|
Na podlagi 12. in 13. člena
Zakona
o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08,
81/11, 30/11), 21. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 – odl.
US in 76/08, 100/08 – odl. US, 79/09, 14/10 odl. US, 51/10, 84/10 Odl.
US) in 16. člena
Statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 83/09) ter strokovnih
podlag, ki jih je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
Območna enota Maribor je Občinski svet Občine Beltinci na 17. redni seji
dne 10. 7. 2012 sprejel |
|
|
|
O D L O K |
|
o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine
Beltinci |
|
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
|
1. člen |
|
Z namenom, da se ohranjajo kulturne, zgodovinske, arheološke,
urbanistične, etnološke in umetnostno-zgodovinske vrednote ter zagotovi
nadaljnji obstoj, Občina Beltinci s tem odlokom razglaša kulturne
spomenike lokalnega pomena na območju Občine Beltinci. |
|
|
|
2. člen |
|
Kulturno dediščino predstavljajo območja in kompleksi, grajeni ali
drugače oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov oziroma
ohranjena materialna dela kot rezultat ustvarjalnosti človeka in
njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih
za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je
zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v
javnem interesu. Dediščina, katere značilnosti so po strokovnih merilih
posebnega pomena za ožje in širše lokalno okolje, lahko dobi status
spomenika lokalnega pomena. |
|
Spomeniki so posamezni premični in nepremični predmeti, njihove zbirke,
stavbe, naselja ali njihovi deli ter območja. Po svojih lastnostih so
predvsem: |
|
– arheološka najdišča so originalni kraji deponiranja arheoloških
ostalin, to je stvari in vsakršnih sledov človekovega delovanja iz
preteklih obdobij, ki so identificirani z ustreznimi strokovnimi
postopki; |
|
– stavbe so eno- ali večprostorni grajeni objekti s streho. So odraz in
primer stopenj gospodarskega, kulturnega, socialnega, političnega,
tehnološkega in verskega razvoja. Ločimo gospodarsko/proizvodne, javne,
poslovne in stanovanjske stavbe, ki spadajo v okvir profanih stavb, ter
sakralne stavbe, ki so v osnovi namenjene bogoslužju; |
|
– parki in vrtovi so deli odprtega prostora, oblikovani v razmerju med
grajenimi ali oblikovanimi objekti, rastlinjem, vodo in reliefom. V to
zvrst sodijo tudi drevoredi, alpinetumi, gaji, rozariji, skalnjaki,
zeliščni vrtovi in druge vrtnoarhitekturne ureditve (ureditve javnih
prostorov); |
|
– stavbe s parki in vrtovi so enovite celote oblikovanega odprtega
prostora in grajenih objektov. Ločimo profane stavbe s parki ali z
vrtovi (dvorec s parkom ali z vrtom, grad s parkom ali z vrtom,
zdravilišče) in sakralne stavbe s parki ali z vrtovi; |
|
– spominski objekti ali kraji so grajeni ali oblikovani objekti in
prostori izražanja spoštovanja ter spominjanja na neko osebo, dejavnost,
dejstvo, dogodek. Ločimo domove pomembnih osebnosti, znamenja, objekte
in kraje mrtvih, kraje zgodovinskih dogodkov, preproste vojaške objekte,
kraje spominjanja na človeško poselitev ali dejavnost; |
|
– drugi objekti in naprave so grajeni objekti ali večji predmeti iz več
sestavljenih delov in služijo tistim človeškim potrebam, ki niso
primerni za bivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbi. So odraz in
primer stopenj gospodarskega, kulturnega, političnega in tehnološkega
razvoja. Ločimo delovne naprave, industrijske/gospodarske objekte,
kulturne in vadbene objekte, objekte transportne infrastruktur, objekte
urbane opreme, signalne ter merilne naprave in objekte ter zidove in
jarke; |
|
– naselja in njihovi deli so prostori trajne človeške poselitve,
združujejo bivališča z javnimi objekti, prostori in funkcijami. Obsegajo
podeželska (zaselek, vas), trška in mestna naselja, njihove dele (trg,
četrt, kolonija, ulica) ter druga območja poselitve skupaj s
pripadajočimi zemljišči; |
|
– kulturna krajina je del odrtega prostora z naravnimi in grajenimi ali
oblikovanimi sestavinami, katerega strukturo, razvoj in rabo pretežno
določajo človekovi posegi in dejavnosti. Glede na strukturne značilnosti
ločimo kmetijske krajine, poseljene krajine in zgodovinske krajine; |
|
– ostalo je zvrst, v katero sodi nepremična kulturna dediščina, ki je ni
mogoče uvrstiti v nobeno od naštetih zvrsti. |
|
|
|
3. člen |
|
Odlok vsebuje naslednja določila o kulturnih spomenikih, ki jih povzema
iz strokovnih podlag Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
Območna enota Maribor, in sicer: |
|
– identifikacijo spomenika; |
|
– opis lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik; |
|
– varstveni režim spomenika; |
|
– vplivno območje, pri čemer so upoštevane zgodovinske, funkcionalne in
vizualne lastnosti ter pomen spomenika. |
|
|
|
II. OPISI Z OBRAZLOŽITVAMI, VREDNOTENJEM IN VARSTVENIM REŽIMOM |
|
|
|
4. člen |
|
Za kulturne spomenike lokalnega pomena naslednji spomeniki: (na območju
Občine Beltinci) se razglasijo: |
|
|
|
EŠD: 29516 |
|
Ime enote: Dokležovje – Arheološko območje Tabla |
|
|
|
Lokacija : parc. št.: 577/1, 577/2, 577/3, 577/4, 577/5 |
|
vse k.o. Dokležovje |
|
|
|
Utemeljitev Pri arheološkem sondiranju leta 2010 je bila v |
|
razglasitve: bližini železniške proge vzhodno od vasi |
|
odkrita arheološka kulturna plast z odlomki |
|
rimskodobne lončenine. Lokacija je pomembna za |
|
razumevanje rimskodobne kulturne krajine. |
|
|
|
Opis Varstveni režim določa: |
|
varstvenega – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in |
|
režima: v prostoru kot vira človekove preteklosti in |
|
kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in |
|
znanstveno proučevanje; |
|
– zemljišče se ohranja v obstoječem stanju; |
|
– prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur, |
|
ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali |
|
spreminjale konfiguracijo terena; |
|
– čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za |
|
gnojenje in zatiranje škodljivcev; |
|
– v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v |
|
procesu znanstvenega preučevanja in/ali v |
|
primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse |
|
druge prostorske možnosti umestitve objektov |
|
javnega interesa; |
|
– v takšnem primeru je potrebno zagotoviti |
|
predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo |
|
popolnega najdiščnega arhiva in njegovo |
|
obdelavo; |
|
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in |
|
za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, |
|
je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih |
|
primerno vključiti v okolje ter v turistično |
|
promocijo kraja; |
|
– izjemoma je ob predhodni pridobitvi |
|
kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali |
|
strokovnih podlag možno po predhodni arheološki |
|
raziskavi v robne dele varovanih površin |
|
locirati infrastrukturne objekte in komunalne |
|
vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo |
|
spremembo projekta. |
|
|
|
Merilo: M = 1 : 2880 |
|
|
|
EŠD: 1238 |
|
Ime enote: Dokležovje – Gomilno grobišče |
|
|
|
Lokacija : parc. št.: 431, 432, 433, 434, 435/1, 435/2, |
|
436, 437, 438, 439, 440, 443, 444, 445, 446, |
|
449, 450 vse k.o. Dokležovje |
|
|
|
Utemeljitev Severno od vasi je v bližini ceste Dokležovje– |
|
razglasitve: Bratonci pet večinoma nepoškodovanih rimskih |
|
gomil z dobro vidnimi obodnimi jarki. Tri |
|
gomile ležijo na travniku, dve pa na njivi. |
|
Dimenzije gomil: višina 0,5–1,8 metra, premer |
|
10–15 metrov. Gomilno grobišče predstavlja |
|
enega od prostorskih markerjev rimskodobne |
|
kulturne krajine. |
|
|
|
Opis Varstveni režim določa: |
|
varstvenega – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in |
|
režima: v prostoru kot vira človekove preteklosti in |
|
kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in |
|
znanstveno proučevanje; |
|
– zemljišče se ohranja v obstoječem stanju; |
|
– prepovedano je izkopavanje panjev; |
|
– v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v |
|
procesu znanstvenega preučevanja in/ali v |
|
primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse |
|
druge prostorske možnosti umestitve objektov |
|
javnega interesa; |
|
– v takšnem primeru je potrebno zagotoviti |
|
predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo |
|
popolnega najdiščnega arhiva in njegovo |
|
obdelavo; |
|
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in |
|
za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, |
|
je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih |
|
primerno vključiti v okolje ter v turistično |
|
promocijo kraja; |
|
– izjemoma je ob predhodni pridobitvi |
|
kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali |
|
strokovnih podlag možno po predhodni arheološki |
|
raziskavi v robne dele varovanih površin |
|
locirati infrastrukturne objekte in komunalne |
|
vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo |
|
spremembo projekta. |
|
|
|
Merilo: M = 1 : 2880 |
|
|
|
EŠD: 1247 |
|
Ime enote: Dokležovje – Rimska gomila |
|
|
|
Lokacija : parc. št.: 220/1, 220/2, 220/3, 222/1, 222/2, |
|
222/3 vse k.o. Dokležovje |
|
|
|
Utemeljitev Zahodno od vasi leži na njivi nepoškodovana |
|
razglasitve: rimskodobna grobna gomila. Gomila predstavlja |
|
enega od prostorskih markerjev rimskodobne |
|
kulturne krajine, zato se jo ohranja v |
|
neokrnjeni obliki. |
|
|
|
Opis Varstveni režim določa: |
|
varstvenega – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in |
|
režima: v prostoru kot vira človekove preteklosti in |
|
kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in |
|
znanstveno proučevanje; |
|
– zemljišče se ohranja v obstoječem stanju; |
|
– v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v |
|
procesu znanstvenega preučevanja in/ali v |
|
primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse |
|
druge prostorske možnosti umestitve objektov |
|
javnega interesa; |
|
– v takšnem primeru je potrebno zagotoviti |
|
predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo |
|
popolnega najdiščnega arhiva in njegovo |
|
obdelavo; |
|
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in |
|
za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, |
