Občinski svet občine
Vojnik je na podlagi 23. in 175. člena
Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in
na podlagi 12. ter 18. člena
Statuta Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 82/98 in 68/02) je
Občinski svet občine Vojnik na seji dne 28. julija 2004 sprejel |
ODLOK |
o prostorskih ureditvenih pogojih za kmetijski prostor Občine Vojnik |
I. SPLOŠNA DOLOČILA |
1. člen |
V skladu z Odlokom o
spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih sestavin dolgoročnega
plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in
srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do
leta 1990 za območje Občine Vojnik – prostorski plan Občine Vojnik 1999,
dopolnjen 2004, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 79/04 in sklepom
Vlade RS, št. 350-00/2001-296 z dne 13. 7. 2004 se sprejmejo prostorsko
ureditveni pogoji za kmetijski prostor Občine Vojnik (v nadaljevanju:
prostorsko ureditveni pogoji), ki jih je pod številko 20/04 julija 2004
izdelalo podjetje Arprojekt, d.o.o. Sevnica. |
2. člen |
S prostorskimi
ureditvenimi pogoji se ureja s planskimi akti opredeljeno območje izven
ureditvenih območij, ki so pokriti z že veljavnimi in predvidenimi
izvedbenimi prostorskimi akti. PUP pokriva pretežno kmetijski prostor,
zajema pa naslednje Krajevne skupnosti: Vojnik, Nova Cerkev in
Frankolovo. |
II. FUNKCIJE OBMOČIJ S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE ALI DRUGIH
POSEGOV V PROSTOR |
3. člen |
V planskih aktih občine
opredeljeno območje, ki ga pokriva območje PUP, vključuje: |
– poselitvena območja
naselij, |
– kmetijska zemljišča
(trajno namenjena kmetijski proizvodnji in druga kmetijska zemljišča), |
– območja gozdov (lesnoproizvodni,
varovalni in gozdovi s posebnim pomenom), |
– območja
vodnogospodarskih ureditev in varovana območja vodnih virov, |
– območja naravne in
kulturne dediščine, |
– območja za poselitev, |
– ter območja s
posebnim pomenom za Slovensko vojsko. |
4. člen |
Prostorski ureditveni
pogoji upoštevajo razvrstitev kmetijskih zemljišč (prvo območje trajno
varovanih kmetijskih zemljišč in druga kmetijska zemljišča) skladno s
sprejetimi planskimi akti Občine Vojnik. |
Kmetijska zemljišča se
bodo urejala na podlagi agrokarte občine, ki bo opredelila vrste in
namembnosti kmetijskih dejavnosti na posameznih območjih. |
Kot izjemni posegi
zunaj poselitvenih območjih na kmetijskih zemljiščih so dovoljeni
posegi, ki jih dopušča 6. člen Zakona o urejanju prostora (Uradni list
RS, št. 110/02 in 8/03), ki se glasi: |
Zunaj poselitvenih
območij so dopustne gradnje objektov, če: |
1. neposredno služijo
kmetijski oziroma gozdarski dejavnosti, upravljanju voda, športu in
rekreaciji zunaj poselitvenih območij, pridobivanju mineralnih surovin
in izkoriščanju drugih mineralnih virov, kakor tudi objektov, ki služijo
varnosti državljanov in njihovega premoženja, obrambi ter varstvu pred
naravnimi in drugimi nesrečami; |
2. gre za prometne in
energetske objekte gospodarske javne infrastrukture, objekte
telekomunikacijskih omrežij in drugih zvez, kakor tudi, če gre za druge
javne infrastrukture, objekte telekomunikacijskih omrežij in drugih
zvez, kakor tudi, če gre za druge javne infrastrukturne in proizvodne
projekte, ki zaradi tehničnih, tehnoloških, okoljskih in drugih
značilnosti niso primerni v poselitvenih območjih; |
3. gre za
rekonstrukcije, adaptacije in nadomestne gradnje zakonito zgrajenih
objektov, pri čemer se lahko spreminja njihovo namembnost ali
