Na podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 76/08 in 79/09) je Občinski svet
Občine Črenšovci na 29. seji dne 30. 6. 2010 sprejel |
S T A T U T |
Občine Črenšovci |
1. SPLOŠNE DOLOČBE
TER OBMOČJA IN DELI OBČINE |
1. člen |
Občina Črenšovci je
samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju
naslednjih naselij: Črenšovci, Dolnja Bistrica, Gornja Bistrica, Srednja
Bistrica, Trnje in Žižki. |
Sedež občine je v
Črenšovcih, Ulica Prekmurske čete 20, 9232 Črenšovci. |
Občina je pravna
oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z
vsemi vrstami premoženja. |
Občino predstavlja in
zastopa župan. |
Območje, ime in sedež
občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.
Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z
občinskim odlokom. |
V statutu uporabljeni
izrazi zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni
za moške in ženske. |
2. člen |
Občina varuje koristi
svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja
svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi
zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko
pristojnost država. |
3. člen |
Občani uresničujejo
lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.
|
Občina se pri
uresničevanju skupnih nalog lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in
drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi. |
4. člen |
Občina Črenšovci ima
svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se
določi z odlokom. |
Občina ima pečat
okrogle oblike. Na pečatu je na obodu napis OBČINA ČRENŠOVCI. V sredini
pečata je grb občine. |
Velikost, uporabo in
hrambo pečata občine določi župan s svojim aktom. |
Za prispevek k
razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in
drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom. |
2. NALOGE OBČINE |
5. člen |
Občina po svojih
organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena,
določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa: |
1. na področju
normativnega urejanja: |
- sprejema statut
občine, odloke in druge občinske akte; |
- sprejema občinski
proračun in zaključni račun; |
- sprejema načrt
razvoja občine; |
- sprejema prostorske
plane; |
- predpisuje lokalne
davke; |
- ureja upravljanje z
energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti; |
- ureja javne ceste,
javne poti, rekreacijske ter druge javne površine; |
- ureja javni red v
občini; |
- ureja delovanje
občinske uprave; |
- ureja občinske
javne službe; |
- ureja način in
pogoje upravljanja s premoženjem občine; |
- določa prekrške in
globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine; |
- sestavlja
premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;
|
- ureja lokalne
zadeve javnega pomena; |
2. na področju
upravljanja: |
- upravlja občinsko
premoženje; |
- upravlja lokalne
javne službe; |
- vodi javna in druga
podjetja; |
- upravlja občinske
javne površine in drugo javno dobro; |
- upravlja z
lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi; |
3. pospešuje in skrbi
za: |
- službe socialnega
skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za
socialno ogrožene, invalide in ostarele; |
- vzgojno,
izobraževalno, raziskovalno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno,
turistično in kulturno dejavnost; |
- razvoj športa in
rekreacije; |
4. vzdržuje:
|
- lokalne javne
ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine; |
- vodovodne,
energetske in komunalne objekte; |
5. pridobiva in
razpolaga: |
- z vsemi vrstami
občinskega premoženja; |
- pridobiva sredstva
za delovanje in razvoj občine; |
6. zagotavlja in
organizira: |
- pomoč in reševanje
za primere elementarnih nesreč; |
- nadzorstvo med
krajevnimi prireditvami; |
- izvensodno
poravnavo sporov; |
7. s svojimi
sredstvi: |
- gradi in vzdržuje
lokalne javne ceste in javne poti; |
- pospešuje kulturno,
društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost in njihov razvoj;
|
- gradi komunalne
objekte in naprave; |
- gradi stanovanja za
socialno ogrožene; |
- zagotavlja
delovanje lokalnih javnih služb; |
- skrbi za razvoj
energetike in pospešuje naloge na področju ekologije; |
- zagotavlja
delovanje občinskega sveta, župana, odborov ter občinske uprave;
|
- skrbi za izvajanje
dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti,
kulture, športa, socialnega varstva, zdravstvenega varstva in drugih
dejavnosti; |
- izvaja subvencije
in tekoče transferje v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost,
stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom,
druge dejavnosti); |
- skrbi za požarno
varnost, opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe;
|
- podeljuje denarne
pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah
občanov; |
8. s svojimi ukrepi:
|
- spodbuja
gospodarski razvoj občine; |
- pospešuje razvoj
športa in rekreacije; |
- skrbi za požarno
varnost in organizira reševalno pomoč; |
- skrbi za varstvo
zraka, tal, vodnih virov, geotermalnih virov, varstvo pred hrupom ter za
urejeno zbiranje odpadkov; |
9. sklepa:
|
- pogodbe o
pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin; |
- pogodbe o
sanacijah; |
- pogodbe o uporabi
javnega in drugih razmerij v katere stopa občina. |
6. člen |
Občina opravlja tudi
zadeve, ki se nanašajo na: |
- vodenje evidence
volilne pravice; |
- razgrinjanje
volilnih imenikov; |
- volitve
predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet; |
- občinsko upravno
nadzorstvo; |
- nadzorstvo nad
izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev; |
- evidenco občinskih
zemljišč in drugega premoženja; |
- ugotavljanje
javnega interesa za razlastitev za potrebe občine; |
- določanje pogojev
za uporabo stavbnih zemljišč; |
- odločanje o rabi
prostora; |
- gasilstvo kot
obvezno lokalno službo; |
- civilno zaščito,
opazovanje in obveščanje; |
- varstvo naravne in
kulturne dediščine; |
- ukrepe za zaščito
okolja; |
- sprejemanje
prostorskih izvedbenih aktov; |
- odločanje o
namembnosti urbanega prostora; |
- javno zdravstveno
službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost; |
- mrliško ogledno
službo; |
- določanje
komunalnih dejavnosti; |
- oskrba naselij s
toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij; |
- odlaganje odpadkov
in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja; |
- graditev in
vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov; |
- graditev in
vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov; |
- vzdrževanje gozdnih
cest; |
- pospeševanje
razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne pokrajine; |
- varstvo zraka, tal,
vodnih virov, varstvo pred hrupom; |
- urejanje lokalnega
prometa (površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja); |
- določanje pogojev
za opravljanje obrti, gostinstva in turizma; |
- predpisovanje
prometne ureditve; |
- urejanje lokalnega
potniškega prometa; |
- ustvarjanje pogojev
za gradnjo stanovanj; |
- zagotavljanje javne
službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu; |
- upravni nadzor nad
izvajanjem svojih predpisov. |
7. člen |
Občina predpisuje in
določa pod pogoji, ki jih določa zakon naslednje davke in druge občinske
dajatve: |
- davek od
premoženja, |
- davek na dediščine
in darila, |
- davek na dobitke od
iger na srečo, |
- davek na promet
nepremičnin, |
- določa najemnine in
zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske
objekte, |
- določa pogoje za
oddajo in najem objektov in drugega premoženja, |
- določa takse,
prispevke, nadomestila in druge dajatve v skladu z zakonom. |
3. ORGANI OBČINE |
1. Skupne določbe |
8. člen |
Organi občine so:
|
- občinski svet,
|
- župan in
|
- nadzorni odbor.