|
je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih |
|
primerno vključiti v okolje ter v turistično |
|
promocijo kraja; |
|
– izjemoma je ob predhodni pridobitvi |
|
kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali |
|
strokovnih podlag možno po predhodni arheološki |
|
raziskavi v robne dele varovanih površin |
|
locirati infrastrukturne objekte in komunalne |
|
vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo |
|
spremembo projekta. |
|
|
|
Merilo: M = 1 : 2880 |
|
|
|
EŠD: 10343 |
|
Ime enote: Gančani – Bronastodobna naselbina |
|
|
|
Lokacija : parc. št.: 3331, 3332, 3333, 3334, 3335, 3336, |
|
3337, 3338, 3339, 3340, 3341, 3342, 3343, 3344, |
|
3345, 3346, 3347, 3348, 3349, 3350, 3351, 3352, |
|
3353/1, 3354, 3355, 3356, 3357, 3358/1, 3358/2, |
|
4171, 4170, 4172, 4173, 4174, 4175, 4176, 4177, |
|
4178, 4179, 4180, 4181, 4182, 4183, 4184, 4185, |
|
4186, 4187, 4188, 4189, 4190, 4191, 4192, 4193, |
|
4194, 4195, 4242-srednji del, 4243-srednji del |
|
vse k.o. Gančani |
|
|
|
Utemeljitev Jugovzhodno od vasi na poljih z ledinskim |
|
razglasitve: imenom Prapornica se nahajajo ostanki |
|
bronastodobne naselbine v velikosti 200 x 100 |
|
metrov. Med površinskimi najdbami je največ |
|
odlomkov lončenine iz bronaste dobe in hišnega |
|
ometa. Kulturna plast je v večjem delu |
|
neprekopana, zaradi česar je naselbina |
|
izrednega pomena za vrednotenje bronastodobne |
|
kulturne krajine. |
|
|
|
Opis Varstveni režim določa: |
|
varstvenega – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in |
|
režima: v prostoru kot vira človekove preteklosti in |
|
kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in |
|
znanstveno proučevanje; |
|
– zemljišče se ohranja v obstoječem stanju; |
|
– v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v |
|
procesu znanstvenega preučevanja in/ali v |
|
primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse |
|
druge prostorske možnosti umestitve objektov |
|
javnega interesa; |
|
– v takšnem primeru je potrebno zagotoviti |
|
predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo |
|
popolnega najdiščnega arhiva in njegovo |
|
obdelavo; |
|
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in |
|
za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, |
|
je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih |
|
primerno vključiti v okolje ter v turistično |
|
promocijo kraja; |
|
– izjemoma je ob predhodni pridobitvi |
|
kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali |
|
strokovnih podlag možno po predhodni arheološki |
|
raziskavi v robne dele varovanih površin |
|
locirati infrastrukturne objekte in komunalne |
|
vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo |
|
spremembo projekta. |
|
|
|
Merilo: M = 1 : 288 |
|
|
|
EŠD: 10342 |
|
Ime enote: Gančani – Eneolitska naselbina Gospodsko |
|
|
|
Lokacija : parc. št.: 2548, 2549, 2550, južni del 2576/2, |
|
južni del 2576/3, južni del 2576/4, južni del |
|
2577, 2578 vse k.o. Gančani |
|
|
|
Utemeljitev Severno od vasi so na poljih z ledinskim imenom |
|
razglasitve: Gospodsko ostanki eneolitske naselbine, |
|
ugotovljene na podlagi površinskih najdb |
|
(odlomki lončenine, kamnite sekire). Večinoma |
|
še neprekopana kulturna plast predstavlja |
|
izredni raziskovalni potencial za razumevanje |
|
poselitvene slike v povodju reke Ledave v |
|
eneolitskem obdobju. |
|
Opis Varstveni režim določa: |
|
varstvenega – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in |
|
režima: v prostoru kot vira človekove preteklosti in |
|
kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in |
|
znanstveno proučevanje; |
|
– zemljišče se ohranja v obstoječem stanju; |
|
– z gozdom se gospodari na tradicionalen način; |
|
– prepovedana je gradnja novih gozdnih cest in |
|
vlak; |
|
– prepovedano je izkopavanje panjev in skal; |
|
– v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v |
|
procesu znanstvenega preučevanja in/ali v |
|
primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse |
|
druge prostorske možnosti umestitve objektov |
|
javnega interesa; |
|
– v takšnem primeru je potrebno zagotoviti |
|
predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo |
|
popolnega najdiščnega arhiva in njegovo |
|
obdelavo; |
|
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in |
|
za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, |
|
je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih |
|
primerno vključiti v okolje ter v turistično |
|
promocijo kraja; |
|
– izjemoma je ob predhodni pridobitvi |
|
kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali |
|
strokovnih podlag možno po predhodni arheološki |
|
raziskavi v robne dele varovanih površin |
|
locirati infrastrukturne objekte in komunalne |
|
vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo |
|
spremembo projekta. |
|
|
|
Merilo: M = 1 : 2880 |
|
|
|
EŠD: 1242 |
|
Ime enote: Gančani – Gomilno grobišče Bogojinski gozd |
|
|
|
Lokacija : parc. št.: severni del 1 k.o. Gančani |
|
|
|
Utemeljitev V gozdu vzhodno od ceste Gančani–Bogojina se |
|
razglasitve: nahajata dve poškodovani gomili iz neznanega |
|
časa. Gomili sta arheološki terenski spomenik v |
|
prvotni legi. Ohranjata se v nespremenjeni |
|
obliki. |
|
|
|
Opis Varstveni režim določa: |
|
varstvenega – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in |
|
režima: v prostoru kot vira človekove preteklosti in |
|
kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in |
|
znanstveno proučevanje; |
|
– zemljišče se ohranja v obstoječem stanju; |
|
– z gozdom se gospodari na tradicionalen način; |
|
– prepovedana je gradnja novih gozdnih cest in |
|
vlak; |
|
– prepovedano je izkopavanje panjev in skal; |
|
– v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v |
|
procesu znanstvenega preučevanja in/ali v |
|
primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse |
|
druge prostorske možnosti umestitve objektov |
|
javnega interesa; |
|
– v takšnem primeru je potrebno zagotoviti |
|
predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo |
|
popolnega najdiščnega arhiva in njegovo |
|
obdelavo; |
|
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in |
|
za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, |
|
je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih |
|
primerno vključiti v okolje ter v turistično |
|
promocijo kraja; |
|
– izjemoma je ob predhodni pridobitvi |
|
kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali |
|
strokovnih podlag možno po predhodni arheološki |
|
raziskavi v robne dele varovanih površin |
|
locirati infrastrukturne objekte in komunalne |
|
vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo |
|
spremembo projekta. |
|
|
|
Merilo: M = 1 : 2880 |
|
|
|
EŠD: 1252 |
|
Ime enote: Gančani – Rimska gomila Hraščica |
|
|
|
Lokacija : parc. št.: jugozahodni del 9 k.o. Gančani |
|
|
|
Utemeljitev Vzhodno od ceste Gančani–Bogojina, v gozdu z |
|
razglasitve: ledinskim imenom Hraščica, se nahaja |
|
rimskodobna gomila, ki je bila leta 1974 |
|
arheološko sondirana. Njena višina je 1,1 |
|
metra, premer 19,5 metra. Gomila predstavlja |
|
enega od prostorskih markerjev rimskodobne |
|
kulturne krajine, zato se jo ohranja v |
|
neokrnjeni obliki. |
|
|
|
Opis Varstveni režim določa: |
|
varstvenega – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in |
|
režima: v prostoru kot vira človekove preteklosti in |
|
kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in |
|
znanstveno proučevanje; |
|
– zemljišče se ohranja v obstoječem stanju; |
|
– z gozdom se gospodari na tradicionalen način; |
|
– prepovedana je gradnja novih gozdnih cest in |
|
vlak; |
|
– prepovedano je izkopavanje panjev in skal; |
|
– v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v |
|
procesu znanstvenega preučevanja in/ali v |
|
primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse |
|
druge prostorske možnosti umestitve objektov |
|
javnega interesa; |
|
– v takšnem primeru je potrebno zagotoviti |
|
predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo |
|
popolnega najdiščnega arhiva in njegovo |
|
obdelavo; |
|
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in |
|
za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, |
|
je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih |
|
primerno vključiti v okolje ter v turistično |
|
promocijo kraja; |
|
– izjemoma je ob predhodni pridobitvi kulturno |
|
varstvenih pogojev in soglasja ali strokovnih |
|
podlag možno po predhodni arheološki raziskavi |
|
v robne dele varovanih površin locirati |
|
infrastrukturne objekte in komunalne vode, |
|
vendar rezultati raziskav lahko pomenijo |
|
spremembo projekta. |
|
|
|
Merilo: M = 1 : 2880 |
|
|
|
EŠD: 1253 |
|
Ime enote: Gančani – Rimska cesta |
|
|
|
Lokacija : parc. št.: 3544-4045 (deli parcel) in 2999-3184 |
|
(deli parcel) vse k.o. Gančani. |
|
|
|
Utemeljitev Vzhodno od Gančanov je med njivami in travnikih |
|
razglasitve: vse do naselja Renkovci na površini še vidna |
|
trasa rimske ceste. S svojo povezovalno |
|
funkcijo med posameznimi naselbinskimi območji |
|
predstavlja pomemben kulturni element v |
|
prostoru, pri čemer pa je poleg smeri ceste |
|
pomembna tudi njena struktura. |
|
|
|
Opis Varstveni režim določa: |
|
varstvenega – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in |
|
režima: v prostoru kot vira človekove preteklosti in |
|
kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in |
|
znanstveno proučevanje; |
|
– zemljišče se ohranja v obstoječem stanju; |
|
– z gozdom se gospodari na tradicionalen način; |
|
– prepoved gradnje novih gozdnih cest in vlak; |
|
– prepoved izkopavanja panjev in skal; |
|
– prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur, |
|
ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali |
|
spreminjale konfiguracijo terena; |
|
– čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za |
|
gnojenje in zatiranje škodljivcev; |
|
– v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v |
|
procesu znanstvenega preučevanja in/ali v |
|
primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse |
|
druge prostorske možnosti umestitve objektov |
