrešuje člane
komisij in odborov občinskega sveta, |
- na predlog župana imenuje
in razrešuje podžupana, določi podžupana, ki bo v primeru predčasnega
prenehanja funkcije opravljal funkcijo župana ter odloča o poklicnem
opravljanju funkcije podžupana, |
- odloča o pridobitvi in
odtujitvi občinskega premoženja, kolikor s statutom občine ali z odlokom
za odločanje o tem ni pooblaščen župan, |
- odloča o najemu posojila
in dajanju poroštva, |
- razpisuje referendum, |
- s svojim aktom, v skladu z
zakonom, določa višino plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter
kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organov in
delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet, |
- določa vrste lokalnih
javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb, |
- ustanavlja javne zavode in
javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom, |
- imenuje in razrešuje člane
komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s
pridobitno dejavnostjo, člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih
dobrin ter člane drugih organov občine ustanovljenih na podlagi zakona, |
- določi organizacijo in
način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje
petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari, |
- sprejme program in letni
načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi
letni načrt varstva pred požari, |
- določi organizacijo
občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni, |
- sprejme odlok o varstvu
pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se
opravlja kot javna služba, |
- daje mnenje k imenovanju
načelnika upravne enote in imenuje predstavnike občine v sosvet
načelnika upravne enote, |
- odloča o drugih zadevah,
ki jih določata zakon in ta statut. |
17. člen |
Člani občinskega sveta
opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
Funkcija člana občinskega
sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi
ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako
določa zakon. Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana,
opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati.
Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja
funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
Funkcija člana občinskega
sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje
notranje organizacijske enote v upravni enoti, na območju katere je
občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na
katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad
zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov
občine. |
18. člen |
Občinski svet predstavlja,
sklicuje in vodi njegove seje župan. Župan lahko za vodenje sej
občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. |
Če nastopijo razlogi, zaradi
katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta ne
more voditi že sklicane seje, jo vodi najstarejši član občinskega sveta. |
Župan sklicuje seje
občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika
občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora
pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Župan, podžupan oziroma
pooblaščeni član občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega sveta,
če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora
biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic
seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu
pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo
podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni
red. Župan, podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta mora dati
na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevi red pa lahko dopolni še
z novimi točkami. |
19. člen |
Strokovno in administrativno
delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej
občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska
uprava. |
20. člen |
Občinski svet dela in odloča
na sejah. |
Dnevni red seje občinskega
sveta predlaga župan. |
Vsak član občinskega sveta
lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna
in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da
jih sprejme občinski svet na predlog župana. Župan mora predloge komisij
in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz
prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je
določeno v poslovniku občinskega sveta. |
O sprejemu dnevnega reda
odloča občinski svet na začetku seje. |
Na vsaki seji občinskega
sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja,
ki jih postavljajo člani sveta. |
Za vsako sejo občinskega
sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega sveta,
tajniku občine in po potrebi predsedniku nadzornega odbora občine. O
sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila. |
Predsednik nadzornega odbora
občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter tajnik
občine so se dolžni na zahtevo občinskega sveta udeležiti seje sveta in
odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo
vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela. |
21. člen |
Občinski svet veljavno
sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet
sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen če zakon
določa drugačno večino. Občinski svet sprejema odločitve z javnim
glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom
ali če tako sklene občinski svet. |
Način dela in odločanja,
razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja
občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet
z dvotretjinsko večino navzočih članov. Odločitve občinskega sveta
izvršujeta župan in občinska uprava. |
Župan in tajnik občine o
izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj
enkrat letno. |
22. člen |
Članu občinskega sveta
predčasno preneha mandat: |
- če izgubi volilno pravico, |
- če postane trajno nezmožen
za opravljanje funkcije, |
- če je s pravnomočno sodbo
obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev, |
- če v treh mesecih po
potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s
funkcijo člana občinskega sveta, |
- če nastopi funkcijo ali
začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega
sveta, |
- če odstopi. |
Razlogi za prenehanje
mandata člana občinskega sveta iz prve, druge in tretje alineje prvega
odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe.
Član občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji
odločitvi v zvezi z četrto in peto alineo prvega odstavka tega člena.
Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v pisni obliki. Članu
občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi
poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi,
da so nastali razlogi za prenehanje mandata. |
Občinski svet sprejme
ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka
tega člena. Za nadomestnega člana občinskega sveta se potrdi mandat
naslednjemu kandidatu z največjim številom glasov v volilni enoti, za
katero se določa nadomestni član. |
2.1 ODBORI IN KOMISIJE
OBČINSKEGA SVETA |
23. člen |
Občinski svet lahko ustanovi
eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna
telesa. Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles
občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta. S sklepom o
ustanovitvi občasnega delovnega telesa in imenovanju članov določi
občinski svet tudi njegove naloge. |
- Občinski svet ima
naslednje komisije: |
- komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja |
- statutarno pravno komisijo |
- komisijo za vloge in
pritožbe občanov. |
24. člen |
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja ima tri do pet članov, ki jih občinski
svet imenuje izmed svojih članov. |
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: |
- občinskemu svetu predlaga
kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih
imenuje občinski svet, |
- občinskemu svetu ali
županu daje pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v
občini, |
- pripravlja predloge
odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki
občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone
in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, |
-obravnava druga vprašanja,
ki mu jih določi občinski svet. |
25. člen |
Občinski svet ima stalne ali
občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Stalna delovna
telesa občinskega sveta so: |
- odbor za negospodarske
dejavnosti, |
- odbor za gospodarstvo in
gospodarske javne službe, |
- odbor za varstvo okolja. |
Odbori štejejo 5 do 7
članov, komisije pa 3 do 5 članov. Število članov posameznega delovnega
telesa občinskega sveta in delovno področje se določi s poslovnikom
občinskega sveta. |
Občasna delovna telesa
ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega
telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
26. člen |
Člane odborov in komisij
imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico članov
izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Delo delovnega telesa
občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik. |
Prvo sejo delovnega telesa
skliče župan. |
27. člen |
Komisije in odbori
občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s
poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti
občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. |
Komisije in odbori
občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
28. člen |
Občinski svet lahko razreši
predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali
delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega
sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta
pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve
naslednje seje občinskega sveta. |
3. ŽUPAN |
29. člen |
Župana volijo državljani, ki
imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah.
Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom. |
Mandatna doba župana traja
štiri leta. |
Potek štirih let od nastopa
mandata župana je skrajni rok, v katerem mora nastopiti mandat
novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski
svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi
potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o
morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za
župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. |
Župan opravlja funkcijo
poklicno ali nepoklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti
občinski svet na prvi naslednji seji. |
30. člen |
Župan predstavlja in zastopa
občino. |
Poleg tega župan predvsem: |
- predlaga občinskemu svetu
v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge
akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
- izvršuje občinski proračun
ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja
občinskega proračuna, |
- skrbi za izvajanje
splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, |
- odloča o pridobitvi in
odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja
občine, |
- skrbi za objavo statuta,
odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
- predlaga ustanovitev
organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in
notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski
upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja
zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča tajnika občine za te naloge,
imenuje in razrešuje tajnika občine, predstojnike organov občinske
uprave in organov skupne občinske uprave |
- usmerja in nadzoruje delo
občinske uprave in organov skupne občinske uprave, |
- opravlja druge zadeve, ki
jih določa ta zakon in ta statut. |
Župan v skladu z zakonom
odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti. |
31. člen |
Župan lahko zadrži objavo
splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in
predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji
seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
Če občinski svet vztraja pri
svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri
ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in
zakonom. |
Župan zadrži izvajanje
odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v
nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga
občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri
čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
Ob zadržanju izvajanja
odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na
nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako
odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. |
Če se odločitev občinskega
sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenešena v opravljanje občini,
župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost
take odločitve. |
32. člen |
Župan opravlja z zakonom
predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa: |
- skrbi za izvajanje priprav
za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje
zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih
nesreč, |
- imenuje poveljnike in
štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito, |
- sprejme načrt zaščite in
reševanja, |
- vodi zaščito, reševanje in
pomoč, |
- določi organizacije, ki
opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in
organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja, |
- ugotavlja in razglaša
stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine, |
- sprejema akte in ukrepe v
vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati, |
- v primeru nastale
nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev, |
- predlaga pristojnemu
organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni
zaščiti ter materialno dolžnost. |
33. člen |
V primeru razmer, v katerih
bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov,
pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme
začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu
takoj, ko se ta lahko sestane. |
34. člen |
Za pomoč pri opravljanju
nalog župana ima občina podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje
občinski svet na predlog župana izmed svojih članov. S sklepom o
imenovanju podžupana se ugotovi, da bo podžupan v primeru predčasnega
prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana v času od sprejema
sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do
izvolitve novega župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima
pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. Podžupan pomaga županu
pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana,
za katere ga župan pooblasti. |
Podžupan nadomešča župana v
primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja
podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere
ga župan pooblasti. |
35. člen |
Kadar nastopijo razlogi, da
tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča
župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa
najstarejši član občinskega sveta. |
V času nadomeščanja opravlja
član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana. |
36. člen |
Če je tako določeno v zakonu
ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge
strokovne organe občine. |
Župan lahko ustanovi
komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za
proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. |
37. člen |
Županu in podžupanu preneha
mandat: |
- če izgubi volilno pravico, |
- če postane trajno nezmožen
za opravljanje funkcije, |
- če je s pravnomočno sodbo
obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo kot šest mesecev, |
- če nastopi funkcijo ali
začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo župana ali
podžupana, |
- če v treh mesecih po
potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s
funkcijo župana ali podžupana, |
- če odstopi, |
- če je po odločitvi
Državnega zbora razrešen. |
Podžupanu preneha mandat
tudi, če ga občinski svet na predlog župana razreši. |
Če je župan razrešen po
odločitvi Državnega zbora, je razrešen tudi podžupan. Mandat jima
preneha z dnem razrešitve. |
Razlogi za prenehanje
mandata iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena se
ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Župan oziroma podžupan
je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi z četrto,
peto in šesto alineo prvega odstavka tega člena. Odločitev oziroma
odstopna izjava župana oziroma podžupana mora biti v pisni obliki
posredovana komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
občinskega sveta. Komisija je dolžna v roku 8 dni po prejemu pisne
izjave posredovati predlog ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu. |
Županu oziroma podžupanu
preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma
predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi,
da so nastali razlogi za prenehanje mandata. |
Občinski svet sprejme
ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali
najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega
člena. |
Ugotovitveni sklep posreduje
občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha
mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska
volilna komisija nadomestne volitve. |
Podžupanu s prenehanjem
mandata zaradi razlogov iz prve do vključno pete alinee prvega odstavka
tega člena preneha tudi mandat člana občinskega sveta. Odstop se šteje
za razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa tudi kot član
občinskega sveta. Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega
člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona. |
Prenehanje mandata podžupana
zaradi razrešitve po drugem odstavku tega člena ne vpliva na mandat
člana občinskega sveta. |
4. NADZORNI ODBOR |
38. člen |
Nadzorni odbor občine je
najvišji organ nadzora javne porabe v občini. Nadzorni odbor ima v
skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
- opravlja nadzor nad
razpolaganjem s premoženjem občine, |
- nadzoruje namenskost in
smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, |
- nadzoruje finančno
poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
Nadzorni odbor v okviru
svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja
občinskih organov, občinske uprave, odborov krajevnih skupnosti, javnih
zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov
sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi
sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in
gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. |
39. člen |
Nadzorni odbor ima pet
članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.
Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne
izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja.
Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Člani nadzornega odbora ne
morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani odborov
krajevnih skupnosti, tajnik občine, delavci občinske uprave ter člani
poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter
drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. |
Članstvo v nadzornem odboru
preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom
občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev
člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno
prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski
svet na predlog nadzornega odbora. |
40. člen |
Prvo sejo nadzornega odbora
občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je
na prvi seji navzočih večina članov. |
Člani nadzornega odbora
izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. |
Predsednik predstavlja
nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
Nadzorni odbor sprejema
svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je navzočih
večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov. |
41. člen |
Nadzorni odbor sprejme letni
program nadzora, ki obvezno vsebuje letni nadzor zaključnega računa
proračuna, javnih zavodov in javnih podjetij ter občinskih skladov,
predloga proračuna in javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih
skladov ter vsaj polletni nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in
premičnim premoženjem. V program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge
nadzore. S programom seznani nadzorni odbor občinski svet in župana. |
Poleg zadev iz letnega
programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s
sklepom predlaga občinski svet ali župan. |
42. člen |
Ugotovitve, ocene in mnenja
ter predloge poročil nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora,
ki ga je na predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z letnim
programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor.
Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa
in kraja nadzora in navedbo nadzorovane osebe (organ ali organizacija z
odgovornimi osebami). |
V postopku nadzora so
odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki
opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v
postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član
nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse
podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Občinski
organi so zahtevane podatke dolžni dati. Po opravljenem pregledu
pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, v katerem je navedena
nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene
in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Predlog
poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima
pravico v roku petnajst dni od prejema predloga poročila vložiti pri
nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v
petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani
osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu
sodišču. |
Če je nadzorni odbor
ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju
občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh
kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno
ministrstvo in računsko sodišče. |
V primeru, da nadzorni odbor
ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna
oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve
posredovati pristojnemu organu pregona. |
Nadzorovane osebe so dolžne
spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski
svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so
dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s
svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega
odbora. |
43. člen |
Predsednik nadzornega odbora
izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so
podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti. |
Izločitev člana nadzornega
odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo
za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno
navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O
izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora. |
O izločitvi predsednika
nadzornega odbora odloči nadzorni odbor. |
44. člen |
Delo nadzornega odbora je
javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je
njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati
pravice strank. |
Pri opravljanju svojega dela
so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne
skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim
predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in
osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb. |
45. člen |
Strokovno in administrativno
pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga
na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem
sklene župan. |
Sredstva za delo nadzornega
odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi izdelanega
letnega programa nadzora. |
46. člen |
Podrobnejšo organizacija
dela nadzornega odbora je urejena s poslovnikom. |
5.1 OBČINSKA UPRAVA |
47. člen |
Notranjo organizacijo in
delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana
z odlokom. |
Sistemizacijo delovnih mest
v občinski upravi določi župan. |
Predstojnik občinske uprave
je župan, delo občinske uprave pa neposredno vodi tajnik, ki ga imenuje
in razrešuje župan. |
48. člen |
Občinski svet lahko na
predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami
ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave. |
Organizacija in delo organa
skupne občinske uprave se določi s splošnim aktom o ustanovitvi, ki ga
na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin. |
49. člen |
Organi občine odločajo o
pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih
pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku. |
Občina odloča s posamičnimi
akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne
pristojnosti. |
O upravnih stvareh iz
občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi
stopnji pa župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. |
O pritožbah zoper odločbe
organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno
pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. |
50. člen |
Posamične akte iz izvirne
pristojnosti občine izdaja tajnik občine, ki lahko pooblasti delavce
uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh,
za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega
postopka in za odločanje v upravnih stvareh. |
Osebe iz prejšnjega odstavka
odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če
ni z zakonom drugače določeno. |
51. člen |
Tajnik občine skrbi in je
odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in
drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence o
upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve. |
52. člen |
O upravnih stvareh iz
občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je
pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno
izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v
upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na
prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki
ima srednjo strokovno izobrazbo. |
53. člen |
O pritožbah zoper posamične
akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper
odločitev župana je dopusten upravni spor. |
O pritožbah zoper posamične
akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja
občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom. |
54. člen |
O izločitvi predstojnika
organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik
občine, ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari
tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih
stvareh. |
O izločitvi tajnika občine
ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi
odloči. |
6. OBČINSKO
PRAVOBRANILSTVO |
55. člen |
Občina ima občinsko
pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi organi zastopa
občino, občinske organe in ožje dele občine. |
Po pooblastilu lahko
občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki so jih
ustanovile občine. |
Občinsko pravobranilstvo se
ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi njegovo delovno
področje oziroma pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno
uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo. |
Občina lahko skupaj s še eno
ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva. |
7. DRUGI ORGANI OBČINE |
56. člen |
Organizacijo, delovno
področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s
posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih
javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s
sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. |
57. člen |
Občina ima poveljnika in
štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje
civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s
sprejetimi načrti. |
Poveljnik in poverjeniki za
civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu. |
Občina ima tudi občinsko
gasilsko poveljstvo za usklajeno delovanje prostovoljnih gasilskih
društev. |
Poveljnik poveljstva je za
svoje delo odgovoren županu. |
IV. OŽJI DELI OBČINE |
58. člen |
Zaradi zadovoljevanja
posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v
občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti Nazarje
(naselja: Dobletina, Nazarje, Prihova, Zavodice in Žlabor), Kokarje
(naselja: Čreta pri Kokarjah, Kokarje, Lačja vas, Potok in Pusto Polje)
in Šmartno ob Dreti (naselja: Brdo, Rovt pod Menino, Spodnje Kraše,
Šmartno ob Dreti in Volog). |
Pobudo za ustanovitev nove
krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko
da zbor občanov ožjega dela občine ali 10 odstotkov volivcev s tega
območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko
iniciativo. |
Krajevne skupnosti ustanovi,
ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po poprej
ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja
prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za
območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost. |
59. člen |
Krajevne skupnosti
sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: |
- dajejo predloge in
sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne
infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih
investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in
sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, |
- sodelujejo pri pripravi
programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo
pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja
gospodarskih javnih služb, |
- dajejo predloge za
sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi
sanaciji, |
- dajejo predloge za
ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje
sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, |
- dajejo pobude za dodatno
prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov,
omejevanje hitrosti ipd.), |
- predlagajo programe javnih
del, |
- sodelujejo in dajejo
mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov,
ki obravnavajo območje njihove skupnosti, |
- oblikujejo pobude za
spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo
pristojnemu organu občine, |
- dajejo mnenja glede
spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih
gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v
kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo
do spremembe režima vodnih virov, |
- seznanjajo pristojni organ
občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju
urejanja prostora in varstva okolja, |
- sodelujejo pri
organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, |
- spremljajo nevarnosti na
svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi
prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in
reševanja, |
- dajejo soglasja k
odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je
skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog. |
- sodelujejo pri urejanju
pokopališč. |
60. člen |
Zaradi zagotovitve
sodelovanja krajevnih skupnosti pri opravljanju javnih zadev v občini,
ustanovi občinski svet z odlokom svete krajevnih skupnosti kot svoja
posvetovalna telesa. Z odlokom se določi organizacija in način dela
svetov krajevnih skupnosti. |
61. člen |
Svet krajevne skupnosti
Nazarje šteje enajst (11) članov, svet krajevne skupnosti Šmartno ob
Dreti šteje devet (9) članov, svet krajevne skupnosti Kokarje šteje
sedem (7) članov. |
Svet krajevne skupnosti se
voli po večinskem načelu. |
Predsednik sveta krajevne
skupnosti se voli neposredno. |
Svet krajevne skupnosti in
predsednika sveta volijo volivci, ki imajo stalno prebivališče na
območju krajevne skupnosti za mandatno dobo štirih let. Za volitve
predsednika in članov sveta krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo
določila Zakona o lokalnih volitvah. |
62. člen |
Volitve predsednika in
članov sveta krajevne skupnosti razpiše župan, izvede pa jih volilna
komisija občine Nazarje. |
Občinski svet z odlokom
določi volilne enote za predsednika in člane sveta krajevne skupnosti.
|
Mandat predsednika in članov
sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov
občinskega sveta. |
Funkcija člana sveta
krajevne skupnosti je združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
župana in podžupana, ni pa združljiva s članstvom v nadzornem odboru
občine ter z delom v občinski upravi. Funkcija člana sveta je častna. |
63. člen |
Prvo sejo sveta krajevne
skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi predsednika
in članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni
mandati več kot polovici njegovih članov. |
Predsednik sveta krajevne
skupnosti sklicuje in vodi seje sveta ter predstavlja krajevno skupnost. |
Svet izvoli izmed svojih
članov podpredsednika sveta. |
64. člen |
Svet krajevne skupnosti
izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom. Svet tudi: |
- obravnava vprašanja iz
občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in
njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja, |
- daje pobude in predloge za
sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
- skrbno gospodari s
premoženjem krajevne skupnosti, ki ji je dano v upravljanje. |
Stališča, mnenja, pobude in
predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog
občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava
in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače
določeno. |
Svet krajevne skupnosti
lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne
skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo
določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov. |
65. člen |
Zaradi obravnave določenih
skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske
pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih
skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
66. člen |
Za delovanje in opravljanje
nalog krajevnih skupnosti se zagotovijo sredstva v proračunu občine.