|
Občina ima volilno
komisijo in posebno volilno komisijo, ki v skladu z zakonom o lokalnih
volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo
volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
|
Člani občinskega
sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
Občinski funkcionarji
opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo
funkcijo opravljal poklicno. |
9. člen |
Delo organov občine
je javno. |
Organi občine
obveščajo javnost o svojem delu in načinu poslovanja ter o uresničevanju
pravic strank ter drugih vprašanjih, ki zanimajo javnost, preko
svetovnega spleta, svojih publikacij, internega kanala, na novinarskih
konferencah ali na drug primeren način. |
Javnost dela se
zagotavlja tudi z objavo splošnih aktov občine na svetovnem spletu ter z
navzočnostjo predstavnikov medijev in drugih zainteresiranih oseb na
javnih sejah organov občine. Občina zagotavlja pogoje, ki omogočajo
prisotnost zainteresiranih oseb na javnih sejah organov občine.
|
Pri dajanju obvestil
je potrebno spoštovati predpise, ki določajo tajnost podatkov ali
njihovih posameznih delov, kakor tudi predpise o dostopu do informacij
javnega značaja. Obvestila morajo biti pripravljena tako, da varujejo
ugled strank in drugih udeležencev v postopku. |
Za odnose z javnostjo
skrbita župan in direktor občinske uprave ali druga pooblaščena oseba v
skladu s pravili, ki jo določi župan. |
10. člen |
Informacije javnega
značaja so prosto dostopne pravnim in fizičnim osebam, v skladu z
zakonom. |
Organi občine
zagotavljajo uporabnikom dostop do splošnih informacij o upravnih
storitvah in drugih javnih storitvah. Organi občine dajejo splošne
informacije o načinu poslovanja organov pri odločanju in izdajanju
potrdil, ter pojasnila v zvezi z uresničevanjem pravic, obveznosti in
pravnih koristi fizičnih in pravnih oseb. |
Organi občine
obravnavajo predloge, pripombe, vprašanja, kritike in pohvale strank in
so dolžni odgovoriti na vloge strank na način in v rokih kot jih
določajo prepisi, ki urejajo upravno poslovanje. |
11. člen |
Če zadeva, ki jo
vodijo organi občine nima narave informacije javnega značaja, imajo
stranke in druge osebe pravico do vpogleda v zadevo, če verjetno
izkažejo pravni interes v zadevi. |
V tem primeru imajo
tudi pravico pregledovati in prepisovati ter na svoje stroške kopirati
dokumentne zadeve. |
12. člen |
Občinski organi so
sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov. |
2. Občinski svet |
13. člen |
Občinski svet je
najvišji organ odločanja v vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
Občinski svet ima
naslednje pristojnosti: |
- sprejema statut
občine, |
- sprejema odloke in
druge občinske akte, |
- sprejema poslovnik
za svoje delo, |
- sprejema strategijo
razvoja občine ter druge razvojne programe občine, |
- sprejema prostorske
akte občine, v okviru, ki ga določa zakonodaja, |
- sprejema občinski
proračun ter zaključni račun, |
- sprejema letni
program prodaje stvarnega in finančnega premoženja občine, |
- na predlog župana
ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo pristojnost,
organizacijo in delovno področje, |
- v sodelovanju z
občinskimi sveti drugih občin ustanavlja organe skupne občinske uprave,
pri čemer lahko za usklajevanje dokončnih odločitev pooblasti župana,
|
- nadzoruje delo
župana in podžupana ter občinske uprave glede izvrševanja odločitev
občinskega sveta, |
- potrjuje mandate
članov občinskega sveta in ugotavlja predčasno prenehanje mandata
občinskega funkcionarja, |
- imenuje in
razrešuje občinsko volilno komisijo, |
- imenuje in
razrešuje posebno občinsko volilno komisijo, |
- imenuje in
razrešuje člane nadzornega odbora, |
- imenuje in
razrešuje člane odborov in komisij občinskega sveta, |
- imenuje in
razrešuje člane vaških odborov, |
- imenuje in
razrešuje predstavnika občine v sosvetu načelnika upravne enote,
|
- imenuje in
razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,
|
- odloča o
pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem v lasti
občine (premičnin in nepremičnin), kolikor zakon ali ta statut ne
določata drugače, |
- razpisuje
referendum, |
- daje pobudo za
sklic zbora občanov, |
- določa kriterije za
nadomestila in nagrade članom občinskega sveta, odborov in komisij,
nadzornega odbora in drugih delovnih teles, ki jih imenuje občinski
svet, |
- odloča o načinu
opravljanja gospodarskih in negospodarskih javnih služb, |
- ustanavlja
gospodarske javne zavode in javne agencije ter javne gospodarske družbe
ter izvaja ustanoviteljske pravice, razen, če ustanovitveni akt ne
določa, da ustanoviteljske pravice izvršuje župan, |
- ustanavlja javne
zavode s področja družbenih dejavnosti ter druge javne zavode s področja
negospodarstva ter izvaja ustanoviteljske pravice, razen, če
ustanovitveni akt ne določa, da ustanoviteljske pravice izvršuje župan,
|
- podeljuje
koncesije, če tako določa zakon, |
- določa prispevke in
cene na področju gospodarskih javnih služb, komunalne takse ter druge
cene in nadomestila za katere je pristojen v skladu z zakonom in
veljavnimi podzakonskimi akti, |
- določa pogoje za
priključitev na komunalne naprave in pogoje koriščenja komunalnih
storitev, |
- odloča o najemu
dolgoročnih posojil in dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih
podjetij in javnih zavodov katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica
je Občina Črenšovci, |
- daje soglasja k
zadolževanju javnih podjetij in javnih zavodov katerih ustanoviteljica
ali soustanoviteljica je Občina Črenšovci, |
- predpisuje davke in
prispevke v skladu z zakonom, |
- sprejema program in
letni načrt ter določa organizacijo in način izvajanja varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami ter organizacijo in način izvajanja
varstva pred požari, |
- odloča o
povezovanju občine z drugimi lokalnimi skupnostmi in organizacijami na
državni in meddržavni ravni, |
- sprejema začasne
nujne ukrepe v skladu z zakonom, |
- opravlja druge
naloge določene z zakonom in tem statutom. |
14. člen |
Občinski svet daje
tudi mnenje k imenovanju predstojnikov republiških organov, pristojnih
za občino. |
Občinski svet odloča
o vseh na občino prenesenih pristojnosti iz državne pristojnosti, če
zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ. |
15. člen |
Občinski svet šteje
petnajst članov, od tega je en član občinskega sveta pripadnik romske
skupnosti. |
Člani občinskega
sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s
potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje
novoizvoljenega občinskega sveta. |
Ko članom občinskega
sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih
organih. |
Župan, člani
nadzornega odbora in javni uslužbenci v občinski upravi ne morejo biti
člani občinskega sveta. |
16. člen |
Občinski svet se voli
na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim
glasovanjem. |
Volilno pravico imajo
državljani Republike Slovenije in tujci, ki imajo v občini stalno
prebivališče. |
Občinski svet se voli
po proporcionalnem načelu. |
Član občinskega sveta