|
javnega interesa; |
|
– v takšnem primeru je potrebno zagotoviti |
|
predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo |
|
popolnega najdiščnega arhiva in njegovo |
|
obdelavo; |
|
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in |
|
za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, |
|
je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih |
|
primerno vključiti v okolje ter v turistično |
|
promocijo kraja; |
|
– izjemoma je ob predhodni pridobitvi |
|
kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali |
|
strokovnih podlag možno po predhodni arheološki |
|
raziskavi v robne dele varovanih površin |
|
locirati infrastrukturne objekte in komunalne |
|
vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo |
|
spremembo projekta. |
|
|
|
Merilo: M = 1 : 2880 |
|
|
|
EŠD: 1251 |
|
Ime enote: Gančani – Rimska gomila Logarnica |
|
|
|
Lokacija : parc. št.: južni del 12/3 k.o. Gančani. |
|
|
|
Utemeljitev Vzhodno od ceste Gančani–Renkovci je v gozdu |
|
razglasitve: rimska gomila, ki je bila leta 1974 arheološko |
|
sondirana. Višina gomile je 1,3 metra, širina |
|
pa 13 metrov. Gomila predstavlja enega od |
|
prostorskih markerjev rimskodobne kulturne |
|
krajine, zato se jo ohranja v neokrnjeni |
|
obliki. |
|
|
|
Opis Varstveni režim določa: |
|
varstvenega – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in |
|
režima: v prostoru kot vira človekove preteklosti in |
|
kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in |
|
znanstveno proučevanje; |
|
– zemljišče se ohranja v obstoječem stanju; |
|
– z gozdom se gospodari na tradicionalen način; |
|
– prepoved gradnje novih gozdnih cest in vlak; |
|
– prepoved izkopavanja panjev in skal; |
|
– čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za |
|
gnojenje in zatiranje škodljivcev; |
|
– v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v |
|
procesu znanstvenega preučevanja in/ali v |
|
primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse |
|
druge prostorske možnosti umestitve objektov |
|
javnega interesa; |
|
– v takšnem primeru je potrebno zagotoviti |
|
predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo |
|
popolnega najdiščnega arhiva in njegovo |
|
obdelavo; |
|
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in |
|
za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, |
|
je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih |
|
primerno vključiti v okolje ter v turistično |
|
promocijo kraja; |
|
– izjemoma je ob predhodni pridobitvi |
|
kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali |
|
strokovnih podlag možno po predhodni arheološki |
|
raziskavi v robne dele varovanih površin |
|
locirati infrastrukturne objekte in komunalne |
|
vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo |
|
spremembo projekta. |
|
|
|
Merilo: M = 1 : 2880 |
|
|
|
EŠD: 10663 |
|
Ime enote: Ižakovci – Gomila |
|
|
|
Lokacija : parc. št.: 853 k.o. Ižakovci |
|
|
|
Utemeljitev Zahodno od ceste Ižakovci–Beltinci so na njivi |
|
razglasitve: ostanki skoraj popolnoma izravnane, časovno |
|
neopredeljene gomile. Kot priča človekovega |
|
delovanja je, pa čeprav izravnava, pomembna za |
|
razumevanje razvoja kulturne krajine. |
|
|
|
Opis Varstveni režim določa: |
|
varstvenega – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in |
|
režima: v prostoru kot vira človekove preteklosti in |
|
kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in |
|
znanstveno proučevanje; |
|
– zemljišče se ohranja v obstoječem stanju; |
|
– v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v |
|
procesu znanstvenega preučevanja in/ali v |
|
primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse |
|
druge prostorske možnosti umestitve objektov |
|
javnega interesa; |
|
– v takšnem primeru je potrebno zagotoviti |
|
predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo |
|
popolnega najdiščnega arhiva in njegovo |
|
obdelavo; |
|
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in |
|
za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, |
|
je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih |
|
primerno vključiti v okolje ter v turistično |
|
promocijo kraja; |
|
– izjemoma je ob predhodni pridobitvi |
|
kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali |
|
strokovnih podlag možno po predhodni arheološki |
|
raziskavi v robne dele varovanih površin |
|
locirati infrastrukturne objekte in komunalne |
|
vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo |
|
spremembo projekta. |
|
|
|
Merilo: M = 1 : 2880 |
|
|
|
EŠD: 1239 |
|
Ime enote: Ižakovci – Rimska naselbina |
|
|
|
Lokacija : parc. št.: 264, 291-310, 311/1, 311/2, 312-322, |
|
323/1, 323/2, 324-330 vse k.o. Ižakovci |
|
|
|
Utemeljitev Na njivskih površinah z ledinskim imenom |
|
razglasitve: Osredek, severozahodno od Ižakovec, odlomki |
|
rimskih tegul in lončenine. Gre za ostanke |
|
rimske naselbine v velikosti 300 x 300 metrov. |
|
|
|
Opis Varstveni režim določa: |
|
varstvenega – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in |
|
režima: v prostoru kot vira človekove preteklosti in |
|
kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in |
|
znanstveno proučevanje; |
|
– zemljišče se ohranja v obstoječem stanju; |
|
– v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer |
|
v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v |
|
primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse |
|
druge prostorske možnosti umestitve objektov |
|
javnega interesa; |
|
– v takšnem primeru je potrebno zagotoviti |
|
predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo |
|
popolnega najdiščnega arhiva in njegovo |
|
obdelavo; |
|
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in |
|
za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, |
|
je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih |
|
primerno vključiti v okolje ter v turistično |
|
promocijo kraja; |
|
– izjemoma je ob predhodni pridobitvi |
|
kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali |
|
strokovnih podlag možno po predhodni arheološki |
|
raziskavi v robne dele varovanih površin |
|
locirati infrastrukturne objekte in komunalne |
|
vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo |
|
spremembo projekta. |
|
|
|
Merilo: M = 1 : 2880 |
|
|
|
EŠD: 1237 |
|
Ime enote: Lipovci – Rimska gomila |
|
|
|
Lokacija : parc. št.: 1205/2 in 1206 k.o. Lipovci |
|
|
|
Utemeljitev Ob poljski poti zahodno od ceste Dokležovje– |
|
razglasitve: Lipovci se nahaja danes izravnana rimskodobna |
|
gomila. Čeprav izravnana, predstavlja enega od |
|
prostorskih markerjev rimskodobne kulturne |
|
krajine. |
|
|
|
Opis Varstveni režim določa: |
|
varstvenega – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in |
|
režima: v prostoru kot vira človekove preteklosti in |
|
kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in |
|
znanstveno proučevanje; |
|
– zemljišče se ohranja v obstoječem stanju; |
|
– prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur, |
|
ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali |
|
spreminjale konfiguracijo terena; |
|
– čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za |
|
gnojenje in zatiranje škodljivcev; |
|
– v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v |
|
procesu znanstvenega preučevanja in/ali v |
|
primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse |
|
druge prostorske možnosti umestitve objektov |
|
javnega interesa; |
|
– v takšnem primeru je potrebno zagotoviti |
|
predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo |
|
popolnega najdiščnega arhiva in njegovo |
|
obdelavo; |
|
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in |
|
za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, |
|
je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih |
|
primerno vključiti v okolje ter v turistično |
|
promocijo kraja; |
|
– izjemoma je ob predhodni pridobitvi |
|
kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali |
|
strokovnih podlag možno po predhodni arheološki |
|
raziskavi v robne dele varovanih površin |
|
locirati infrastrukturne objekte in komunalne |
|
vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo |
|
spremembo projekta. |
|
|
|
Merilo: M = 1 : 2880 |
|
|
|
EŠD: 1244 |
|
Ime enote: Lipa – Arheološko območje Gomilčice |
|
|
|
Lokacija : parc. št.: 3132/1 in 3132/2 k.o. Lipa |
|
|
|
Utemeljitev Na rahlo dvignjenem platoju z ledinskim imenom |
|
razglasitve: Gomilčice zahodno od vasi Lipa, so bile na |
|
njivah najdeni odlomki eneolitske lončenine. |
|
Lokacija je pomembna za razumevanje poselitvene |
|
dinamike v kulturni krajini v prazgodovinskih |
|
obdobjih. |
|
|
|
Opis Varstveni režim določa: |
|
varstvenega – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in |
|
režima: v prostoru kot vira človekove preteklosti in |
|
kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in |
|
znanstveno proučevanje; |
|
– zemljišče se ohranja v obstoječem stanju; |
|
– z gozdom se gospodari na tradicionalen način; |
|
– prepoved gradnje novih gozdnih cest in vlak; |
|
– prepoved izkopavanja panjev in skal; |
|
– prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur, |
|
ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali |
|
spreminjale konfiguracijo terena; |
|
– čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za |
|
gnojenje in zatiranje škodljivcev; |
|
– v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v |
|
procesu znanstvenega preučevanja in/ali v |
|
primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse |
|
druge prostorske možnosti umestitve objektov |
|
javnega interesa; |
|
– v takšnem primeru je potrebno zagotoviti |
|
predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo |
|
popolnega najdiščnega arhiva in njegovo |
|
obdelavo; |
|
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in |
|
za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, |
|
je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih |
|
primerno vključiti v okolje ter v turistično |
|
promocijo kraja; |
|
– izjemoma je ob predhodni pridobitvi |
|
kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali |
|
strokovnih podlag možno po predhodni arheološki |