|
Za uresničevanje posebnih
skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih skupnosti lahko občina
pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev,
podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako
pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v
skladu z njihovim namenom. |
Prostore, opremo in
materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje sveti
krajevnih skupnosti, zagotovi in z njimi upravlja občina. |
Izvajanje strokovnih nalog
in administrativnih opravil za potrebe krajevnih skupnosti in njihovih
svetov zagotavlja občinska uprava. |
Premoženje, s katerim so
razpolagale KS do sprejema tega statuta, ostaja še naprej v njihovi
lasti in se v knjigovodskih listinah občine vodi ločeno po krajevnih
skupnostih. |
67. člen |
Občinski svet lahko na
predlog župana, nadzornega odbora občine ali četrtine članov svetov
krajevne skupnosti ali zbora občanov razpusti svet krajevne skupnosti: |
- če se po najmanj
trikratnem sklicu ne sestane, |
- če ne izvršuje nalog, ki
so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z
zakonom, predpisi in splošnimi akti občine. |
Občinski svet lahko s
spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet
krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane
sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje
nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom. |
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE
OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
68. člen |
Oblike neposrednega
sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum
in ljudska iniciativa. |
1. ZBOR OBČANOV |
69. člen |
Občani na zboru občanov: |
- obravnavajo pobude in
predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter
dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
- obravnavajo predloge in
pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše
samoupravne lokalne skupnosti, |
- obravnavajo pobude in
predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za
spremembo njihovih območij, |
- predlagajo, obravnavajo in
oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen
ulic, |
- opravljajo naloge zborov
volivcev v skladu z zakonom, |
- imenujejo in razrešujejo
člane svetov krajevnih skupnosti, |
- dajejo predloge občinskim
organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s
prostorom ter varovanja življenjskega okolja, |
- oblikujejo stališča v
zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih
objektov odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
- obravnavajo in oblikujejo
mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z
zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere
tako sklene občinski svet ali župan. Odločitve, predloge, pobude,
stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih
pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju
svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov,
pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati,
je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje
predstaviti in utemeljiti. |
70. člen |
Zbor občanov se lahko skliče
za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje
ali zaselek. |
Zbor občanov skliče župan na
lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali svet krajevne
skupnosti. |
Župan mora sklicati zbor
občanov za vso občino na zahtevo najmanj 10 odstotkov volivcev v občini,
zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj 10 odstotkov
volivcev v tej skupnosti. |
Zahteva volivcev za sklic
zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo
zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so
zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum
rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko
zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno
število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali
prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov
najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. |
71. člen |
Sklic zbora občanov mora
vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas
zbora |
občanov ter predlog dnevnega
reda. |
Sklic zbora volivcev je
treba objaviti na krajevno običajen način. |
72. člen |
Zbor občanov za vso občino
vodi župan ali podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje
predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. Zbor občanov v krajevni skupnosti
vodi predsednik sveta krajevne skupnosti. |
Zbor občanov veljavno
sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na
zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za
katero je zbor sklican oz. po 30 minutah čakanja: 20 volivcev Krajevne
skupnosti Nazarje, 10 volivcev Krajevne skupnosti Kokarje in 10 volivcev
Krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti. Odločitev zbora občanov je
sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na
zboru. |
Delavec občinske uprave, ki
ga določi tajnik občine, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko
volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o
odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov tajnik občine seznani
občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi. |
2. REFERENDUM O SPLOŠNEM
AKTU OBČINE |
73. člen |
Občani lahko odločajo na
referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih
sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine
ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo
občinski davki in druge dajatve. |
Občinski svet lahko o
splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog
župana ali člana občinskega sveta. |
Občinski svet mora razpisati
referendum, če to zahteva najmanj 10 odstotkov volivcev v občini in če
tako določa zakon ali statut občine. |
74. člen |
Predlog za razpis
referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v
petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
Najkasneje v petnajstih dneh
po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti
s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma. |
Če je vložen predlog za
razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o
predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. |
75. člen |
Referendum se opravi kot
naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti
splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. |
Če je splošni akt občine ali
njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti
skupaj z objavo izida referenduma. |
Če je splošni akt občine ali
njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se
ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
Odločitev volivcev na
referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile
zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je
splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca
njegovega mandata. |
76. člen |
Pobuda volivcem za vložitev
zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih
posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis
referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo
predmet referenduma, in obrazložitev. |
Pobudo volivcem za vložitev
zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v
občini ali svet krajevne skupnosti. Pobuda mora biti podprta s podpisi
najmanj dvestotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na
seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum
rojstva, naslov stalnega prebivališča. |
Pobudnik o pobudi volivcem
za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in
pobudo predloži županu. |
Če župan meni, da pobuda z
zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v
nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu
pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost
odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni
bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet. |
Pobudnik lahko v osmih dneh
po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev
župana preizkusi upravno sodišče. |
77. člen |
Volivci dajejo podporo
zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem ali s
podpisovanjem na seznamu. |
Župan določi obrazec za
podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za
razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. O načinu dajanja
podpore odloči župan s sklepom. Z istim sklepom določi obrazec seznama. |
Osebno podpisovanje se
izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne
pravice; ta organ overi tudi podpise volivcev na seznamu. |
Šteje se, da je zahteva za
razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim
podpisom zadostno število volivcev. |
78. člen |
Občinski svet razpiše
referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali
občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od
vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim
odstavkom prejšnjega člena. |
Referendum se izvede najprej
trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali
drug dela prost dan. |
Z aktom o razpisu
referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o
katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo
odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo
na referendumu tako, da se bo obkrožilo »ZA« oziroma »PROTI«, dan
razpisa in dan glasovanja. |
Akt o razpisu referenduma se
objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov
občine. |
Petnajst dni pred dnem
glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v
javnih občilih. |
79. člen |
Pravico glasovati na
referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega
sveta. Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina
volivcev, ki so glasovali. |
80. člen |
Postopek za izvedbo
referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi
nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna
komisija. |
Glede glasovanja na
referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe
zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve,
v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi
posamezno vprašanje drugače urejeno. |
Poročilo o izidu glasovanja
na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga
objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov
občine. |
3. SVETOVALNI REFERENDUM |
81. člen |
Občinski svet lahko pred
odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše
svetovalni referendum. |
Svetovalni referendum se
razpiše za vso občino ali za njen del. |
Svetovalni referendum se
izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o
splošnem aktu občine. |
Odločitev volivcev na
svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov. |
4. DRUGI REFERENDUMI |
82. člen |
Občani lahko odločajo na
referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa
zakon. |
Referendum iz prejšnjega
odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki
določa in ureja referendum, ni drugače določeno. |
Odločitev o uvedbi
samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v
občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel. |
5. LJUDSKA INICIATIVA |
83. člen |
Najmanj 10 odstotkov
volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta
ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih
občinskih organov. |
Glede pobude volivcem za
vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno
uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen
referendum o splošnem aktu občine. Če se zahteva nanaša na razveljavitev
splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora
občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej
pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
Če se zahteva nanaša na
odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje
v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
84. člen |
Sredstva za neposredno
sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in
referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. |
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
85. člen |
Občina zagotavlja
opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere
je tako določeno z zakonom. |
Opravljanje javnih služb
zagotavlja občina: |
- neposredno v okviru
občinske uprave, |
- z ustanavljanjem javnih
zavodov in javnih podjetij, |
- z dajanjem koncesij, |
- z vlaganjem lastnega
kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. |
86. člen |
Na področju družbenih
dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih
dejavnosti: |
- osnovnošolsko
izobraževanje, |
- predšolska vzgoja in
varstvo otrok, |
- osnovno zdravstvo in
lekarna, |
- osebna pomoč družini in |
- knjižničarstvo. |
Občina lahko ustanovi javne
službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje,
izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi
se zagotavljajo javne potrebe. |
87. člen |
Občina lahko zaradi
gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi
javno službo skupaj z drugimi občinami. |
88. člen |
Na področju gospodarskih
javnih služb občina ustanovi javne službe za: |
- oskrbo s pitno vodo, |
- ravnanje s komunalnimi
odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, |
- odvajanje in čiščenje
odpadnih in padavinskih voda, |
- javno snago in čiščenje
javnih površin, |
- urejanje javnih poti,
površin za ceste in zelenih površin, |
- pregledovanje,
nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov
zaradi varstva zraka, |
- gospodarjenje s stavbnimi
zemljišči, |
- vzdrževanje občinskih
javnih cest in na drugih področjih, če tako določa zakon, |
- varstvo pred požari. |
89. člen |
Občina lahko določi kot
gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za
izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj
za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. |
90. člen |
Občinske javne službe
ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom. |
91. člen |
Občina lahko zaradi
gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih
javnih služb ustanovi gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih
oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami. |
92. člen |
Za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje
dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo
skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. |
V aktu o ustanovitvi
skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način
sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo
skupnega organa. |
93. člen |
Občina mora zagotoviti
izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. |
VII. PREMOŽENJE IN
FINANCIRANJE OBČINE |
94. člen |
Premoženje občine
sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna
sredstva in pravice. |
Občina mora s premoženjem
gospodariti kot dober gospodar. |
Odločitev o odtujitvi
nepremičnega premoženja občine sprejme občinski svet. O pridobitvi in
odtujitvi premičnega premoženja ter za pridobitev nepremičnega
premoženja je pristojen župan. |
Pred sklenitvijo pogodbe o
pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan preveriti, ali so v
proračunu zagotovljena finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava
nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na
način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se odprodaja in