- predstavnik romske skupnosti se voli po večinskem načelu. |
Za volitve občinskega
sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok
občinskega sveta. |
17. člen |
Občinski svet se
konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov občinskega sveta. |
Prvo sejo občinskega
sveta skliče dotedanji župan, najkasneje v 20 dneh po izvolitvi. |
18. člen |
Seje občinskega sveta
sklicuje in vodi župan. Župan sklicuje seje v skladu z določbami tega
statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na
občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
|
Župan mora sklicati
sejo, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa
mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za
sklic seje. |
Če župan seje
občinskega sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve,
jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi
za sklic seje mora biti priložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni
red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi
točkami. |
19. člen |
Seje občinskega sveta
so javne. |
Če to terja javni
interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi. |
Člani občinskih
odborov imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki
občinskih odborov so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti
seje odbora in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta. |
20. člen |
Občinski svet
sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen,
če zakon ali ta statut določa drugačno večino. Glas je opredeljen, če se
glasi »za« ali »proti«. Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji
navzoča večina članov občinskega sveta. |
Glasovanje je javno.
Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut in kadar tako
zahteva najmanj večina navzočih članov sveta. |
21. člen |
Članu občinskega
sveta preneha mandat: |
- če izgubi volilno
pravico, |
- če postane trajno
nezmožen za opravljanje funkcije, |
- če je s pravnomočno
sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
|
- če v treh mesecih
po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnost, ki ni združljiva s
funkcijo člana občinskega sveta, |
- če nastopi funkcijo
ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana
občinskega sveta, |
- če nastopi funkcijo
in začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata
ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski oziroma državni
upravi, ki na podlagi določb 37.a člena Zakona o lokalni samoupravi ni
združljiva, oziroma ni združljivo s funkcijo člana občinskega sveta,
|
- če odstopi.
|
Razlogi za prenehanje
mandata člana občinskega sveta iz prve, druge in tretje alineje prvega
odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe.
Član občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji
odločitvi v zvezi s četrto in peto alinejo prvega odstavka tega člena.
|
Če član občinskega
sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno izjavo
županu. Župan mora občinski svet in občinsko volilno komisijo obvestiti
o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih dni od prejema pisne
odstopne izjave. |
Če župan v roku iz
prejšnjega odstavka ne obvesti občinskega sveta in občinske volilne
komisije, lahko občinski funkcionar, ki mu je prenehal mandat, v osmih
dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo na upravno
sodišče. |
Članu občinskega
sveta preneha mandat, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi
za prenehanje mandata. |
Občinski svet sprejme
ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka
tega člena. |
Za izvolitev oziroma
potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo
določila zakona. |
22. člen |
Občinski svet ureja
svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejema z dvotretjinsko večino navzočih
članov. |
3. Odbori in komisije
občinskega sveta |
23. člen |
Občinski svet lahko
ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna
delovna telesa. |
Stalna delovna telesa
občinskega sveta so: |
- odbor za proračun,
finance in gospodarske dejavnosti; |
- odbor za družbene
dejavnosti; |
- odbor za
infrastrukturo in komunalo. |
Stalna delovna telesa
štejejo od pet do sedem članov. |
Delovno področje
posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi s poslovnikom
občinskega sveta. |
Občasna delovna
telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
24. člen |
Člane odborov in
komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico
članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Delo delovnega telesa
vodi član občinskega sveta kot predsednik. |
Prvo sejo delovnega
telesa skliče župan. |
Članstvo v komisiji
ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
ali z delom v občinski upravi. |
25. člen |
Komisije in odbori
občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s
poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti
občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
|
Komisije in odbori
občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu določeno, da
jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
26. člen |
Občinski svet lahko
razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta
ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega
sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta
pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve
naslednje seje občinskega sveta. |
27. člen |
Občinski svet ima
Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima štiri člane, ki jih
občinski svet imenuje izmed svojih članov. |
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
|
- občinskemu svetu
predlaga kandidate za člane in predsednike delovnih teles občinskega
sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet; |
- občinskemu svetu
ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji
v občini; |
- pripravlja predloge
odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki
občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone
in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev;
|
- obravnava druga
vprašanja, ki mu jih določi občinski svet. |
Predsednika izvolijo
člani komisije izmed sebe z večino glasov vseh članov. |
Komisija veljavno
odloča, če je na seji navzoča večina članov. Odločitev je sprejeta, če
je zanjo glasovala večina navzočih članov. |
4. Nadzorni odbor |
28. člen |
Nadzorni odbor je
najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
Nadzorni odbor ima 3
člane, ki jih imenuje občinski svet izmed občanov z večino glasov
navzočih članov občinskega sveta. |
Kandidate za člane
nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
Predloge za člane
nadzornega odbora lahko predlagajo člani občinskega sveta, stranke in
občani. |
Člani nadzornega
odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, javni
uslužbenci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so
uporabniki proračunskih sredstev. Člani nadzornega odbora opravljajo
svoje naloge nepoklicno. |
29. člen |
Konstitutivno sejo
nadzornega odbora skliče župan. |
Na prvi seji člani
odbora izvolijo predsednika, ki predstavlja nadzorni odbor in zastopa