|
raziskavi v robne dele varovanih površin |
|
locirati infrastrukturne objekte in komunalne |
|
vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo |
|
spremembo projekta. |
|
|
|
Merilo: M = 1 : 2880 |
|
|
|
EŠD: 15559 |
|
Ime enote: Lipovci – Arheološko najdišče Popava |
|
|
|
Lokacija : parc. št.: 265/3, 266/3, 266/6, 266/9, 266/10, |
|
266/11, 267/3, 267/4, 267/6, 267/7, 267/10, |
|
268/1, 268/4, 269/1, 271, 272/2, 272/5, 273/2, |
|
273/5, 274/2, 274/4, 274/6, 275/2, 275/4, |
|
275/6, 276/2, 276/5, 276/6, , 276/8, 276/11, |
|
276/14, 276/16, 276/18, 276/20, 277/2, 277/4, |
|
277/6, 278/2, 278/4, 278/6, 278/8, 278/9, |
|
278/11, 279/1, 279/6, 280/1, 280/6, 281/1, |
|
281/6, 282/2, 282/4, 282/5, 283/2, 283/4, |
|
283/5, 284/2, 284/5, 285/2, 285/5, 286/9, |
|
vzhodni del 2965, vzhodni del 2966, vzhodni del |
|
2967, zahodni del 2968, 2970 vse k.o. Lipovci |
|
|
|
Utemeljitev Pred gradnjo avtoceste so bile na območju z |
|
razglasitve: ledinskim imenom Popava odkrite in delno tudi |
|
podrobneje raziskani ostanki naselbin iz |
|
obdobja eneolitika, zgodnjega srednjega veka in |
|
rimske dobe, kakor tudi grobišče iz obdobja |
|
zgodnjega srednjega veka. Večfazno in |
|
kompleksno arheološko najdišče je izrednega |
|
pomena za razumevanje poselitvene dinamike v |
|
arheoloških obdobjih za širše območje |
|
jugovzhodnih Alp. |
|
Opis Varstveni režim določa: |
|
varstvenega – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in |
|
režima: v prostoru kot vira človekove preteklosti in |
|
kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in |
|
znanstveno proučevanje; |
|
– zemljišče se ohranja v obstoječem stanju; |
|
– prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur, |
|
ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali |
|
spreminjale konfiguracijo terena; |
|
– čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za |
|
gnojenje in zatiranje škodljivcev; |
|
– v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v |
|
procesu znanstvenega preučevanja in/ali v |
|
primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse |
|
druge prostorske možnosti umestitve objektov |
|
javnega interesa; |
|
– v takšnem primeru je potrebno zagotoviti |
|
predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo |
|
popolnega najdiščnega arhiva in njegovo |
|
obdelavo; |
|
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in |
|
za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, |
|
je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih |
|
primerno vključiti v okolje ter v turistično |
|
promocijo kraja; |
|
– izjemoma je ob predhodni pridobitvi |
|
kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali |
|
strokovnih podlag možno po predhodni arheološki |
|
raziskavi v robne dele varovanih površin |
|
locirati infrastrukturne objekte in komunalne |
|
vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo |
|
spremembo projekta. |
|
|
|
Merilo: M = 1 : 2880 |
|
|
|
EŠD: 1243 |
|
Ime enote: Lipovci – Arheološko območje |
|
|
|
Lokacija : parc. št.: 694-762, 802-855/2, 856/1, in 860/1- |
|
926, jugovzhodni del 1246/1, osrednji del |
|
1889/1 vse k.o. Lipovci |
|
|
|
Utemeljitev Na njivah južno od vasi in zahodno od ceste |
|
razglasitve: Lipovci–Dokležovje je rahlo dvignjen plato v |
|
velikosti 200 x 300 metrov, kjer je bila ob |
|
arheološkem sondiranju ugotovljena prisotnost |
|
rimskodobne lončenine v kulturni plasti. |
|
Naravno dvignjena lega nakazuje pomembnejšo |
|
naselbino iz rimskega obdobja. |
|
|
|
Opis Varstveni režim določa: |
|
varstvenega – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in |
|
režima: v prostoru kot vira človekove preteklosti in |
|
kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in |
|
znanstveno proučevanje; |
|
– zemljišče se ohranja v obstoječem stanju; |
|
– z gozdom se gospodari na tradicionalen način; |
|
– prepoved gradnje novih gozdnih cest in vlak; |
|
– prepoved izkopavanja panjev in skal; |
|
– prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur, |
|
ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali |
|
spreminjale konfiguracijo terena; |
|
– čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za |
|
gnojenje in zatiranje škodljivcev; |
|
– v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v |
|
procesu znanstvenega preučevanja in/ali v |
|
primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse |
|
druge prostorske možnosti umestitve objektov |
|
javnega interesa; |
|
– v takšnem primeru je potrebno zagotoviti |
|
predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo |
|
popolnega najdiščnega arhiva in njegovo |
|
obdelavo; |
|
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in |
|
za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, |
|
je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih |
|
primerno vključiti v okolje ter v turistično |
|
promocijo kraja; |
|
– izjemoma je ob predhodni pridobitvi |
|
kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali |
|
strokovnih podlag možno po predhodni arheološki |
|
raziskavi v robne dele varovanih površin |
|
locirati infrastrukturne objekte in komunalne |
|
vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo |
|
spremembo projekta. |
|
|
|
Merilo: M = 1 : 2880 |
|
|
|
EŠD: 2871 |
|
Ime enote: Beltinci – Cerkev sv. Ladislava |
|
|
|
Lokacija: parc. št. 1695, 1696 k.o. Beltinci |
|
Utemeljitev Glavno fasado krasi slikovito pročelje, ki ga |
|
razglasitve: levo in desno dopolnjujeta dva okrogla stolpa. |
|
Baročno cerkev iz 18. stoletja je v |
|
devetdesetih letih 19. stoletja predelal v |
|
neobaročno – klasicističnem stilu slaven |
|
avstroogrski arhitekt Max von Ferstl. Baročna |
|
in neobaročna arhitektura se skladno |
|
dopolnjujeta. Prvotna lesena cerkev, ki je bila |
|
krita s skodlami, je bila omenjena leta 1699, |
|
in so jo uporabljali grofje iz bližnjega gradu. |
|
V glavnem oltarju je bila slika Gospodovega |
|
vstajenja. Zidano cerkev, posvečeno sv. |
|
Ladislavu, je dal leta 1742 zgraditi general |
|
Ladislav Ebergeny in je služila tudi krajanom. |
|
Kot samostojna župnija se Beltinci omenjajo |
|
šele leta 1760. Leta 1777 so stranski ladji |
|
dodali še zvonik. Leta 1890, so ji na severni |
|
strani dozidali stransko ladjo, leta 1894 pa |
|
stransko kapelo, posvečeno Mariji, ki jo krasi |
|
kamniti oltar. Pod Marijino kapelo so zgradili |
|
grobnico grofov Zichyjev. Prvotni glavni oltar, |
|
ki je sedaj preurejen, je bil iz leta 1799. Nad |
|
oltarjem je slika sv. Ladislava. Daritveni |
|
oltar je cerkev dobila leta 1972, prižnico pa |
|
leta 1959. Krstni kamen je iz leta 1749. V |
|
stranski ladji so kipi Srca Jezusovega, sv. |
|
Marije, sv. Jožefa in sv. Frančiška. V cerkveni |
|
grobnici so pokopani grof Avgust Zichy, njegova |
|
žena Hedvika in njune hčere: Marija, Teodora in |
|
Anastazija. Na cerkvenem trgu je na visokem |
|
stebru lesena kopija kipa sv. Teodorja, |
|
nekdanjega zavetnika Benetk, kjer so imeli |
|
beltinski grofje Zichyji, svojo poletno |
|
rezidenco, in beneški studenec. Arhitekt je bil |
|
Max von Ferstl. |
|
Cerkev predstavlja edinstven in izredno |
|
kvaliteten primer arhitekture na baročni |
|
osnovi, ki jo je na koncu 19. stoletja predelal |
|
v neobaročni in neoklasicističen stil takrat |
|
vodilni avstroogrski arhitekt Max fon Ferstl. |
|
Po svoji kvaliteti najbolj izstopata |
|
neoklasicistična kapela in grobnica pod njo, |
|
domiselno oblikovana zahodna fasada z dvema |
|
stolpičema in skladno preoblikovana |
|
notranjščina. |
|
|
|
Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: |
|
varstvenega – varovanje kulturnih, umetnostnih, |
|
režima: arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot |
|
v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti |
|
ter varovanje vseh vedut na spomenik; |
|
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v |
|
spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih |
|
spomeniških lastnosti; |
|
– prepoved predelav vseh sestavnih delov in |
|
likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot |
|
del spomenika; |
|
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh |
|
neokrnjenih prvin arhitekture po načelu |
|
ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, |
|
lege in materialov; |
|
– prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, |
|
tlorise, gabarite cerkve in arhitekturne člene, |
|
razen vzdrževalnih posegov; |
|
– omogočanje predstavitve celote in posameznih |
|
zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v |
|
meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne |
|
moti v njem odvijajoče se dejavnosti; |
|
– v območju spomenika je prepovedano posegati v |
|
prostor s postavljanjem objektov trajnega in |
|
začasnega značaja, vključno z nadzemno |
|
infrastrukturo ter nosilci reklam; |
|
– prepoved vseh posegov v arheološke plasti |
|
spomenika, razen pooblaščenim osebam. |
|
Zavarovano območje je namenjeno: |
|
– trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter |
|
ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, |
|
urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in |
|
krajinskih vrednot; |
|
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika; |
|
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in |
|
situ, tisku in drugih medijih; |
|
– učno demonstracijskem delu in znanstveno |
|
raziskovalnem delu; |
|
– opravljanju sakralnih obredov. |
|
Merilo: 1 : 2880 |
|
|
|
EŠD: 6790 |
|
Ime enote: Beltinci – Grad |
|
|
|
Lokacija: parc. št. 1672/1, 1676, 1677, 1678, 1679/1, |
|
1680, 1681, 1682, 1683, 1684, 1685/1, 1685/2, |
|
1685/3, 1686, 1687, 1688, 1689, 1690/1, 1690/3, |
|
1691, 1692, 1693 vse k.o. Beltinci |
|
Utemeljitev Enonadstropno nepodkleteno graščino sestavljata |
|
razglasitve: dva cela in dva okrnjena trakta s tremi |
|
okroglimi stolpi na vogalih, ki so za etažo |
|
višji od traktov. Vse fasade so prevotljene z |
|
večjimi pokončnimi okni v nadstropju in |
|
manjšimi pokončnimi okni opremljeni s kovanimi |
|
mrežami v pritličju. Okoli oken so gladke |
|
maltaste obrobe. Pod streho poteka konkavni |
|
podstrešni venec, ki je na vsakem stolpu in |
|
traktu različnih dimenzij. Vhodna vzhodna |