zmogljivost, če spremembe ne ovirajo dejavnosti iz prve točke; |
4. gre za funkcionalne
zaokrožitve komunalno opremljenih območij ter dopolnilne gradnje
objektov, ki pomenijo zaokrožitev in sanacijo posamičnih skupin objektov
zunaj poselitvenih območij; |
5. gre za objekte, ki
so namenjeni dopolnilni dejavnosti, ki se opravlja ob kmetijski
dejavnosti ali je z njo v neposredni zvezi. |
Na najboljših
kmetijskih zemljiščih je gradnja objektov iz prejšnjega odstavka
dopustna le, če ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za
kmetijsko pridelavo. V tem primeru se zemljišča za gradnjo objektov
praviloma določijo na osnovi ovrednotenih variantnih predlogov glede na
njihov funkcionalni, varstveni in ekonomski vidik ter glede na njihovo
sprejemljivost v lokalnem okolju. |
5. člen |
V območjih gozdov so
dovoljeni le posegi za namen trasnih koridorjev infrastrukture, kjer
niso mogoče drugačne izpeljave tras ter posegi, ki so nujni za
izkoriščanje gozdov in so v soglasju s pristojno službo za gozdove in za
potrebe širitve objektov, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji. |
6. člen |
V širših in ožjih
vodovarstvenih območjih so mogoči le posegi, ki ne poslabšujejo
kvaliteto in količino vodnih virov. |
Na poplavnih območjih
so mogoči le posegi, ki so v skladu s pogoji opredeljenimi v strokovnih
podlagah, ki jih je izdelalo podjetje Hidrosvet d.o.o., pod številko
32/04 meseca julija 2004, v katerih je opisana izvedba ustreznih
protipoplavnih ukrepov. |
7. člen |
VAROVANJE NARAVE |
Zaradi ohranitve
celovitosti naravne dediščine za prostor, ki ga opredeljuje ta odlok, so
izdelane Naravovarstvene smernice za PUP za kmetijski prostor na območju
Občine Vojnik, ki jih je izdelal Zavod za varstvo narave, Območna enota
Celje (št. 1-III-469/7-O-02/03, z dne 24. 4. 2003). |
Te smernice je potrebno
upoštevati pri vseh posegih, ki zadevajo naslednja območja in naravne
vrednote: |
1. Krajinski park Huda
luknja – Paški Kozjak (geomorfološka površinska, hidrološka, botanična
in zoološka naravna vrednota); |
2. Socka – soteska
(geomorfološka površinska, hidrološka, botanična in zoološka naravna
vrednota); |
3. Vojnik – medvedja –
turška leska (drevesna naravna vrednota); |
4. Verpete – topel
izvir (hidrološka naravna vrednota); |
5. Arclin – gnezdo
štorklje (zoološka naravna vrednota); |
6. Lindek – lindeški
slap (geomorfološka površinska, hidrološka naravna vrednota); |
7. Lindek – lindeška
lipa (drevesna naravna vrednota); |
8. Beli potok – slap na
Tesnici (geomorfološka površinska, hidrološka naravna vrednota); |
9. Beli potok
(geomorfološka površinska, hidrološka naravna vrednota); |
10. Vlažna dolina pod
Draženom (botanična naravna vrednota); |
11. Razgor –
Slemenškova lipa (drevesna naravna vrednota); |
12. Huda luknja pri sv.
Tomažu (geomorfološka podzemna naravna vrednota); |
13. Socka – gnezdo
sokola selca (zoološka naravna vrednota); |
14. Lindek – lindeška
jama (geomorfološka podzemna naravna vrednota); |
15. Vojnik – pasišče
bele štorklje (zoološka naravna vrednota). |
8. člen |
KULTURNA DEDIŠČINA |
Osnovno izhodišče za
obravnavo kulturne dediščine (oznaka KO) v območju navedenega PUP je
zahteva po varovanju. Poleg objekta kulturne dediščine se varuje tudi
ožje območje – to je območje omejene rabe ter širše območje – to je
vplivno območje. Znotraj teh območij je mogoča sanacija in
rekonstrukcija objekta kulturne dediščine, kolikor pa ta območja
zajemajo tudi obstoječe zaselke ali stavbišča, veljajo zanje pogoji 9.