njegove ugotovitve, mnenja, priporočila in predloge pred organi občine
in pri nadzorovanih osebah, podpisuje pisne odpravke nadzornega odbora
ter sklicuje in vodi seje. |
Nadzorni odbor
sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je
navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih
članov. |
Mandat nadzornega
odbora traja do izteka mandata občinskega sveta. |
Občinski svet lahko
na predlog nadzornega odbora razreši člana nadzornega odbora, če
nastopijo razlogi, ki so v zakonu določeni za predčasno prenehanje
mandata člana občinskega sveta. |
30. člen |
Nadzorni odbor ima v
skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
- opravlja nadzor nad
razpolaganjem s premoženjem občine, |
- nadzoruje
namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
|
- nadzoruje finančno
poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
Nadzor vsebuje
ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov,
organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih
oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem in
ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih
sredstev. |
31. člen |
Nadzorni odbor
sprejme letni program nadzora, ki obvezno vsebuje letni nadzor
zaključnega računa proračuna ter vsaj polletni nadzor razpolaganja z
občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem. V program lahko nadzorni
odbor vključi tudi druge nadzore. S programom seznani nadzorni odbor
občinski svet in župana. |
Poleg zadev iz
letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki
jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan. |
32. člen |
Ugotovitve, ocene in
mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravi član nadzornega
odbora, ki ga je na predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z
letnim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni
odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine
nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo nadzorovane osebe (organ ali
organizacija z odgovornimi osebami). |
V postopku nadzora so
odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki
opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v
postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član
nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse
podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Občinski
organi so zahtevane podatke dolžni dati. |
Po opravljenem
pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, v katerem je
navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda,
ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi
ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje
nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajstih dni od prejema
predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor
mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje
nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu.
|
Nadzorovane osebe so
dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih
sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v
skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge
nadzornega odbora. |
33. člen |
Predsednik nadzornega
odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če
so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
|
Izločitev člana
nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana
oseba. Zahtevo za izločitev lahko zahteva tudi nadzorovana oseba.
Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je
potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev.
O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora. |
O izločitvi
predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor. |
34. člen |
Delo nadzornega
organa je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko
je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati
pravice strank. |
Pri opravljanju
svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne
in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljeni z zakonom,
drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in
osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb. |
35. člen |
Strokovno in
administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavlja župan in
občinska uprava. |
Posamezne posebne
strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog
nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene
župan. |
Sredstva za delo
nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi
izdelanega letnega programa nadzora. |
36. člen |
Podrobnejšo
organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom. |
5. Župan |
37. člen |
Občina ima župana.
|
Župan je izvoljen na
neposrednih volitvah. |
38. člen |
Župan opravlja
naslednje naloge: |
- predstavlja in
zastopa občino, |
- predstavlja
občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa
pravice glasovanja, |
- predlaga občinskemu
svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun, |
- predlaga občinskemu
svetu v sprejem statut, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega
sveta, |
- imenuje in
razrešuje podžupana izmed članov občinskega sveta, |
- skrbi za objavo
statuta, odlokov in drugih splošnih aktov, |
- skrbi in odgovarja
za izvajanje odločitev občinskega sveta in občinskih odborov,
|
- vodi, nadzoruje in
usmerja delo občinske uprave, |
- določa
sistemizacijo delovnih mest občinske uprave, |
- imenuje in
razrešuje direktorja občinske uprave in odloča o sklenitvi oziroma
prenehanju delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi, kolikor za
to ne pooblasti direktorja občinske uprave oziroma kolikor zakon ne
določa drugače, |
- skrbi za izvajanje
priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje
zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih
nesreč, |
- imenuje poveljnike
in štabe civilne zaščite občine, sektorjev ter poveljnikov za civilno
zaščito, |
- sprejme načrte
zaščite in reševanja, |
- določi društva,
gospodarske družbe, zavode in druge organizacije na območju občine, ki
morajo izdelati načrte zaščite in reševanja, |
- ugotavlja in
razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju
občine, |
- odredi evakuacijo
ogroženih in prizadetih prebivalcev ter izjemoma določa lastnike ter
uporabnike stanovanjskih hiš, ki morajo začasno sprejeti na stanovanje
evakuirane in ogrožene osebe, |
- sprejema akte in
ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
|
- predlaga upravnemu
organu za obrambo razporeditev delavcev oziroma državljanov na delovno
dolžnost oziroma na dolžnost v civilni zaščiti ter uresničevanje
materialne dolžnosti, |
- opravlja druge
zadeve, ki jih določa zakon in ta statut. |
Občinski svet lahko
določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal
župan. |
39. člen |
V primeru razmer, v
katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje
občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan
sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu
svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
40. člen |
Župan mora zadržati
izvajanje nezakonite odločitve občinskega sveta ali občinskega odbora.