zamenjava nepremičnin in premičnin izvedeta v skladu s predpisi, ki
veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. |
95. člen |
Občina pridobiva prihodke iz
lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z
zakonom. |
96. člen |
Prihodki in izdatki za
posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun
financiranja. |
bilanci prihodkov in
odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin,
drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in
razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki. |
računu financiranja se
izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine. V bilanci prihodkov
in odhodkov so vključeni tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov
občine. |
97. člen |
Sredstva proračuna se smejo
uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se
smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu
predvidena za posamezne namene. Sredstva proračuna se lahko uporabijo,
če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za
uporabo sredstev. |
98. člen |
Za izvrševanje proračuna je
odgovoren župan. Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za
izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti posamezne delavce
občinske uprave ali podžupana. |
99. člen |
Proračun občine je odlok
občine, v katerem so predvideni prihodki in drugi prejemki in odhodki in
drugi izdatki občine za eno leto. |
Rebalans proračuna je odlok
o spremembi proračuna. |
Neposredni uporabnik
občinskega proračuna je občinski organ in ožji deli občine. Posredni
uporabnik občinskega proračuna je občinski sklad, javni zavod, katerega
ustanovitelj je občina, in drugi uporabnik, če se financira iz
občinskega proračuna (v nadaljevanju uporabnik). |
100. člen |
Proračun občine sestavljajo
bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja. |
Proračun občine sprejme
občinski svet na predlog župana z odlokom. |
V odloku o proračunu občine
se določi tudi obseg zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja
v zvezi z izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri
izvrševanju proračuna za posamezno leto. |
101. člen |
V bilanci prihodkov in
odhodkov se posebej prikazujejo prihodki, ki se vštevajo v primerno
porabo po zakonu, ti pa so zlasti: |
- prihodki od dohodnine, |
- davek na dediščine in
darila, |
- davek na dobitke od iger
na srečo, |
- davek od prometa
nepremičnin, |
- upravne takse, |
- posebna taksa za uporabo
igralnih avtomatov zunaj igralnic, |
- davek od premoženja, |
- finančne izravnave, |
- nadomestitev za uporabo
stavbnega zemljišča, |
- krajevne turistične takse, |
- komunalne takse, |
- pristojbine, |
- pristojbina zaradi
spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda, |
- odškodnina in nadomestila
za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja, |
- prihodki uprave in |
- prihodki določeni z
drugimi predpisi. |
Prihodki iz tega člena
pripadajo občini v višini določeni z zakonom oziroma z aktom o njihovi
uvedbi. |
102. člen |
V bilanci prihodkov in
odhodkov se posebej prikazujejo prihodki, ki se ne vštevajo v primerno
porabo po zakonu, to pa so zlasti prihodki od: |
- obresti na depozite, |
- najemnin za stanovanja in
poslovne prostore, |
- prodaje nepremičnega
premoženja, |
- prodaje premičnega
premoženja, |
- drugega premoženja, |
- vrnjenih depozitov,
akreditivov in garantnih pisem, |
- nakupov in prodaje
vrednostnih papirjev, |
- komunalnih prispevkov, |
- samoprispevka, |
- občanov za sofinanciranje
določenih nalog in obveznosti na lokalni ravni, |
- opravljanje dejavnosti
gospodarskih javnih služb v režiji, |
- koncesijske dajatve
oziroma odškodnine, |
- ožjih delov občine, |
- dotacije, darila in
pomoči, |
.- namenska sredstva iz
državnega proračuna ali skladov in drugi prihodki. |
103. člen |
V bilanci prihodkov in
odhodkov se izkazujejo načrtovani odhodki po natančnih namenih, po
uporabnikih proračuna, investicijah, investicijskem vzdrževanju in
drugih namenih. |
104. člen |
Proračun občine mora biti
sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša. |
Če proračun ni sprejet pred
pričetkom leta, na katerega se nanaša, se financiranje nadaljuje na
podlagi proračuna za preteklo leto. |
V obdobju začasnega
financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno
porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto. |
O izvajanju proračuna občine
za začasno financiranje lokalnih zadev javnega pomena obvesti
proračunske porabnike župan s sklepom. |
105. člen |
Če se med proračunskim letom
zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov
proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan
zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi
plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v
plačilo, ali prerazporedi proračunska sredstva.
O odločitvi iz prejšnjega
odstavka župan obvesti občinski svet.
Če proračuna ni možno
uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna. |
106. člen |
Če se po sprejemu proračuna
sprejme zakon ali odlok občine, na podlagi katerega nastanejo nove
obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto
za ta namen. |
107. člen |
Če se med letom spremeni
delovno področje oziroma pristojnost uporabnika ali posredovanje
uporabnika proračuna, se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za
delovanje uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča župan. |
Če se uporabnik ali posredni
uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik,
se neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali se
prerazporedijo med druge uporabnike. |
108. člen |
Če se zaradi neenakomernega
pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more
uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva
rezerve občine ali najame posojilo največ 5 odstotkov sprejetega
proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O uporabi
sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega člena odloča župan, ki
mora o tem obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. |
109. člen |
Občina oblikuje svoje
rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance
prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom v višini 0,5
odstotkov prihodkov. Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec,
vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta. Izločanje prihodkov v
rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2 odstotka letno doseženih
prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto. |
110. člen |
Rezerva se uporablja: |
- za pokrivanje stroškov
ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in
drugih nesreč; kot so: suša, potres, požar, poplave in druge naravne
oziroma ekološke nesreče v skladu z zakonom, epidemije, živalske kužne
bolezni in rastlinski škodljivci; |
- za zagotovitev sredstev
proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno; |
- za kriterije proračunskega
primanjkljaja. |
Sredstva za namene iz prve
in tretje točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti
vračanja, sredstva iz druge točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca
leta. O uporabi sredstev iz prvega in drugega odstavka tega člena odloča
župan. |
111. člen |
Po preteku leta, za katero
je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna
za preteklo leto. |
V zaključnem računu
proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in
doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa
financiranja ter sredstva rezerv. Občinski svet sprejme hkrati z
zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31.