člena v soglasju z zahtevami in pogoji službe za varstvo kulturne
dediščine. |
V območjih arheološke
dediščine je za vsak poseg v prostor potrebno predhodno soglasje
spomeniško varstvene službe (oznaka K2). |
Pri objektih stavbne
dediščine (profana, sakralna, sakralno profana in etnološka) ter
objektih memorialne dediščine se varuje objekt (objekti z oznakami K3,
K4, K5) z gradbeno parcelo in širši vizualni prostor, ki zagotavlja
integriteto varovane stavbne dediščine v prostoru. Pri posameznih
objektih profane dediščine (dvorci, vile) se varujejo tudi parkovni in
vrtni kompleksi. |
V teh območjih so
mogoče sanacije in rekonstrukcije stavbne in memorialne dediščine pod
pogoji spomeniško varstvene službe. Kolikor so v območju objektov
stavbne dediščine tudi drugi objekti, veljajo zanje pogoji 9. člena v
soglasju z zahtevami spomeniško-varstvene službe. |
Prenova in razvoj
naselij v območjih naselbinske dediščine (oznaka K1.03 – Lemberg) morata
upoštevati obstoječo grajeno strukturo in kontinuiteto načina pozidave.
V okviru grajene strukture so možne adaptacije in prenove posameznih
objektov dediščine kot tudi drugih objektov. Novogradnje so izjemoma
mogoče kot nujna funkcionalna dopolnitev obstoječe strukture naselja,
vendar tako, da se samo naselje ne širi v prostor, pač pa ostaja v mejah
obstoječih funkcionalnih zemljišč objektov in zaselkov. |
V perspektivi bo za
območje naselbinske dediščine naselja Lemberg potrebno izdelati
ureditveni načrt. |
Kulturna krajina je
širše območje varovanja naravne in kulturne dediščine s prevladujočimi
elementi kulturne dediščine. V Občini Vojnik je to širše območje, ki se
razteza od naselja Vojnik ter dalje po dolini Dobrnice in Hudinje ter
območje Bezenškovega Bukovja. V teh območjih se varuje historična
poselitvena struktura, krajevno značilni arhitektonski tip gradnje,
čemur morajo biti podrejene vse novogradnje, adaptacije ter nadomestni
objekti, ki jih dopušča 9. člen tega odloka. Vse posege je potrebno
načrtovati ob upoštevanju tradicionalnih gabaritov in stavbnih sestavin.
Za območje Bezenškovega Bukovja je ob upoštevanju vseh navedenih pogojev
potrebno za vsak poseg tudi spomeniško-varstveno soglasje. |
Pri načrtovanju posegov
v prostor je potrebno upoštevati mnenje Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije, Območna enota Celje (št. 02-3683/22-00/04-AK z dne
18. 3. 2004) in strokovne podlage, ki jih je izdelal isti zavod julija
1999 pod številko NC 469-99. |
Objekti in območja
varovanja kulturne dediščine morajo biti kot predmet varovanja
opredeljeni v izvedbenih prostorskih aktih Občine Vojnik ali razglašeni
kot kulturni spomenik državnega pomena. |
9. člen |
STANOVANJSKE, POSLOVNE
TER KMETIJSKE IN DRUGE DEJAVNOSTI |
Ob upoštevanju vseh že
navedenih pogojev tega odloka so na celotnem obravnavanem območju PUP v
obstoječih zaselkih in posameznih stavbiščih z opredeljenimi mejami
dovoljene nadomestne gradnje, adaptacije, dozidave in rekonstrukcije
obstoječih objektov ter novogradnje stanovanjskih, poslovnih in
kmetijskih objektov v okviru opredeljenih meja PUP in gradnje pomožnih
objektov v skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in
enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez
gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in
propadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03). |
Enako velja tudi za
razpršene domačije ali posamezne stanovanjske in poslovne objekte brez
definirane oznake v okviru meja gradbenih parcel oziroma kategoriziranih
dvorišč objektov. |
Kot poslovne in