Če to stori, mora navesti razloge za zadržanje take odločitve na seji
občinskega sveta oziroma občinskega odbora. |
Če se odločitev sveta
oziroma odbora nanaša na zadevo, ki je bila z zakonom poverjena občini,
mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma
neprimernost odločitve. |
41. člen |
Župan ima pravico
udeleževati se sej občinskih odborov in komisij, sej nadzornega odbora
pa le na njegovo povabilo. |
42. člen |
Občina ima enega
podžupana. Podžupana imenuje izmed članov občinskega sveta župan, ki ga
lahko tudi razreši. Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata
župana opravlja funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem
prenehanju mandata do nastopa mandata novo izvoljenega župana. |
43. člen |
Podžupan pomaga
županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti
župana, za katere ga župan pooblasti. |
Podžupan nadomešča
župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja
opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge,
za katere ga župan pooblasti. |
44. člen |
Podžupan opravlja
funkcijo podžupana in funkcijo člana občinskega sveta hkrati. Podžupan,
ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo
župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
45. člen |
Kadar nastopijo
razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije,
nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne
določi, pa najstarejši član občinskega sveta. |
V času nadomeščanja
opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana. |
46. člen |
Županu in podžupanu
preneha mandat: |
- če izgubi volilno
pravico, |
- če postane trajno
nezmožen za opravljanje funkcije, |
- če je s pravnomočno
sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo kot šest mesecev,
|
- če nastopi funkcijo
ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo župana ali
podžupana, |
- če v treh mesecih
po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva
s funkcijo župana ali podžupana, |
- če odstopi,
|
- če je po odločitvi
Državnega zbora razrešen. |
Podžupanu preneha
mandat, če ga občinski svet na predlog župana razreši. |
Če je župan razrešen
po odločitvi Državnega zbora, je razrešen tudi podžupan. Mandat jima
preneha z dnem razrešitve. |
Razlogi za prenehanje
mandata iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena se
ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. |
Župan oziroma
podžupan je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s
četrto in peto alinejo prvega odstavka tega člena. Odločitev župana ali
podžupana mora biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija je dolžna v roku 8 dni po
prejemu pisne izjave posredovati predlog ugotovitvenega sklepa
občinskemu svetu. |
Če župan odstopi, mu
preneha mandat z dnem, ko o svojem odstopu pisno obvesti občinski svet
in občinsko volilno komisijo. |
Županu oziroma
podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne
izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
|
Občinski svet sprejme
ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali
najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega
člena. |
Ugotovitveni sklep
posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu
preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše
občinska volilna komisija nadomestne volitve. |
Podžupanu s
prenehanjem mandata zaradi razlogov iz prve do vključno pete alineje
prvega odstavka tega člena preneha tudi mandat člana občinskega sveta.
Odstop se šteje za razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa tudi
kot član občinskega sveta. |
Za izvolitev oziroma
potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo
določbe zakona. |
Prenehanje mandata
podžupana zaradi razrešitve po drugem odstavku tega člena ne vpliva na
mandat člana občinskega sveta. |
Občinski svet lahko
določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal
župan. |
6. Vaški odbori |
47. člen |
Zaradi zagotovitve
sodelovanja krajanov oziroma vaščanov pri opravljanju javnih zadev v
občini, ustanovi občinski svet kot svoja posvetovalna telesa:
|
- vaški odbor
Črenšovci, |
- vaški odbor Dolnja
Bistrica, |
- vaški odbor Gornja
Bistrica, |
- vaški odbor Srednja
Bistrica, |
- vaški odbor Trnje
in |
- vaški odbor Žižki.
|
Vaški odbori
sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: |
- dajejo predloge in
sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne
infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih
akcij na njihovem območju, |
- sodelujejo pri
pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode,
sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s
področja gospodarskih javnih služb, |
- dajejo predloge za
sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi
sanaciji, |
- dajejo predloge za
ureditev in olepševanje kraja in pri tem sodelujejo, |
- dajejo pobude za
dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in
izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), |
- predlagajo programe
javnih del, |
- sodelujejo in
dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih
aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti, |
- oblikujejo pobude
za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih
posredujejo pristojnemu organu občine, |
- seznanjajo
pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na
področju urejanja prostora in varstva okolja, |
- organizirajo
tradicionalna praznovanja ob dnevu žena oziroma materinskem dnevu in
miklavževanju, |
- sodelujejo z
društvi v posameznem kraju in pri organizaciji kulturnih, športnih in
drugih prireditev. |
Člane vaških odborov
na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje
in razrešuje občinski svet. |
Število članov
posameznega vaškega odbora šteje od pet do sedem članov, od katerih so
člani praviloma imenovani iz vrst članov občinskega sveta po domicilnem
(krajevnem) principu, ostali člani pa iz vrst občanov s področja
posamezne vasi. Če kraj po svetniškem principu ni zastopan v občinskem
svetu se v odbor imenujejo občani s področja posameznega kraja.
|
Vaški odbor na svoji
prvi seji imenuje predsednika izmed članov vaškega odbora. |
7. Neposredno
sodelovanje občanov pri odločanju v občini |
48. člen |
Oblike neposrednega
sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum
in ljudska iniciativa. |
Zbor občanov |
49. člen |
Občani na zboru
občanov: |
- obravnavajo pobude
in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter
dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
- obravnavajo
predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v
širše samoupravne lokalne skupnosti, |
- obravnavajo pobude
in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za
spremembo njihovih območij, |
- predlagajo,
obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen
naselij ter imen ulic, |
- opravljajo naloge
zborov volivcev v skladu z zakonom, |
- dajejo predloge
občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
|
- obravnavajo in
oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako
določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o |
- zadevah za katere
tako sklene občinski svet ali župan. |
Odločitve, predloge,
pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih
pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju
svojih nalog upoštevati. |
Če pristojni občinski
organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora
občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v
primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
50. člen |
Zbor občanov se lahko
skliče za vso občino, za posamezno naselje ali zaselek. |
Zbor občanov skliče
župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali vaškega odbora.
|
Župan mora sklicati
zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v
občini, za posamezno naselje ali zaselek pa na zahtevo najmanj 10
odstotkov volivcev v naselju oziroma zaselku. |
Zahteva volivcev za
sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki
naj jo odbor obravnava. Zahtevi je treba predložiti seznam volivcev, ki
so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum
rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko
zahtevo zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število
volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu
podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v
tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. |
51. člen |
Sklic zbora občanov
mora vsebovati območje za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas
zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
Sklic zbora volivcev
je treba objaviti na krajevno običajen način. |
52. člen |
Zbor občanov vodi
župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov
predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
Zbor občanov veljavno
sprejema svoje odločitve, predloge, stališča in mnenja, če na zboru
sodeluje najmanj 10 odstotkov volivcev z območja občine, za katero je
zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje
najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. |
Javni uslužbenec
občinske uprave, ki ga določi župan, ugotovi sklepčnost zbora občanov,
koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o
odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov župan seznani občinski svet
ter ga na krajevno običajen način objavi. |
Referendum o splošnem
aktu občine |
53. člen |
Občani lahko odločajo
na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih
sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine
ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo
občinski davki in druge dajatve. |
Občinski svet lahko o
splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog
župana ali člana občinskega sveta. |
Občinski svet mora
razpisati referendum, če to zahteva najmanj 10 odstotkov volivcev v
občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
54. člen |
Predlog za razpis
referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v
petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
Najkasneje v
petnajstih dneh po prejemu splošnega akta občine je treba občinski svet
pisno seznaniti s pobudo volivcev zahteve za razpis referenduma.