decembra, leta, za katerega sprejme zaključni račun. |
Zaključni račun za preteklo
leto se predloži občinskemu svetu najkasneje do konca marca tekočega
leta. |
112. člen |
Občina se lahko dolgoročno
zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih
določa zakon. |
113. člen |
Javna podjetja in javni
zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s
soglasjem občine. O soglasju odloča župan. Župan odloča tudi o dajanju
poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov,
katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih določa zakon. |
114. člen |
Finančno poslovanje občine
izvršuje knjigovodska služba občine, občina pa si lahko zagotovi
izvrševanje knjigovodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi
občinami ali pri specializirani organizaciji. |
115. člen |
Nabavo blaga, nabavo
storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s
predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
VIII. SPLOŠNI IN
POSAMIČNI AKTI OBČINE |
1. Splošni akti občine |
116. člen |
Splošni akti občine so
statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in
navodila. Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in
druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki
sta posebni vrsti splošnih aktov. |
Kadar ne odloči z drugim
aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični
akt. Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik
občinskega sveta. |
117. člen |
Statut je temeljni splošni
akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov
vseh članov občinskega sveta. |
Statut se sprejme po enakem
postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. |
118. člen |
S poslovnikom, ki ga sprejme
občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi
organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in
dolžnosti članov občinskega sveta. |
119. člen |
Z odlokom ureja občina na
splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske
uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. |
Z odlokom ureja občina tudi
zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. |
Z odredbo uredi občina
določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v
takih razmerah. |
121. člen |
S pravilnikom se razčlenijo
posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja. |
122. člen |
Z navodilom se lahko
podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju
določb statuta ali odloka. |
123. člen |
Statut, odloki in drugi
predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem glasilu
zgornjesavinjskih občin ali Uradnem listu RS in pričnejo veljati
petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. V uradnem
glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski
svet. |
2. Posamični akti občine |
124. člen |
Posamični akti občine so
odločbe in sklepi. |
S posamičnimi akti - sklepom
ali odločbo - odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in
iz prenesene državne pristojnosti. |
125. člen |
O pritožbah zoper posamične
akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča
na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače
določeno. O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz
prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
O zakonitosti dokončnih
posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno
sodišče. |
IX. VARSTVO OBČINE V
RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
126. člen |
Občinski svet ali župan
lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov
države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine,
oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja
občine posega v njene pravice. |
127. člen |
Občinski svet ali župan
lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni
zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in
zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali
druga občina posega v njeno pristojnost. |
128. člen |
Župan lahko kot stranka v
upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi
državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži
tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti
uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
129. člen |
Župan lahko vstopi v upravni
ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi
lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete
pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. |
130. člen |
Delovna telesa so dolžna za
potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se
predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi
oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
|
X. NADZOR NAD
ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE |
131. člen |
Vsako ministrstvo na svojem
področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz
svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni
delavci občinske uprave. |
V zadevah, ki jih na organe
občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo
nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. |
Pri izvajanju nadzorstva po
prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo
služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za
opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za
opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
Ministrstvo mora zaradi
opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti
ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom
občin. |
XI. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE |
132. člen |
Krajevnim skupnostim preneha
status pravne osebe z dnem uveljavitve tega statuta, njihovo premoženje,
s katerim še najprej upravljajo, pa občina v svojih knjigovodskih
listinah vodi ločeno po krajevnih skupnostih. |
Sedanji sveti krajevnih
skupnosti opravljajo svojo funkcijo kot sveti po tem statutu do konca
mandata. Krajevne skupnosti uskladijo svoje statute s statutom občine do
31.12.1999. |
133. člen |
Odloki in drugi predpisi na
območju prejšnje občine Mozirje ostanejo v veljavi na območju občine
Nazarje z izjemo tistih, ki so v nasprotju z zakonom o lokalni
samoupravi, tem statutom in akti, ki jih je sprejel občinski svet občine
Nazarje. |
134. člen |
Z dnem, ko prične veljati ta
statut, prenehajo veljati Statut občine Nazarje (Uradno glasilo občin
Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče, št. 1/95), Spremembe
statuta občine Nazarje (Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji
Grad, Ljubno in Luče, št. 2/96, št. 5/96, št. 7/96 in Uradni list RS,
št. 71/98), Statutarni sklep o krajevnih skupnostih občine Nazarje
(Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče, št.
5/95), Sprememba statutarnega sklepa o krajevnih skupnostih občine
Nazarje (Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in
Luče, št. 5/96, št. 7/96 in Uradni list RS, št. 71/98), Statutarni sklep
(Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče, št.
4/96). |
135. člen |
Ta statut začne veljati 15.
dan po objavi v Uradnem glasilu zgornjesavinjskih občin. |
|
Datum: 30. 03. 1999
|
Številka: 062-2/99-4 |
ŽUPAN OBČINE NAZARJE
|
Ivan PURNAT, l.r. |