|
fasada je trinajstosna in ima neenakomerno |
|
razporejene okenske osi. Vhod v grad vodi skozi |
|
vhodni kamnoseško izdelani kamniti portal |
|
nekako na sredini trakta. Severna fasada je |
|
enajstosna, zahodna okrnjena fasada pa le |
|
petosna. Južna štiriosna fasada je prav tako |
|
kot zahodna močno okrnjena. Dvoriščne fasade so |
|
vse poenotene in imajo v pritličju in |
|
nadstropju arkadni hodnik. Prostori pritličja |
|
in arkadnega hodnika pritličja in nadstropja so |
|
obokani, prostori nadstropja so ravno stropani. |
|
Nižinski grad panonskega tipa iz 17. stoletja, |
|
ki stoji sredi razsežnega angleškega parka, je |
|
nekdaj ščitil vodni jarek. Grajski kompleks, ki |
|
je predstavljal središče zemljiške posesti |
|
sredi vasi, na katastru iz 19. stoletja še |
|
sestavljajo štirje grajski trakti okoli |
|
obsežnega grajskega dvorišča. Sestavni del |
|
grajskega kompleksa predstavljata še baročna |
|
grajska žitnica ob vstopu v trg in grajski |
|
mlin, ki pa je bil zaradi predelav in dozidav v |
|
devetdesetih letih 20. stoletja degradiran do |
|
nerazpoznavnosti. Gradbena zgodovina gradu ni v |
|
celoti jasna. Ime Beltinci izvira iz osebnega |
|
imena Beleta, Belta, ki se med panonskimi |
|
Slovenci omenja že v 11. stoletju. Mimo |
|
današnjih Beltincev je že v starem veku vodila |
|
rimska cesta med današnjo Lendavo–Radgono. V |
|
13. stoletju so bili lastniki gradu in |
|
Beltincev rodbina Jure, od leta 1265 do 1644 pa |
|
rodbina Hahold, lastniki lendavskega gradu, ki |
|
ga poznamo tudi pod imenom Banfy. Zelo pomemben |
|
za zgodovino gradu je Avgust Zichy, ki je leta |
|
1893 naročil znanemu arhitektu Maxu v. Ferstlu |
|
dozidavo k obstoječi baročni župnijski cerkvi, |
|
gradnjo kapele Matere Božje in grobnice pod |
|
njo. Leta 1977 je bila v skupni grobnici poleg |
|
očeta, matere in sester pokopana še poslednja |
|
iz družine Zichy. |
|
Pred 16. stoletjem o gradu ni bilo natančnejših |
|
podatkov, zato lahko o podobi gradu sklepamo le |
|
na osnovi analogij. Prvi uporabni podatki s |
|
katerimi razpolagamo je poročilo o gradu v |
|
dnevniku grofov Banfyjev iz leta 1532. Glavno |
|
poslopje pravokotne oblike je takrat obdajalo |
|
obrambno obzidje s štirimi stolpi, okoli |
|
katerega je bil speljan jarek z vodo iz potoka |
|
Črnec. Obliko in utrdbeni sistem je pogojevala |
|
turška nevarnost in kmečki upori v 16. |
|
stoletju. Na kopiji grafike iz leta 1681 ima |
|
grad še vedno izrazit obrambni karakter. Štiri |
|
enako visoki enonadstropni trakti obkrožajo |
|
notranje dvorišče. Na severu se na skrajnem |
|
zahodnem delu k traktu prislanja pravokoten |
|
obramben trinadstropen stolp. Okoli grajskega |
|
kompleksa je videti močno utrjeno obrambno |
|
obzidje, ki ga obkroža jarek z vodo. Obzidje je |
|
na severu in jugu ojačano z obrambno peto s |
|
stolpoma. Verjetno gre za isto gradbeno fazo |
|
gradu, ki jo omenja poročilo grofov Banfy iz |
|
leta 1532. Leta 1690 so po končani turški |
|
nevarnosti obzidje okoli gradu odstranili in |
|
pozidali baročni grad, podoben današnjemu. Leta |
|
1708 so Kruci močno poškodovali grad. Današnja |
|
podoba gradu je močno okrnjena. |
|
V obsežnem parku oblikovanem v krajinskem slogu |
|
je na zahodni strani še ohranjena obokana |
|
ledenica. Območje nekoč obsežnega grajskega |
|
parka je z izgradnjo nogometnega stadiona |
|
zmanjšano za več kot tretjino originalne |
|
velikosti. Na južni strani je bil manjši |
|
formalni vrt. |
|
Beltinški grad skupaj s prostranim parkom |
|
predstavlja redek primer nižinskega utrdbenega |
|
gradu panonskega tipa na ozemlju Slovenije. |
|
|
|
Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: |
|
varstvenega – varovanje kulturnih, umetnostnih, |
|
režima: arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot |
|
v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti |
|
ter varovanje vseh vedut na spomenik; |
|
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v |
|
spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih |
|
spomeniških lastnosti; |
|
– prepoved predelav vseh sestavnih delov in |
|
likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot |
|
del spomenika; |
|
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh |
|
neokrnjenih prvin arhitekture po načelu |
|
ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, |
|
lege in materialov; |
|
– prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, |
|
tlorise, gabarita gradu in arhitekturne člene, |
|
razen vzdrževalnih posegov; |
|
– omogočanje predstavitve celote in posameznih |
|
zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v |
|
meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne |
|
moti v njem odvijajoče se dejavnosti; |
|
– v območju spomenika je prepovedano posegati v |
|
prostor s postavljanjem objektov trajnega in |
|
začasnega značaja, vključno z nadzemno |
|
infrastrukturo ter nosilci reklam; |
|
– prepoved vseh posegov v arheološke plasti |
|
spomenika, razen pooblaščenim osebam; |
|
– grajski park se varuje v kompoziciji |
|
vrtnoarhitekturne zasnove, njegove strukturne |
|
poteze, kulturne sestavine (grajeni objekti, |
|
skulpture) in naravne sestavine, ki so |
|
vključene v kompozicijo (vsa vegetacija, |
|
topografija – relief). |
|
Zavarovano območje je namenjeno: |
|
– trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter |
|
ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, |
|
urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in |
|
krajinskih vrednot; |
|
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika; |
|
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in |
|
situ, tisku in drugih medijih; |
|
– učno demonstracijskem delu in znanstveno |
|
raziskovalnem delu. |
|
Merilo: 1 : 2880 |
|
|
|
EŠD: 4266 |
|
Ime enote: Beltinci – Grajska žitnica Granar |
|
|
|
Lokacija: parc. št. 91/3, 93 k.o. Beltinci |
|
Utemeljitev Baročna žitnica iz 18. stoletja je obsežna |
|
razglasitve: zgradba izrazito podolžnega tipa v treh etažah, |
|
ki jo pokriva dvokapnica s čopoma. Na desni |
|
strani se k fasadi prislanja neprimerno |
|
gospodarsko poslopje, ki ga je pred prenovo |
|
potrebno odstraniti. Fasado členijo majhne |
|
pravokotne okenske odprtine z maltastimi |
|
obrobami in maltasta fasadna dekoracija iz |
|
gladkih oprog, ki loči dele fasade v pravokotna |
|
polja. V oknih pritličja in prvega nadstropja |
|
so še ohranjene originalne baročne kovane |
|
mreže. Nad glavnim vhodom je baročni enoosni |
|
arkadni izzidek. Vhod s prekrasnim kamnitim |
|
baročnim portalom v katerem je v prstanu |
|
izpisana letnica 1750 krasijo neprecenljive |
|
kovane vratnice z baročnimi dekoracijami. |
|
Grajska žitnica se še bolj kot s svojo |
|
zunanjostjo odlikuje z neverjetno ohranjeno |
|
obokano notranjščino v treh etažah. Baročni |
|
prostori vseh treh etaž v katere stopamo levo |
|
in desno od stopnišča v dva velika obokana |
|
prostora etaže in enega ravno stropanega v |
|
centralnem izzidku so ohranjeni v vseh baročnih |
|
detajlih, vključno z originalnimi lesenimi |
|
podnicami iz faze gradnje. V obokano pritlično |
|
etažo stopamo navzdol po lesenem stopnišču v |
|
obokana prostora levo in desno od vhodnega |
|
podesta. Talna površina levega dela kleti je še |
|
vedno tlakovana z originalnim tlakom iz mačjih |
|
glav. Oboki vseh treh etaž slonijo na opečnih |
|
slopih. Križnorebraste oboke med seboj ločujejo |
|
oproge, ki izhajajo iz slopov. Slopi so v |
|
spodnjem delu rahlo razširjeni in predstavljajo |
|
statično oporo za oboke, ki jih nosijo slopi. |
|
Prostori v izzidku so ravno stropani s tramovno |
|
konstrukcijo. Leseno stopnišče je v celoti |
|
ohranjeno iz baročne gradbene faze. |
|
Stavba je postavljena pravokotno na cesto |
|
Beltinci–Murska Sobota in je do obdobja večje |
|
pozidave po drugi svetovni vojni predstavljala |
|
neločljiv del grajskega kompleksa s parkom. |
|
Žitnica predstavlja enega redkih tako |
|
kvalitetnih primerov baročne grajske žitnice |
|
pri nas. |
|
|
|
Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: |
|
varstvenega – varovanje kulturnih, umetnostnih, |
|
režima: arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot |
|
v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti |
|
ter varovanje vseh vedut na spomenik; |
|
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v |
|
spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih |
|
spomeniških lastnosti; |
|
– prepoved predelav vseh sestavnih delov in |
|
likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot |
|
del spomenika; |
|
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh |
|
neokrnjenih prvin arhitekture po načelu |
|
ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, |
|
lege in materialov; |
|
– prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, |
|
tlorise, primarne gabarite granarja in |
|
arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov; |
|
– omogočanje predstavitve celote in posameznih |
|
zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v |
|
meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne |
|
moti v njem odvijajoče se dejavnosti; |
|
– v območju spomenika je prepovedano posegati v |
|
prostor s postavljanjem objektov trajnega in |
|
začasnega značaja, vključno z nadzemno |
|
infrastrukturo ter nosilci reklam; |
|
– prepoved vseh posegov v arheološke plasti |
|
spomenika, razen pooblaščenim osebam. |
|
Zavarovano območje je namenjeno: |
|
– trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter |
|
ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, |
|
urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in |
|
krajinskih vrednot; |
|
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika; |
|
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in |
|
situ, tisku in drugih medijih; |
|
– učno demonstracijskem delu in znanstveno |
|
raziskovalnem delu. |
|
Merilo: 1 : 2880 |
|
|
|
|
|
EŠD: 6792 |
|
Ime enote: Beltinci – Gostišče Zvezda |
|
|
|
Lokacija: parc. št. 1447/1, k.o. Beltinci |
|
Utemeljitev Enonadstropna stavba predstavlja tipičen primer |
|
razglasitve: secesijske arhitekture madžarskega vplivnega |
|
prostora s secesijskimi čeli nad strešnim |
|