kmetijske dejavnosti so mogoče tiste, ki so ekološko in po svojih
gabaritih sprejemljive glede na osnovne značilnosti posameznih zaselkov
in naravne ter krajinske danosti prostora. Vrste poslovnih dejavnosti,
ki se bodo izvajale na območju obrtnih con se obligatorno opredelijo v
izvedbenem prostorskem aktu. |
Nadomestne gradnje
objektov so mogoče le v primeru, da so obstoječi objekti zgrajeni z
ustreznim dovoljenjem, dotrajani in nefunkcionalni. Namembnost objekta
mora ostati nespremenjena. Lokacija nadomestnega objekta mora biti na
mestu starega objekta ali v neposredni bližini starega objekta znotraj
gradbene parcele. Izjemoma se lahko gradi nadomestni objekt izven
gradbene parcele le v primeru geološko neugodnega terena oziroma zaradi
pogojev Zavoda za varstvo narave, Zavoda za varstvo kulturne dediščine
ali pogojev komunalne infrastrukture. |
Izjeme so le posamezni
samostojno stoječi kozolci ter leseni ali zidani gospodarski objekti v
območjih, kjer so mogoči le nadomestni objekti enake namembnosti,
oziroma adaptacije ter tekoča vzdrževalna dela le-teh. |
Novogradnje
stanovanjskih in kmetijskih objektov na zemljiščih izven meja
poselitvenih območij na kmetijskih zemljiščih so mogoče za potrebe novo
nastalega kmečkega gospodarstva ob pogoju 5 ha intenzivno obdelanih
zemljišč ali na manjših površinah, kjer je intenzivna obdelava in je
kmetijstvo osnovna dejavnost ter predhodno izdelanim usmeritvenim
programom kmetijske proizvodnje ter soglasjem pristojnega organa za
kmetijstvo. |
Na zemljiščih izven
meja poselitvenih območij so mogoči tudi objekti za potrebe kmetijske
dejavnosti že obstoječih kmetij, v kolikor ima domačija status kmetije,
oziroma ji je kmetijstvo primarna dejavnost. |
Gabariti in lege
posameznih objektov niso definirani, prilagoditi pa se morajo tipologiji
zaselkov in sosednjih objektov ter značilnostim krajine. |
Velikosti novih
gradbenih parcel je potrebno določiti smiselno glede na velikost in
namembnost objektov z upoštevanjem in varovanjem okoliških kmetijskih
zemljišč. |
Velikost gradbene
parcele individualne stanovanjske hiše naj načelno ne bo manjša od 500
m2. |
ZIDANICE |
V območjih, ki so
opredeljena za gradnjo zidanic, so mogoče novogradnje ter adaptacije in
tekoča vzdrževalna dela le-teh. Spremembe namembnosti zidanic niso
mogoče. |
Druge objekte, ki imajo
svoj status v skladu z gradbenim dovoljenjem v conah zidanic že od prej
je mogoče dozidati, adaptirati ali zgraditi nadomestne objekte enakih
namembnosti ter nove objekte za potrebe kmečkih gospodarstev. |
Tlorisni gabariti
zidanic v za to opredeljenih območjih ne smejo presegati 35 m2, višinski
gabarit pa je lahko maksimalno: klet, pritličje in mansarda. Dovoljena
je delno vkopana klet, pritličje in mansarda z minimalnimi kolenčnimi
zidovi in naklonom strehe od 35° do 45°. |
Velikost funkcionalnega
zemljišča zidanice mora biti ca. 250 m2. |
Gradnja zidanic je
mogoča s pogojem intenzivne obdelave pripadajočega zemljišča na katerem
je mogoča gradnja samo enega objekta zgoraj navedene tlorisne velikosti. |
GOSPODARSKO BIVALNI
OBJEKTI |
Izven meja poselitvenih
območij in v conah zidanic so mogoče gradnje gospodarsko bivalnih
objektov ob pogoju, da je investitor lastnik vsaj 2.500 m2 zemljišča,
nadmorska višina zemljišča 300 m, naklon pretežnega dela zemljišča nad
25% in da gre za območja, ki so težka za obdelavo. |
Tlorisni gabariti
gospodarsko bivalnega objekta ne smejo presegati 50 m2, višinski gabarit
pa je lahko maksimalno: klet, pritličje in mansarda z minimalnimi