|
Če je vložen predlog
za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcev za vložitev zahteve za
razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o
predlogu ali pobudo oziroma do odločitve na referendumu. |
55. člen |
Referendum se opravi
kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo
sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. |
Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe potrjen, ga mora župan objaviti
skupaj z objavo izida referenduma. |
Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi,
dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
Odločitve volivcev na
referendumu, s katero je bil splošen akt občine zavrnjen ali so bile
zavrnjene njegove posamezne določbe zavezuje občinski svet, ki je
splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca
njegovega mandata. |
56. člen |
Pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali
njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za
razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki
naj bo predmet referenduma in obrazložitev. |
Pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec ali
politična stranka v občini. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj
stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki
vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva,
naslov stalnega bivališča. |
Pobudnik o pobudi
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani
občinski svet in pobudo predloži županu. |
Če župan meni, da
pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali
je v nasprotju z zakonom in statutom občine, o tem v osmih dneh po
prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno
neskladnost opravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da
pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in
občinski svet. |
Pobudnik lahko v
osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj
odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
57. člen |
Volivci dajejo
podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
|
Župan določi obrazec
za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za
razpis referenduma in rok za zbiranje podpisov. |
Osebno podpisovanje
se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne
pravice. |
Šteje se, da je
zahteva za razpis referenduma vložena, če je to v določenem roku podprlo
s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
58. člen |
Občinski svet razpiše
referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali
občinskega sveta za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od
vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim
odstavkom prejšnjega člena. |
Referendum se izvede
najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v
nedeljo ali drug dela prost dan. |
Z zakonom o razpisu
referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt o
katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo
odločalo, besedilo referendumskega vprašanja o katerem se bo odločalo na
referendumu tako, da se bo obkrožilo »ZA« oziroma »PROTI«, dan razpisa
in dan glasovanja. |
Akt o razpisu
referenduma se objavi na način, ki je s statutom določen za objavo
splošnih aktov občine. |
Petnajst dni pred
dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu
referenduma v javnih občilih. |
59. člen |
Pravico glasovati na
referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega
sveta. |
Odločitev na
referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so
glasovali. |
60. člen |
Postopek za izvedbo
referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi
nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna
komisija. |
Glede glasovanja na
referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe
zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve,
kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi
posamezno vprašanje drugače urejeno. |
Poročilo o izidu
glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu
svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo
splošnih aktov občine. |
Svetovalni referendum |
61. člen |
Občinski svet lahko
pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše
svetovalni referendum. |
Svetovalni referendum
se razpiše za vso občino ali za njen del. |
Svetovalni referendum
se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o
splošnem aktu občine. |
Odločitev volivcev na
svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov. |
Drugi referendumi |
62. člen |
Občani lahko odločajo
na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako
določa zakon. |
Referendum iz
prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z
zakonom, ki določa in ureja referendum ni drugače določeno. |
Odločitev o uvedbi
samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v
občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel. |
Ljudska iniciativa |
63. člen |
Najmanj 5 odstotkov
volivcev v občini lahko zahteva izdajo in razveljavitev splošnega akta
ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih
občinskih organov. |
Glede pobude volivcem
za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se
primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je
urejen referendum o splošnem aktu občine. |
Če se zahteva nanaša
na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega
sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo
sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno
vložene zahteve. |
Če se zahteva nanaša
na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti
najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
64. člen |
Sredstva za
neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov
in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. |
4. OBČINSKA UPRAVA |
65. člen |
Notranjo organizacijo
in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog
župana z odlokom. |
Sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
66. člen |
Občinski svet lahko
na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami
ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave. |
Organizacija in delo
organa skupne občinske uprave se določi s splošnim aktom o ustanovitvi
(z odlokom), ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti
občin. |
67. člen |
Organi občine
odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o
njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
|
Občina odloča s
posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz
prenesene državne pristojnosti. |
O upravnih stvareh iz
občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi
stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
|
O pritožbah zoper
odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere
krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. |
68. člen |
Posamične akte iz
izvirne pristojnosti občine izdaja direktor občinske uprave, ki lahko
pooblasti javne uslužbence občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske
pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj
v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih
stvareh. |
Osebe iz prejšnjega
odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne
pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
69. člen |
Direktor občinske
uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem
upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja
vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za
notranje zadeve. |
70. člen |
O upravnih stvareh iz
občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je
pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno
izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v
upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na
prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki
ima srednjo strokovno izobrazbo. |
71. člen |
O pritožbah zoper
posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan.
Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji
izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom. |
72. člen |
O izločitvi
predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi
odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve predstojnika
občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za
odločanje v upravnih stvareh. |
O izločitvi
direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru
izločitve o stvari tudi odloči. |
Nadzor nad
zakonitostjo dela uprave |
73. člen |
Ministrstvo vsako na
svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki
jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in
pooblaščeni javni uslužbenci občinske uprave. |
V zadevah, ki jih na
organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi
nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. |
74. člen |
Občani lahko
opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj
ukrepa po Zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski
svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi
zakonitimi predpisi. |
5. OBČINSKE JAVNE
SLUŽBE |
75. člen |
Občina Črenšovci
lahko organizira javne službe. |
Opravljanje javnih
služb zagotavlja občina: |
- neposredno v okviru
občinske uprave, |
- z ustanavljanjem
javnih zavodov in javnih podjetij, |
- z dajanjem
koncesij, |
- z vlaganjem
lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. |
Z javnimi službami
Občina Črenšovci zagotavlja in ureja javne dobrine in storitve na
področjih in v primerih, kadar je to v javnem interesu. |
Materialne javne
dobrine oziroma storitve zagotavlja občina z gospodarskimi javnimi
službami, nematerialne javne dobrine oziroma storitve pa z
negospodarskimi javnimi službami. |
76. člen |
Občina Črenšovci
lahko organizira in ureja javne službe s svojimi splošnimi in
posamičnimi akti v skladu z zakonom na posameznem področju. |
77. člen |
Na področju družbenih
dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih
dejavnosti: |
- osnovnošolsko
izobraževanje, |
- predšolska vzgoja
in varstvo otrok, |
- osnovno zdravstvo
in lekarna, |
- osebna pomoč
družini in |
- knjižničarstvo.