vencem. Fasado členi secesijska dekoracija, |
|
medtem ko je notranjost že močno degradirana in |
|
bo potrebno pri prenovi upoštevati njen |
|
primarni videz. Stavba v obliki črke L ima vhod |
|
na vogalu in stoji ob cesti Murska Sobota– |
|
Lendava. |
|
Gostišče Zvezda predstavlja redek primer |
|
nadstropne secesijske stavbe v trškem okolju. |
|
|
|
Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: |
|
varstvenega – varovanje kulturnih, umetnostnih, |
|
režima: arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot |
|
v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti |
|
ter varovanje vseh vedut na spomenik; |
|
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v |
|
spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih |
|
spomeniških lastnosti; |
|
– prepoved predelav vseh sestavnih delov in |
|
likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot |
|
del spomenika; |
|
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh |
|
neokrnjenih prvin arhitekture po načelu |
|
ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, |
|
lege in materialov; |
|
– prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, |
|
tlorise, gabarite stavbe in arhitekturne člene, |
|
razen vzdrževalnih posegov; |
|
– omogočanje predstavitve celote in posameznih |
|
zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v |
|
meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne |
|
moti v njem odvijajoče se dejavnosti; |
|
– v območju spomenika je prepovedano posegati v |
|
prostor s postavljanjem objektov trajnega in |
|
začasnega značaja, vključno z nadzemno |
|
infrastrukturo ter nosilci reklam. |
|
Zavarovano območje je namenjeno: |
|
– trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter |
|
ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, |
|
urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in |
|
krajinskih vrednot; |
|
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika; |
|
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in |
|
situ, tisku in drugih medijih; |
|
– učno demonstracijskem delu in znanstveno |
|
raziskovalnem delu. |
|
Merilo: 1 : 2880 |
|
|
|
EŠD: 6793 |
|
Ime enote: Beltinci – hiša Mladinska 8 |
|
|
|
Lokacija: parc. št. 1466 k.o. Beltinci |
|
Utemeljitev Pritlična, vogalna hiša ima izrazito podolžen |
|
razglasitve: tloris. Okenska os vogala s čelom je okrašena s |
|
šivanima robovoma, baročnim okraskom nad oknom, |
|
reliefom in secesijsko oblikovanim čelom. Okna |
|
in vrata so poudarjena z bogato arhitekturno |
|
profilacijo in med seboj povezana z enotno |
|
oprogo vzdolž cele čelne fasade. Pod okni so |
|
parapetna polja. Pod streho poteka konzolni |
|
venec. V notranjosti so še ohranjeni |
|
arhitekturni detajli vključno s stavbnim |
|
pohištvom in zaprtim dvoriščem. |
|
Hiša predstavlja najkvalitetnejši primer |
|
madžarske arhitekture s konca 19. stoletja. |
|
|
|
Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: |
|
varstvenega – varovanje kulturnih, umetnostnih, |
|
režima: arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot |
|
v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti |
|
ter varovanje vseh vedut na spomenik; |
|
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v |
|
spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih |
|
spomeniških lastnosti; |
|
– prepoved predelav vseh sestavnih delov in |
|
likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot |
|
del spomenika; |
|
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh |
|
neokrnjenih prvin arhitekture po načelu |
|
ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, |
|
lege in materialov; |
|
– prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, |
|
tlorise, gabarite stavbe in arhitekturne člene, |
|
razen vzdrževalnih posegov; |
|
– omogočanje predstavitve celote in posameznih |
|
zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v |
|
meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne |
|
moti v njem odvijajoče se dejavnosti; |
|
– v območju spomenika je prepovedano posegati v |
|
prostor s postavljanjem objektov trajnega in |
|
začasnega značaja, vključno z nadzemno |
|
infrastrukturo ter nosilci reklam. |
|
Zavarovano območje je namenjeno: |
|
– trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter |
|
ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, |
|
urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in |
|
krajinskih vrednot; |
|
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika; |
|
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in |
|
situ, tisku in drugih medijih; |
|
– učno demonstracijskem delu in znanstveno |
|
raziskovalnem delu. |
|
Merilo: 1 : 2880 |
|
|
|
|
|
EŠD: 6832 |
|
Ime enote: Beltinci – Domačija Duh |
|
|
|
Ulica: Mladinska ulica |
|
Hišna 3 |
|
številka: |
|
Lokacija: parc. št. 1436, k.o. Beltinci |
|
|
|
Utemeljitev Panonsko domačijo v »L« sestavljajo zidana |
|
razglasitve: stanovanjska hiša in niz zidanih gospodarskih |
|
poslopij. Stanovanjska hiša se ponaša z izjemno |
|
bogato fasadno členitvijo, ki ji poseben pečat |
|
na glavni obcestni fasadi daje izstopajoči |
|
dvooosni obcestni rizalit. Pokriva jo opečna |
|
dvokapnica s podaljšanim dvoriščnim napuščem, |
|
ki ga podpirajo leseni stebri. Pod napuščem je |
|
urejen dvoriščni gank z leseno dekorativno |
|
ograjo in betonskim štokanim tlakom. Ohranjeno |
|
je prvotno zunanje leseno stavbno pohištvo z |
|
izjemnimi profiliranmi detajli, ki so vidni |
|
tako na oknih kot na glavnih vhodnih vratih. |
|
Hiša je v celoti ohranila prvotno tlorisno |
|
zasnovo. |
|
Gospodarska poslopja, ki se pravokotno stikajo |
|
s stanovanjskim delom, pokriva opečna |
|
dvokapnica s podaljšanim napuščem na dvoriščni |
|
strani. V tem nizu se je ohranilo značilno |
|
»gümlo«, ki sloni na dveh zidanih štirikotnih |
|
stebrih. Večji del gospodarskih poslopij je |
|
ohranil stavbno pohištvo in samo tlorisno |
|
zasnovo. |
|
Domačija z letnico 1926 v čelu stanovanjske |
|
hiše, predstavlja značilni panonski dom na »L«. |
|
|
|
Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: |
|
varstvenega – varovanje etnoloških, arhitekturnih in |
|
režima: krajinskih vrednot v celoti, v njihovi |
|
izvirnosti in neokrnjenosti; |
|
– posebno varovanje zunanjosti objektov, |
|
njihove gradbene substance, tlorisne zasnove, |
|
notranje opreme in vplivnega območja; |
|
– prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in |
|
gabarite stavb, razen vzdrževalnih posegov; |
|
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh |
|
neokrnjenih prvin spomenika po načelu |
|
ohranjanja originala; |
|
– prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture |
|
in reklam. |
|
Zavarovano območje je namenjeno: |
|
– trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih |
|
vrednot; |
|
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika; |
|
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in |
|
situ, tisku in drugim medijem; |
|
– učno-demonstracijskem delu; |
|
– znanstveno-raziskovalnemu delu. |
|
|
|
Merilo: 1 : 2500 |
|
|
|
EŠD: 1474 |
|
Ime enote: Beltinci – Domačija Novak |
|
|
|
Ulica: Panonska ulica |
|
Hišna 55 |
|
številka: |
|
Lokacija: parc. št. 1372/1, 1372/2, 1373, k.o. Beltinci |
|
|
|
Utemeljitev Domačija stoji ob glavni cesti skozi naselje. |
|
razglasitve: Visoko pritlično zidano stanovanjsko hišo, ki z |
|
daljšo štiriosno stranico in poudarjenim |
|
rizalitom z delnim čopom v čelu gleda na cestno |
|
stran, pokriva opečna dvokapnica. Na dvoriščni |
|
strani se je ohranil značilni leseni gank z |
|
enoramnim čelnim stopniščem, ki ga zapira |
|
preprosto oblikovana lesena ograja. Ohranjen je |
|
del stavbnega pohištva, predvsem na dvoriščni |
|
strani. Glavni vhod z dvoriščne strani zapirajo |
|
izjemno dekorativna dvokrilna vrata z |
|
ohranjenim okovjem. Hiša ima obokano klet. |
|
Vzporedno s hišo stoji še ohranjen starejši niz |
|
gospodarskih poslopij z značilnim »gümlom«, ki |
|
sloni na lesenih stebrih. |
|
Stanovanjska hiša grajena v 30-ih letih 20. |
|
stoletja, sodi med bogatejšo trško arhitekturo. |
|
Gospodarska poslopja pa predstavljajo značilno |
|
panonsko stavbarstvo tega območja. |
|
|
|
Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: |
|
varstvenega – varovanje etnoloških, arhitekturnih in |
|
režima: krajinskih vrednot v celoti, v njihovi |
|
izvirnosti in neokrnjenosti; |
|
– posebno varovanje zunanjosti objektov, |
|
njihove gradbene substance, tlorisne zasnove, |
|
notranje opreme in vplivnega območja; |
|
– prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in |
|
gabarite stavb, razen vzdrževalnih posegov; |
|
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh |
|
neokrnjenih prvin spomenika po načelu |
|
ohranjanja originala; |
|
– prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture |
|
in reklam. |
|
Zavarovano območje je namenjeno: |
|
– trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih |
|
vrednot; |
|
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika; |
|
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in |
|
situ, tisku in drugim medijem; |
|
– učno-demonstracijskem delu; |
|
– znanstveno-raziskovalnemu delu. |
|
|
|
Merilo: 1 : 2500 |
|
|
|
EŠD: 17514 |
|
Ime enote: Beltinci – Domačija Šaruga |
|
|
|
Ulica: Kmečka ulica |
|
Hišna 12 |
|
številka: |
|
Lokacija: parc. št. 1231, k.o. Beltinci |
|
|
|
Utemeljitev Domačija sestoji iz pritlične zidane |
|
razglasitve: stanovanjske hiše s podolžno obulično fasado in |
|
zidanimi gospodarskimi poslopji v L krak. V |
|
pročelju in glavni obulični fasadi stanovanjske |
|
hiše, je mogoče slediti bogati fasadni |
|
členitvi, ki jo na svojstven način poudarjajo |
|
ohranjena okna z naoknicami in kovanimi |
|
okenskimi mrežami. Vzdolž dvoriščne fasade pod |
|
podaljšanim napuščem je urejen leseni gank s |
|
preprosto oblikovano lesno ograjo in opečnim |
|
tlakom. V celoti se je ohranila notranja |
|
tlorisna zasnova. |
|
Pravokotno na stanovanjsko hišo stoji niz |
|
zidanih gospodarskih poslopij, ki jih |
|
zaključuje značilno gümlo na zidanih |
|
profiliranih štirikotnih stebrih. V lesenem |
|
zatrepu se v vertikalah odpirajo manjše |
|
polkrožne odprtine za golobe. |