kolenčnimi zidovi, streha pa mora biti simetrična dvokapnica z naklonom
od 35° do 45°. Klet mora biti delno vkopana, sleme strehe pa mora biti
prilagojeno terenskim in krajinskim pogojem. Velikost gradbene parcele
gospodarsko bivalnega objekta mora biti ca. 300 m2. Oblikovanje objekta
pa je potrebno prilagoditi tipologiji zaselkov in sosednjih objektov ter
značilnostim krajine. |
10. člen |
Za naslednja
poselitvena območja, ki so v prostorsko ureditvenih pogojih opredeljena
kot območja za poslovne, poslovno stanovanjske in stanovanjske
namembnosti je potrebno izdelati izvedbeno prostorske akte, ki bodo
natančneje opredelili dejavnosti v prostoru, trase prometne in komunalne
infrastrukture ter faznost izgradnje posameznih prostorskih aktov: |
1. Obrtno poslovna cona
Arclin južno ob bolnice (eden ali več izvedbeno prostorskih aktov na
podlagi predhodno izdelanih podlag, ki bodo temeljile na analizah
razvojnih možnosti in usmeritvah širše javnosti. |
2. Obrtna, poslovna in
stanovanjska cona na zahodni strani regionalne ceste R-430 do križišča z
občinsko cesto za Šmartno v Rožni dolini. |
3. Obrtno poslovna cona
Višnja vas. |
4. Stanovanjska gradnja
vzhodno od cerkve Svetega Jerneja. |
5. Poslovno
stanovanjska cona Nova Cerkev. |
6. Stanovanjska cona
Frankolovo vzhod. |
7. Stanovanjska cona
Frankolovo sever. |
8. Poslovno
stanovanjska cona Socka zahod. |
Do izdelave izvedbenih
prostorskih aktov so pri obstoječih objektih na teh območjih možne
nadomestne gradnje le-teh, adaptacije, rekonstrukcije prizidave,
nadzidave, gradnje enostavnih objektov in spremembe namembnosti
dejavnosti. |
11. člen |
RIBNIKI, RIBOGOJNICE,
MALE HIDROELEKTRARNE, OBJEKTI ZA ŠPORT IN REKREACIJO TER UREDITVE
KAMNOLOMOV IN PESKOKOPOV |
Gradnja ribnikov in
ribogojnic je mogoča ob pogoju predhodno strokovno izdelanih elaboratov
in ob pridobitvi pogojev ustreznih vodnogospodarskih služb, pristojne
službe za kmetijstvo, pogojev varstva narave in na podlagi pridobljenih
koncesij. |
Gradnja malih
hidroelektrarn je mogoča ob pogoju predhodno izdelanih elaboratov in ob
pridobitvi pogojev ustreznih vodnogospodarskih, elektroenergetskih
služb, pogojev varstva narave in na podlagi pridobljenih koncesij. |
Objekti za šport in
rekreacijo ter ureditve igrišč so mogoče znotraj meja poselitvenih
območij ob pogoju, da so dejavnosti za svojo okolico sprejemljive in ne
poslabšujejo življenjskih pogojev sosedov. Izven meja poselitvenih
območij so mogoče le tiste dejavnosti, ki ne spreminjajo osnovne rabe
zemljišč in bistveno ne spreminjajo konfiguracije terena oziroma se
vklapljajo v krajino in ob predhodnih pogojih pristojne službe za
kmetijstvo. |
Kamnolomi in peskokopi: |
Za izkoriščanje je
predviden kamnolom Pristava, za kar je potrebno izdelati ustrezne
projekte z upoštevanjem predpisov iz področja rudarstva. Oba kamnoloma v
Frankolovem pa sta predvidena za sanacijo. Za izkoriščanje je predviden
kamnolom Črešnjice v skladu z vsemi potrebnimi predpisi o rudarstvu. |
V kamnolomu Lemberg so
zaloge apnenca omejene, širitev je mogoča na podlagi predhodnih raziskav
le proti severu, obcestni del pa je potrebno sanirati. V primeru
sanacije kamnoloma pa je le-to potrebno izvesti na podlagi predhodnih
načrtov. |
12. člen |
KOMUNALNA, ENERGETSKA
IN PROMETNA INFRASTRUKTURA |
Vsi objekti morajo biti
priključeni na obstoječo oziroma novozgrajeno komunalno, energetsko in
prometno infrastrukturo, ki mora biti izvedena v skladu s predpisi za
posamezna področja. |
CESTE |
Vsak novozgrajeni
objekt mora imeti zagotovljen dostop na kategorizirano javno cesto.