|
Občina lahko ustanovi
javne službe tudi na drugih področjih s katerimi se zagotavljajo javne
potrebe. |
78. člen |
Občina Črenšovci
organizira javne službe kot obvezne na naslednjih področjih:
|
- oskrba s pitno
vodo, |
- odvajanje in
čiščenje komunalnih odpadkov in padavinskih voda, |
- ravnanje s
komunalnimi odpadki, |
- odlaganje ostankov
komunalnih odpadkov, |
- javna snaga in
čiščenje javnih površin, |
- urejanje in
vzdrževanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, peš poti
in drugih javnih površin. |
79. člen |
Izbirne gospodarske
javne službe določi občina z odlokom. |
80. člen |
Občina lahko zaradi
gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi
javno službo skupaj z drugimi občinami. |
81. člen |
Občina z odlokom
določi načine in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb.
|
Za posamezno
gospodarsko javno službo občina z odlokom določi zlasti: |
- organizacijsko in
prostorsko zasnovo opravljanja po vrstah in številu izvajalcev,
|
- vrsto in obseg
javnih dobrin ter njihovo prostorsko razporeditev, |
- pogoje za
zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, |
- pravice in
obveznosti uporabnikov, |
- vire financiranja
in način njihovega oblikovanja, |
- vrsto in obseg
objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe, ki
so občinska lastnina ter del javne lastnine, ki je javno dobro in
varstvo, ki ga uživa, |
- druge elemente
pomembne za opravljanje in razvoj gospodarske javne službe. |
6. PREMOŽENJE IN
FINANCIRANJE OBČINE |
82. člen |
Premoženje občine
sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna
sredstva in pravice. |
Občina mora s
premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
Občinski svet odloča
o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin. |
83. člen |
Občina pridobiva
prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v
skladu z zakonom. |
84. člen |
Proračun občine
sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
|
Splošni del
sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in
naložb ter račun financiranja. |
Posebni del proračuna
sestavljajo finančni načrti neposrednih proračunskih uporabnikov občine.
|
Načrt razvojnih
programov sestavljajo večletni načrti oziroma plani razvojnih programov
neposrednih uporabnikov, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega
razvojnega načrtovanja s posebnimi zakoni ali drugimi prepisi. Načrti
razvojnih programov poleg tega prikazujejo še vire financiranja in
strukturo v celotnem času izvedbe posameznega programa. |
85. člen |
Sredstva proračuna se
smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu
občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v
proračunu predvidena za posamezne namene. |
Sredstva proračuna se
lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani
pogoji za uporabo sredstev. |
86. člen |
Za izvrševanje
proračuna je odgovoren župan občine, če ni z odlokom občine drugače
določeno. |
87. člen |
Če se zaradi
neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne
more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo
sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega
proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju
posojila in uporabi sredstev rezerve odloča župan. |
88. člen |
Občina oblikuje svoje
rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance
prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar
najmanj 0,5% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet
na predlog župana. |
Izločanje v rezervo
se izvrši vsak mesec. |
Izločanje prihodkov v
rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letnih doseženih
prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto. |
89. člen |
Rezerva se uporablja:
|
1. za odhodke,
nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres,
požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije
oziroma preprečevanje epidemij, živalskih kužnih bolezni in rastlinskih
škodljivcev; |
2. za zagotovitev
sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno; |
3. za kritje
proračunskega primanjkljaja. |
Sredstva za namene iz
1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti
vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca
leta. |
O uporabi sredstev iz
1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet. |
Z odlokom občine je
lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke
prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto. |
90. člen |
Po preteku leta, za
katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun
proračuna za preteklo leto. |
V zaključnem računu
proračuna se izkažejo predvideni in doseženi odhodki, predvideni in
doseženi prihodki, ter predvidena in dosežena izvršitev računa
financiranja. |
Občinski svet sprejme
hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine
na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni proračun.
|
Zaključni proračun se
predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto. |
91. člen |
Občina se sme
zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
|
Občina izda
vrednostne papirje v skladu z zakonom. |
Občina se ne sme
zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona. |
92. člen |
Občina se lahko
dolgoročno zadolži za investicije, ki jih potrdi občinski svet.
|
Pogodbe o
zadolževanju sklepa župan na podlagi sprejetega proračuna in ob
predhodnem soglasju ministra pristojnega za finance. |
93. člen |
Javna podjetja in
javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le
s soglasjem ustanovitelja. |
O soglasju odloča
občinski svet. |
Občina sme dajati
poroštva za izpolnjevanje obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov,
katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v
letu, v katerem se daje poroštvo. |
94. člen |
Prihodki občine za
financiranje zagotovljene porabe so: |
- davek na dediščine
in darila, |
- davek na dobitke
iger na srečo, |
- davek na promet
nepremičnin, |
- upravne takse,
|
- posebne takse za
uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic. |
Prihodki iz
prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom
o njihovi uvedbi. |
Za financiranje
porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini določeni
z zakonom. |
95. člen |
Prihodki občine za
financiranje drugih nalog so: |
- davek od
premoženja, |
- nadomestilo za
uporabo stavbnega zemljišča, |
- komunalne takse,
|
- pristojbine,
|
- prihodki uprave,
|
- drugi prihodki,
določeni s posebnimi zakoni in odloki. |
Prihodki iz
prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o
njihovi uvedbi. |
Ne glede na določbe
prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od
premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je
določena z zakonom. |
96. člen |
Finančno poslovanje
občine izvršuje občinska uprava občine. |
7. SPLOŠNI IN
POSAMIČNI AKTI OBČINE |
1. Splošni akti
občine |
97. člen |
Splošni akti občine
so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in
navodila. Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in
druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki
sta posebni vrsti splošnih aktov. |
Kadar ne odloči z
drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali
posamični akt. |
98. člen |
Statut je temeljni
splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino
glasov vseh članov občinskega sveta. Statut se sprejme po enakem
postopku kot je predpisan za sprejem odloka. |
99. člen |
S poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi
organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in
dolžnosti članov občinskega sveta. |
100. člen |
Z odlokom ureja
občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe
občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne
službe. |
Z odlokom ureja
občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z
zakonom. |
101. člen |
Z odredbo občina
uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja
v takih razmerah. |
102. člen |
S pravilnikom se
razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega
izvrševanja. |
103. člen |
Z navodilom se lahko
podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju
določb statuta ali odloka. |
104. člen |
Proračun občine je
odlok občine, v katerem so predvideni prihodki in odhodki občine za eno
proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za
državni proračun. |
Rebalans proračuna je
odlok o spremembi proračuna. |
Proračun občine
sprejme občinski svet na predlog župana. |
Proračun občine je
sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov občinskega sveta. |
2. Postopek za
sprejem odloka |
105. člen |
Odlok lahko predlaga
vsak član občinskega sveta, župan, občinski odbor ali najmanj pet
odstotkov volivcev v občini. |
Predlog odloka pošlje
predlagatelj županu. |
106. člen |
Predlog mora
vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
|
Uvod obsega razloge
za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno
finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka. |
107. člen |
Predlagatelj določi
svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na
sejah občinskega sveta in na sejah v pristojnih odborih. |
Župan lahko sodeluje
v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar
on ni predlagatelj. |
108. člen |
Župan pošlje predlog
odloka članom občinskega sveta, najmanj 7 dni pred dnem, določenim za
sejo sveta na kateri bo obravnavan predlog odloka. |
Občinski svet
razpravlja o predlogu odloka praviloma v dveh fazah, le izjemoma, po
odločitvi občinskega sveta in na predlog predlagatelja, se lahko
opravita obe fazi v enem postopku, na isti seji. |
109. člen |
V prvi obravnavi
predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka
ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
|
V drugi obravnavi
razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka.
Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka,
glasuje o predlogu odloka v celoti. |
Predlagatelj lahko
predlaga umik predloga odloka po končani prvi ali drugi obravnavi. O
predlogu umika odloči občinski svet. |
Če na predlog odloka
v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo
predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v
prvi obravnavi, lahko občinski svet na predlog predlagatelja sprejme
predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga
odloka združita. |
110. člen |
V drugi obravnavi
predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani
občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji. |
Župan lahko predlaga
amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka. |
Amandma mora biti
predložen članom občinskega sveta v pisni obliki najmanj tri dni pred
dnem, določenim za sejo občinskega sveta na kateri bo predlagan predlog
odloka, h kateremu je predlagan amandma. |
Na sami seji lahko
predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov občinskega sveta. |
111. člen |
Kadar to zahtevajo
izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne
spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
|
Pri hitrem postopku
se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
|
Pri hitrem postopku
je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave
predloga odloka. |
O uporabi hitrega
postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega
reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
|
Po hitrem postopku
sprejema občinski svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov
občine. |
112. člen |
Odlok, amandma,
posamezni člen odloka in naslov odloka je sprejet, kadar zanj glasuje na
sklepčni seji sveta najmanj večina navzočih članov občinskega sveta. |
113. člen |
O predlogih drugih
splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča
občinski svet na eni obravnavi. |
114. člen |
Statut, odloki in
drugi splošni akti občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in
pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih določeno drugače.
|
V uradnem glasilu se
objavijo tudi posamični pravni akti, za katere tako določa zakon,
oziroma za katere tako določi občinski svet. |
Interni akti
organizacije in delovanja občinske uprave se objavijo na oglasni deski
občine in začnejo veljati naslednji dan po objavi, če v njih ni določeno
drugače. |
3. Posamični akti
občine |
115. člen |
Posamični akti občine
so odločbe in sklepi. |
Občina odloča s
posamičnimi akti o upravnih stvareh in to: |
- o upravnih stvareh
iz svoje izvirne pristojnosti, |
- o upravnih stvareh
iz prenesene državne pristojnosti, |
- o upravnih stvareh
na podlagi javnih pooblastil. |
116. člen |
Organi občine
odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o
njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
|
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku
odloča na drugi stopnji župan. |
O pritožbah zoper
posamične pravne akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene
pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
O zakonitosti
dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu
pristojno sodišče. |
4. Postopek za
sprejem prečiščenega besedila |
117. člen |
Če bi bil kak
občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev
bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu
predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu
kot nov splošni akt. |
Tak splošni akt
sprejema občinski svet po postopku, ki ga ta statut določa za sprejem
odloka. |
8. VARSTVO OBČINE V
RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
118. člen |
Občinski svet ali
župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov
države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine
oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja
občine, posega v njene pravice. |
119. člen |
Občinski svet ali
župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če
Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po
ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če
pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
120. člen |
Župan oziroma
občinski odbor po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v
upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi
državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita
tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti
uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
121. člen |
Župan lahko vstopi v
upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervent, če bi
lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete
pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. |
122. člen |
Občinski odbori so
dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine.
Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje
Državnemu zboru. |
9. POVEZOVANJE IN
SODELOVANJE Z DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI IN LOKALNIMI SKUPNOSTMI |
123. člen |
Občina se lahko
poveže z drugimi sosednjimi občinami v pokrajino, širšo lokalno
skupnost, zvezo ali združenje občin, zaradi skupnega urejanja in
opravljanja lokalnih zadev širšega pomena in zaradi uresničevanja
skupnih koristi svojega prebivalstva. |
Občina lahko v
sodelovanju z drugimi občinami združuje sredstva in ustanovi druge
skupne organe, organe skupne občinske uprave, ustanovi in upravlja
sklade, javne zavode, javna podjetja in ustanove. Medsebojna razmerja
med občinami ustanoviteljicami se uredijo s pogodbo oziroma sporazumom. |
124. člen |
Ustanovitev,
organizacijo, sodelovanje, spremembo ter način prenehanja delovanja
pokrajine, širše skupnosti, zveze ali združenja občin ureja zakon. |
10. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
125. člen |
Odloki in drugi
splošni akti, ki so veljali na dan sprejema tega statuta, ostanejo v
veljavi, do ureditve posameznih zadev iz njihove pristojnosti, kolikor
niso v nasprotju s tem statutom, zakonom in ustavo. |
126. člen |
Premoženje, pravice
in obveznosti Krajevne skupnosti Črenšovci in Krajevne skupnosti
Bistrica, ki se s potekom mandata ukinejo, preidejo na Občino Črenšovci. |
127. člen |
Spremembe in
dopolnitve tega statuta se sprejemajo po enakem postopku kot to velja za
statut. |
128. člen |
Ta statut začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
129. člen |
Z dnem uveljavitve
tega statuta preneha veljati Statut Občine Črenšovci, ki je bil
objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 18/99, 92/99, 27/01,
69/02 in 131/06. |
Št. OS-178/29-10 |
Črenšovci, dne 30.
junija 2010 |
Župan |
Občine Črenšovci
|
Anton Törnar l.r. |