|
Celotni domačijski kompleks uokvirja stara |
|
gabrova živa meja. |
|
Domačija Šaruga, z letnico 1928 v pročelju |
|
stanovanjske hiše, sodi med redko ohranjene |
|
značilne manjše panonske domačije. |
|
|
|
Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: |
|
varstvenega – varovanje etnoloških, arhitekturnih in |
|
režima: krajinskih vrednot v celoti, v njihovi |
|
izvirnosti in neokrnjenosti; |
|
– posebno varovanje zunanjosti objektov, |
|
njihove gradbene substance, tlorisne zasnove, |
|
notranje opreme in vplivnega območja; |
|
– prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in |
|
gabarite stavb, razen vzdrževalnih posegov; |
|
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh |
|
neokrnjenih prvin spomenika po načelu |
|
ohranjanja originala; |
|
– prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture |
|
in reklam. |
|
Zavarovano območje je namenjeno: |
|
– trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih |
|
vrednot; |
|
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika; |
|
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in |
|
situ, tisku in drugim medijem; |
|
– učno-demonstracijskem delu; |
|
– znanstveno-raziskovalnemu delu. |
|
|
|
Merilo: 1 : 2500 |
|
|
|
EŠD: 29583 |
|
Ime enote: Ižakovci – Domačija Maučec |
|
|
|
Ulica: Ižakovci |
|
Hišna 75 |
|
številka: |
|
Lokacija: parc. št. 1417/2, 1418/2, k.o. Ižakovci |
|
|
|
Utemeljitev Domačija v L stoji tik ob križišču glavne |
|
razglasitve: ceste. Sestoji iz pritlične zidane stanovanjske |
|
hiše, ki z daljšo stranico stoji vzdolž ceste |
|
in sklopa gospodarskih poslopij, ki se |
|
pravokotno stikajo z bivalnim delom. Hišo z |
|
letnico 1915 v pročelju, pokriva opečna |
|
dvokapnica z značilnim podaljšanim dvoriščnim |
|
napuščem, ki sloni na lesenih stebrih. Glavno |
|
obcestno in čelno fasado krasi zanimiva |
|
razgibana fasadna členitev z okenskimi okvirji |
|
s temeniki iz okroglih prodnikov, profiliranimi |
|
pilastri ter poudarjenimi talnim in mejnim |
|
zidcem. Ohranjeno je tako zunanje kot notranje |
|
stavbno pohištvo. Delno podkletena hiša je |
|
ohranila značilno pravokotno tlorisno zasnovo z |
|
vežo, kuhinjo, prednjo in zadnjo sobo ter |
|
shrambo. |
|
Niz pritličnih zidanih gospodarskih poslopij, |
|
ki se pravokotno stika s stanovanjsko hišo, |
|
pokriva opečna dvokapnica s podaljšanim |
|
dvoriščnim napuščem. V celoti se je ohranilo |
|
stavbno pohištvo, kakor tudi manjši detajli |
|
notranjosti kot tlaki in del notranje opreme. |
|
Domačija z letnico 1915 v čelu stanovanjske |
|
hiše, predstavlja del ohranjene značilne |
|
podeželske arhitekture panonskega območja. |
|
|
|
Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: |
|
varstvenega – varovanje etnoloških, arhitekturnih in |
|
režima: krajinskih vrednot v celoti, v njihovi |
|
izvirnosti in neokrnjenosti; |
|
– posebno varovanje zunanjosti objektov, |
|
njihove gradbene substance, tlorisne zasnove, |
|
notranje opreme in vplivnega območja; |
|
– prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in |
|
gabarite stavb, razen vzdrževalnih posegov; |
|
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh |
|
neokrnjenih prvin spomenika po načelu |
|
ohranjanja originala; |
|
– prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture |
|
in reklam. |
|
Zavarovano območje je namenjeno: |
|
– trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih |
|
vrednot; |
|
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika; |
|
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in |
|
situ, tisku in drugim medijem; |
|
– učno-demonstracijskem delu; |
|
– znanstveno-raziskovalnemu delu. |
|
|
|
Merilo: 1 : 2500 |
|
|
|
|
|
EŠD: 1254 |
|
Ime enote: Dokležovje – Cerkev sv. Štefana |
|
|
|
Lokacija: Parc. št. 934/2, k.o. Dokležovje |
|
Utemeljitev Enoladijska cerkev s poligonalnim oltarnim |
|
razglasitve: zaključkom in zvonikom nad vhodno fasado je |
|
bila sezidana leta 1844. Fasade členijo lizene |
|
s širšim vodoravnim podstrešnim poljem in |
|
lunetnimi okni z maltastimi obrobami. |
|
Notranjščina je preprosta, oltarni prostor pa |
|
moderniziran. |
|
|
|
Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: |
|
varstvenega – varovanje kulturnih, umetnostnih, |
|
režima: arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot |
|
v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti |
|
ter varovanje vseh vedut na spomenik; |
|
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v |
|
spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih |
|
spomeniških lastnosti; |
|
– prepoved predelav vseh sestavnih delov in |
|
likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot |
|
del spomenika; |
|
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh |
|
neokrnjenih prvin arhitekture po načelu |
|
ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, |
|
lege in materialov; |
|
– prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, |
|
tlorise, gabarite cerkve in arhitekturne člene, |
|
razen vzdrževalnih posegov; |
|
– omogočanje predstavitve celote in posameznih |
|
zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v |
|
meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne |
|
moti v njem odvijajoče se dejavnosti; |
|
– v območju spomenika je prepovedano posegati v |
|
prostor s postavljanjem objektov trajnega in |
|
začasnega značaja, vključno z nadzemno |
|
infrastrukturo ter nosilci reklam; |
|
– prepoved vseh posegov v arheološke plasti |
|
spomenika, razen pooblaščenim osebam. |
|
Zavarovano območje je namenjeno: |
|
– trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter |
|
ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, |
|
urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in |
|
krajinskih vrednot; |
|
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika; |
|
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in |
|
situ, tisku in drugih medijih; |
|
– učno demonstracijskem delu in znanstveno |
|
raziskovalnem delu; |
|
– opravljanju sakralnih obredov. |
|
Merilo: 1 : 2880 |
|
|
|
|
|
EŠD: 2874 |
|
Ime enote: Lipovci – Kapela sv. Petra in Pavla |
|
|
|
Lokacija: parc. št.: 2456, severni del 2819 parc, št. |
|
k.o. Lipovci |
|
Utemeljitev Kapela sv. Petra in Pavla stoji na stičišču |
|
razglasitve: dveh cest v središču vasi. Njeno tlorisno |
|
podobo sestavlja pravokotna ladja s tristrano |
|
zaključenim prezbiterijem na vzhodu in |
|
kvadratni zvonik z dvema stranskima stolpičema |
|
na zahodu. Kapela je bila zgrajena leta 1922. |
|
Ladjo prekriva opečna kritina, strehe zvonika |
|
in stolpičev so krite s pločevino. Fasade |
|
obteka gladek talni zidec. Ladjo obstopajo |
|
trije pari stopnjevanih opornikov, med katere |
|
so umeščena visoka zašiljena okna. Šilasti |
|
zaključki oken so dodatno poudarjeni s |
|
profilirano obrobo. Na prezbiteriju se |
|
pojavljajo tri slepa okna enakih oblik, |
|
poslikana s podobami sv. Jožefa, sv. Florijana |
|
in Kalvarije. Fasade zaključuje profiliran |
|
podstrešni venec. Glavno fasado na zahodu tvori |
|
zvonik z dvema nekoliko nižjima oglatima |
|
stranskima stolpičema, ki se dviga nad šilasto |
|
zaključenim glavnim portalom, umeščenim v |
|
osrednjo os. Stranska stolpiča imata v spodnjem |
|
delu po dve zašiljeni okenski odprtini s |
|
poudarjenim zaključkom, nad katerimi se |
|
pojavljajo dekorativna polja v obliki |
|
četverolista s profilirano obrobo. Odprtina nad |
|
portalom ima okroglo obliko. V zgornjem delu |
|
zvonika so prisotne štiri zvonovne line. Fasade |
|
zvonika in stolpičev se zaključujejo s trikotno |
|
oblikovanimi čeli, ki se dvigajo nad |
|
profiliranimi podstrešnimi venci in se |
|
nadaljujejo v strešine. Tudi trikotno |
|
oblikovana čela imajo profilirane obrobe. |
|
Celotna fasadna površina stilizirano ponazarja |
|
izgled rustike. |
|
V notranjščini je enoladijski prostor križno |
|
obokan in poslikan z dekorativno poslikavo. |
|
Prezbiterij ima križnorebrasto obočno shemo, ki |
|
pa nima poslikav. Pevska empora služi v |
|
spodnjem delu kot vhodna veža. |
|
Neogotska kapela sv. Petra in Pavla predstavlja |
|
kvaliteten primerek gradbene obrti iz prve |
|
četrtine 20. stoletja. Njeno bujno zunanjo |
|
podobo dodatno zaokroža dominantna lega sredi |
|
vasi. |
|
|
|
Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: |
|
varstvenega – varovanje kulturnih, umetniških in |
|
režima: ambientalnih vrednot v celoti, njihovi |
|
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh |
|
vedut na spomenik; |
|
– vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo |
|
biti podrejeni ohranjanju in varovanju |
|
spomeniških lastnosti; |
|
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh |
|
neokrnjenih prvin spomenika po načelu |
|
ohranjanja izvirne lege, materialov, opreme, |
|
poslikav, okrasja; |
|
– omogočanje predstavitve celote in posameznih |
|
zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v |
|
meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne |
|
moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti; |
|
– za spomenik in ob njem je prepovedano |
|
postavljati nosilce infrastrukture in reklam. |
|
Zavarovano območje je namenjeno: |
|
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, |
|
likovnih in krajinskih vrednot; |
|
– povečevanju pričevalnosti kulturnega |
|
spomenika; |
|
– prezentaciji kulturnih vrednot; |
|
– učno-demonstracijskemu delu; |
|
– znanstveno-raziskovalnemu delu. |
|
Merilo: 1 : 1000 |
|
|
|
|
|
EŠD: 6851 |
|
Ime enote: Beltinci – Spominska plošča Martinu Brumnu |
|
|
|
Ulica: Panonska |
|
Hišna 11 |
|
številka: |
|
Lokacija: parc. št. 86/4 k.o. Beltinci |
|
Utemeljitev Na čelno fasado stanovanjske hiše je pritrjena |
|
razglasitve: spominska plošča z napisom: »Ker ni te več, |
|
zato si vsepovsod, saj smrt te je življenju |
|
darovala, Martin Brumen, rojen 11. 8. 1898 – |
|
umrl 7. 6. 1945«. |
|
Martin Brumen se je kot mlad trgovec pridružil |
|
naprednemu gibanju v Prekmurju. Leta 1941 so ga |
|
Madžari zaprli. Po vrnitvi iz zapora se je |
|
umaknil na Pohorje, kjer sodeloval pri |
|
mobilizaciji novincev in pri ustanavljanju |
|
vaških odborov OF. Na terenu so ga Nemci ujeli |
|