Odmiki objektov od cest in poti morajo biti določeni v skladu z
veljavnimi predpisi in v predhodnem soglasju pristojnega organa občine.
Pri poslovnih objektih je potrebno zagotoviti ustrezno število
parkirišč. |
Pri gradnji in
rekonstrukciji novih javnih poti in cest ter kolesarskih poti je
potrebno upoštevati veljavno zakonodajo iz področja cestno prometnih
predpisov. |
VODOOSKRBA |
V naseljih, v katerih
obstaja javni vodovod, morajo biti vsi objekti namenjeni za bivanje in
poslovni objekti priključeni nanj v skladu s soglasjem upravljavca. V
primeru, da vodovodno omrežje ni zgrajeno, si morajo investitorji
zgraditi v skladu s sanitarno tehničnimi pogoji lastno zajetje vode. Za
potrebo naselij je na podlagi idejnih projektov mogoča gradnja
vodooskrbnih sistemov. |
ODVAJANJE ODPADNIH VOD |
Za območje PUP je
predvidena izgradnja kanalizacijskih zbiralnikov odpadnih vod in gradnja
čistilnih naprav v Frankolovem, Socki, Novi Cerkvi, Konjskem, Ivenci,
Čreskovi, Vrbi, Lembergu, Landeku, Bezenškovem Bukovju, Podgorju, Rovah,
Jankovi, Razgorju in Pristavi. Do izgradnje čistilnih naprav morajo
imeti vsi objekti zgrajene v skladu s predpisi in zahtevami
soglasjedajalcev lastne manjše čistilne naprave v skladu z veljavno
zakonodajo. Za potrebe odvoda komunalnih odpadnih vod je na podlagi
idejnih projektov mogoča gradnja kanalizacijskih sistemov za odvod
komunalnih odpadnih vod. |
OSKRBA Z ELEKTRIKO IN
TELEFONOM |
Novozgrajeni
stanovanjski, poslovni in drugi objekti morajo imeti možnost priključka
na elektro in telefonsko omrežje, upravljavca obeh komunalnih vodov pa
morata zagotoviti možnosti izgradnje osnovnih vodov in zagotoviti
investitorjem možnost priključkov nanje in hkrati zagotoviti tudi
sisteme oziroma objekte za telekomunikacijske zveze. |
OSKRBA S PLINOM IN
OGREVANJE |
Občina še nima
projektov za oskrbo s plinovodnim omrežjem, kar bo potrebno še urediti
in zagotoviti prebivalcem občine oskrbo s plinom. |
Do takrat je potrebno
za ogrevanje poiskati takšne energetske vire, ki bodo omogočili za
okolje najprimernejši način ogrevanja. |
POKOPALIŠČA |
Za razširitev je v
območju PUP predvideno pokopališče v Črešnjicah, vključno z gradnjo
mrliške vežice. |
SOGLASJA IN POGOJI |
Pri izdelavi
prostorskega plana občine, katerega sestavni del je tudi PUP, so
sodelovali s svojimi strokovnimi podlagami in pogoji vsi nosilci
planiranja v prostoru. PUP je prevzel iz posameznih strokovnih podlag
vse vrise obstoječih in predvidenih komunalnih vodov. Za priključke k
novim objektom pa si morajo investitorji pridobiti vsa potrebna soglasja
upravljavcev komunalnih vodov. |
III. KONČNE DOLOČBE |
13. člen |
Z dnem veljavnosti tega
odloka preneha veljati Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za
kmetijski prostor Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 102/99), vključno s
projektom Vizura d.o.o. Celje, št. 184/99-01. |
14. člen |
Projekt iz 1. člena
tega odloka je na vpogled pri pristojni službi Občine Vojnik. |
15. člen |
Nadzorstvo nad tem
odlokom izvajajo pristojne inšpekcijske službe |
16. člen |
Ta odlok začne veljati
z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 350-04-473/2004-15 |
Župan Občine Vojnik |
Vojnik, dne 28. julija
2004. |
Benedikt Podergajs l. r. |