in ga kmalu za tem zaprli v taborišče |
|
Mathhausen, kjer je ostal do konca vojne. 7. |
|
junija 1945 je po prihodu iz taborišča umrl v |
|
svojem domu v Beltincih. Spominsko ploščo so |
|
odkrili leta 1963. |
|
|
|
Opis Spomenik varujemo v njegovi avtentični |
|
varstvenega pričevalnosti. |
|
režima: |
|
|
|
Merilo: 1 : 2880 |
|
|
|
|
|
EŠD: 1258 |
|
Ime enote: Beltinci – Spomenik Štefanu Kovaču - Marku |
|
|
|
Lokacija: severozahodni del parc. št. 242/1 k.o. Beltinci |
|
Utemeljitev Ob cesti Gančani–Dobrovnik stoji na mestu, kjer |
|
razglasitve: je bil ustreljen Štefan Kovač – Marko, granitni |
|
spomenik z napisom: »Tu so madžarski fašisti |
|
dne 18. 10. 1941 ubili narodnega heroja Štefana |
|
Kovača – Marka«. Spomenik so odkrili leta 1951. |
|
Štefan Kovač se je rodil 1910. leta v vasi |
|
Nedelica in se tako ob pričetku vojne vključil |
|
v odporniške vrste in postal njegov idejni |
|
vodja za celotno Prekmurje. Organiziral je |
|
vrsto uspešnih akcij proti okupatorju. Zaradi |
|
izdaje so ga okupatorji zvabili v zasedo in ga |
|
usmrtili. Na mestu usmrtitve stoji spomenik. |
|
|
|
Opis Spomenik varujemo v njegovi avtentični |
|
varstvenega pričevalnosti, enako velja za njegovo |
|
režima: neposredno okolico. |
|
Merilo: 1 : 2880 |
|
|
|
EŠD: 1255 |
|
Ime enote: Bratonci – Znamenje |
|
|
|
Lokacija: Parc. št. 908/4 k.o. Bratonci |
|
Utemeljitev Znamenje s »Hrvaškim Kristusom« je iz leta |
|
razglasitve: 1724. Kip sedečega Kristusa, ki ga pred dežjem |
|
varuje polkrožna pločevinasta strešica, je |
|
postavljen na kamniti steber. Kristus ima na |
|
glavi trnjevo krono in si z desnico podpira |
|
glavo, z levico pa se opira na koleno. Na |
|
podstavku je napis 1724, 1963 in 1974. |
|
|
|
Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: |
|
varstvenega – varovanje kulturnih, umetnostnih, |
|
režima: arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot |
|
v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti |
|
ter varovanje vseh vedut na spomenik; |
|
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v |
|
spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih |
|
spomeniških lastnosti; |
|
– prepoved predelav vseh sestavnih delov in |
|
likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot |
|
del spomenika; |
|
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh |
|
neokrnjenih prvin arhitekture po načelu |
|
ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, |
|
lege in materialov; |
|
– prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, |
|
tlorise, gabarite kipa in arhitekturne člene, |
|
razen vzdrževalnih posegov; |
|
– omogočanje predstavitve celote in posameznih |
|
zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v |
|
meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne |
|
moti v njem odvijajoče se dejavnosti; |
|
– v območju spomenika je prepovedano posegati v |
|
prostor s postavljanjem objektov trajnega in |
|
začasnega značaja, vključno z nadzemno |
|
infrastrukturo ter nosilci reklam. |
|
Zavarovano območje je namenjeno: |
|
– trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter |
|
ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, |
|
urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in |
|
krajinskih vrednot; |
|
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika; |
|
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in |
|
situ, tisku in drugih medijih; |
|
– učno demonstracijskem delu in znanstveno |
|
raziskovalnem delu; |
|
– opravljanju sakralnih obredov. |
|
Merilo: 1 : 2880 |
|
|
|
EŠD: 1257 |
|
Ime enote: Bratonci – Spominsko obeležje Štefanu Kuharju |
|
|
|
Lokacija: osrednji del par. št. 1242 k.o. Bratonci |
|
Utemeljitev Na pokopališču v Bratoncih stoji spomenik |
|
razglasitve: publicistu in zbiratelju narodnega blaga |
|
Štefanu Kuharju, ki je bil postavljen leta 1932 |
|
ter izdelan pa načrtih arhitekta Jožeta |
|
Plečnika. Spomenik predstavlja stebrast kamnit |
|
spomenik na vrhu spomenika sta upodobljeni |
|
golobici. Na spomeniku je napis »V BOGI POČIVA |
|
ŠTEVAN KUHAR 29 JUL 1882 24 SEP 1915 V |
|
BRATONCIH GOREČI NABIRALEC NARODNEGA BLAGA I |
|
DELAVEC PRI TISKI SLOVENSKE KRAJINE 1932«. Na |
|
kripti spomenika je križ z upodobljeno podobo |
|
Kristusa. |
|
Zaradi širokega opusa in pomembnosti |
|
Plečnikovih del, katere del je tudi ta |
|
spomenik, varujemo nagrobnik kot spomenik |
|
lokalnega pomena. |
|
|
|
Opis Spomenik varujemo v njegovi avtentični |
|
varstvenega pričevalnosti. |
|
režima: |
|
|
|
Merilo: 1 : 2880 |
|
|
|
EŠD: 1259 |
|
Ime enote: Lipovci – Kip matere Karla Jakoba |
|
|
|
Lokacija: vzhodni del parc. št. 2718, k.o. Lipovci |
|
Utemeljitev Nagrobnik matere slikarja Karla Jakoba ima |
|
razglasitve: obliko stoječe kmečke žene, izdelan je iz |
|
kamna, na podstavku ima napis. Avtor nagrobnika |
|
je kipar Franc Kuhar leta 1922. Franc Feri |
|
Kuhar je pomemben prekmurski kipar, ki je |
|
ustvaril celo vrsto kvalitetnih likovnih del. |
|
Bogato kiparjevo ustvarjalno pot je prekinila |
|
vojna in smrt v taborišču. Veliko zbirko |
|
njegovih najpomembnejših del hrani muzej |
|
Pokrajinski muzej v Murski Soboti. |
|
|
|
Opis Spomenik varujemo v njegovi avtentični |
|
varstvenega pričevalnosti, enako velja za njegovo |
|
režima: neposredno okolico. |
|
|
|
Merilo: 1 : 2880 |
|
|
|
|
|
EŠD: 29581 |
|
Ime enote: Beltinci – Slavicova kovačija |
|
|
|
Ulica: Na kamni |
|
Lokacija: vzhodni del parc. št. 1305 in 1306 k.o. |
|
Beltinci |
|
Utemeljitev V ulici Na kamni, v cestnem križišču, stoji |
|
razglasitve: značilna večja kovačija, ki datira v čas |
|
začetka 20. stoletja. Kovačija je grajena iz |
|
navadne opeke ter je neometana. Dvokapna opečna |
|
streha je podaljšana v nadstrešek, kjer so pod |
|
streho podkovali konje in popravljali vozove. |
|
Razen vhodnih vrat je originalno stavbno |
|
pohištvo v celoti ohranjeno. V kovačiji, ki ni |
|
v funkciji je ohranjeno ognjišče z mehom in vse |
|
pripadajoče kovaško orodje. |
|
|
|
Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: |
|
varstvenega – varovanje kulturnih, arhitekturnih, |
|
režima: zgodovinskih ter tehniških vrednot v celoti, |
|
njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter |
|
varovanje vseh vedut na spomenik; |
|
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v |
|
spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih |
|
spomeniških lastnosti; |
|
– prepoved predelav vseh sestavnih delov in |
|
tehniških prvin objekta, ki so ovrednotene kot |
|
del spomenika; |
|
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh |
|
neokrnjenih prvin arhitekture po načelu |
|
ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, |
|
lege in materialov; |
|
– prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, |
|
tlorise, in arhitekturne člene, razen |
|
vzdrževalnih posegov; |
|
– omogočanje predstavitve celote in posameznih |
|
zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v |
|
meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne |
|
moti v njem odvijajoče se dejavnosti; |
|
– v območju spomenika je prepovedano posegati v |
|
prostor s postavljanjem objektov trajnega in |
|
začasnega značaja, vključno z nadzemno |
|
infrastrukturo ter nosilci reklam. |
|
Zavarovano območje je namenjeno: |
|
– trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter |
|
ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, |
|
zgodovinskih in tehniških vrednot; |
|
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika; |
|
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in |
|
situ, tisku in drugih medijih; |
|
– učno demonstracijskem delu in znanstveno |
|
raziskovalnem delu. |
|
|
|
Merilo: 1 : 2880 |
|
|
|
5. člen |
|
Meje območij kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih območij so
vrisane na digitalnem katastrskem načrtu v merilih 1 : 2880, in 1 :
2500, prav tako so prikazane v preglednem katastrskem načrtu v merilu 1
: 5000. |
|
Izvirnike načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hranita Zavod za
varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor in Občina
Beltinci. |
|
|
|
III. OZNAČEVANJE SPOMENIKOV |
|
|
|
6. člen |
|
Spomeniki se označijo v skladu s Pravilnikom o označevanju nepremičnih
kulturnih spomenikov, razen arheoloških in naselbinskih spomenikov. |
|
|
|
IV. IZVAJANJE ZAŠČITE |
|
|
|
7. člen |
|
Za vsako spremembo funkcije spomenika ali njegovega dela in za vsak
poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče in vplivno območje so
potrebni predhodni kulturno-varstveni pogoji in na njihovi podlagi
kulturno-varstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine. |
|
|
|
8. člen |
|
Podrobnejše pogoje za raziskovanje, način vzdrževanja, pogoje za posege,
fizično varovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika,
dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti ter
posamezne druge ukrepe določa Zakon o varstvu kulturne dediščine. |
|
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico na spomeniku le v
obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika. |
|
|
|
9. člen |
|
Na podlagi tretjega odstavka 13. člena Zakona o varstvu kulturne
dediščine, pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški
knjigi status kulturnega spomenika na posameznih parcelah, navedenih v
aktu o razglasitvi. |
|
|
|
V. NADZOR |
|
|
|
10. člen |
|
Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih
predpisov in drugih aktov, ki se nanašajo na varstvo, opravlja
inšpektor, pristojen za kulturno dediščino. |
|
|
|
Vl. KAZENSKE DOLOČBE |
|
|
|
11. člen |
|
Za vse kršitve tega odloka se uporabljajo določbe od 125. do 128. člena
Zakona o varstvu kulturne dediščine. |
|
|
|
VIl. KONČNE DOLOČBE |
|
|
|
12. člen |
|
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati določbe Odloka o
razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju
občine Murska Sobota (Uradne objave št. 8/91, 5/23), ki se nanašajo na
nepremične kulturne ter zgodovinske spomenike na območju Občine
Beltinci. |
|
|
|
13. člen |
|
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
|
|
Št. 032-01/2012-17/216/V |
|
Beltinci, dne 10. julija 2012 |
|
|
|
Župan |
|
Občine Beltinci |
|
dr. Matej Gomboši l.r. |
| |