Na
podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15
– ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in v povezavi z 273. členom
Zakona o urejanju prostora
(Uradni list RS, št. 61/17 – ZUreP-2) ter 16. člena
Statuta Občine Braslovče
(Uradni list RS, št. 69/12, 22/17) je Občinski svet Občine Braslovče na
3. redni seji dne 13. 2. 2019 sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja PA 2 –
Braslovče (Marovt-Rojšek) |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(pravna podlaga za občinski podrobni
prostorski načrt) |
|
(1) Zakon o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS,
št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C,
57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in
61/17 – ZUreP-2). |
(2) Zakon o urejanju prostora – ZureP-2 (Uradni list RS, št. 61/17). |
(3) Strategija prostorskega razvoja občine in Prostorski red Občine
Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08, 46/11, 8/15) v povezavi s
119. členom Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Braslovče
(Uradni list RS, št. 61/18). |
(4) Statut Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 69/12 in 22/17). |
(5) Podrobni načrt je izdelal: VIZURA Matko d.o.o., pod številko:
128/2016 z datumom januar 2019. |
|
2. člen |
|
(vsebina načrta) |
|
(1) Vsebina tekstualnega dela: |
1. OPIS PROSTORSKE UREDITVE |
2. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
3. ZASNOVA PROJEKTIH REŠITEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA JAVNO
GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO IN JAVNO GRAJENO DOBRO |
4. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
5. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA
NARAVE |
6. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI |
7. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
8. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ |
9. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI
PODROBNEGA NAČRTA |
(2) Vsebina grafičnega dela: |
1. IZSEK IZ PROSTORSKIH SESTAVIN PLANA OBČINE |
2. OBMOČJE NAČRTA Z OBSTOJEČIM PARCELNIM STANJEM |
3. PRIKAZ VPLIVOV IN POVEZAV S SOSEDNJIMI OBMOČJI |
4. ZAZIDALNA SITUACIJA |
5. PRIKAZ OMREŽIJ IN PRIKLJUČEVANJA NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO
TER GRAJENO JAVNO DOBRO |
6. PRIKAZ UREDITEV VAROVANJA OKOLJA |
7. PRIKAZ UREDITEV VAROVANJA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
8. NAČRT PARCELACIJE |
(3) Seznam prilog: |
1. ODLOČBA MINISTRSTVA ZA OKOLJE IN PROSTOR, DA NI POTREBNO IZVESTI CPVO |
2. GEODETSKI NAČRT S CERTIFIKATOM |
3. SMERNICE IN MNENJA |
4. POVZETEK ZA JAVNOST |
5. STROKOVNE PODLAGE |
(4) Sestavine OPPN so opisane in prikazane v tekstualnem in grafičnem
delu podrobnega načrta, ki je skupaj s prilogami na vpogled na Občini
Braslovče. |
|
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE |
|
3. člen |
|
(predmet načrta) |
|
(1) S tem OPPN se načrtuje na ureditvenem območju izgradnja štirih (4)
samostojnih enostanovanjskih stavb, odstranitve, dograditve, vzdrževanje
in rekonstrukcije obstoječih objektov, spremembe namembnosti, ter
legalizacija obstoječih objektov v skladu s pogoji tega načrta. |
(2) Ta načrt določa tudi pogoje za ureditev zelenih površin, ograje,
izgradnjo prometne, energetske in komunalne infrastrukture. |
(3) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno z veljavno
zakonodajo. |
(4) Načrtujejo se rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne
dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami. |
(5) Podana je možnost etapne izvedbe prostorskih ureditev in dopustna
odstopanja. |
|
4. člen |
|
(območje načrta) |
|
(1) Lega ureditvenega območja: |
Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta leži na
jugozahodnem delu trga Braslovče. |
(2) Meja ureditvenega območja: |
Meja
ureditvenega območja poteka na južnem, jugovzhodnem in jugozahodnem delu
po obstoječih cestah in na severnem delu po obstoječi posestni meji do
kmetije Rojšek. |
(3) Velikost območja: |
Površina ureditvenega območja OPPN znaša 0,43 ha. |
(4) Parcelno stanje: |
Območje OPPN vključuje zemljišče parcel številka: 1, *20, *22/1, 562 in
del parcele 565/4, vse v k.o. Braslovče. |
(5) Če se v postopku priprave projektne dokumentacije za gradnjo, izkaže
potreba po dograditvi gospodarske javne infrastrukture in grajenega
javnega dobra, se lahko z gradnjo posega tudi na zemljišča zunaj območja
podrobnega načrta. |
|
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V
PROSTOR |
|
5. člen |
|
(vplivi in povezave prostorske ureditve
s sosednjimi območji) |
|
(1) Predvidena gradnja leži v območju znotraj obstoječih cest in
objektih sosednje kmetije in stanovanjskih stavb v nizu trga Braslovče. |
(2) Prometno se bo območje OPPN-ja preko nove dostopne poti
priključevalo na privatno cesto s parcelno številko št. 565/4, k.o.
Braslovče, za katero je potrebno pridobiti služnostno pravico vožnje in
hoje po zemljišču, le-ta pa se priključuje na javno občinsko cesto, ki
je kategorizirana kot javna pot JP990340 (odsek JP990341 – Braslovče
enosmerna). Obstoječ cestni priključek se ne spreminja. |
(3) Za potrebe izgradnje in uporabe predvidenih objektov bo potrebna
izgradnja komunalne, energetske in prometne infrastrukture. |
|
6. člen |
|
(namembnost območja) |
|
Območje OPPN se v skladu s Prostorskim redom občine Braslovče nahaja
znotraj prostorske enote PE 13 – Braslovče in Rakovlje, za katerega je
predvidena gradnja samostojnih enostanovanjskih stavb. Dopustne so
dopolnilne mirne dejavnosti, ki ne povzročajo večje obremenitve okolja s
hrupom in emisijami, kot je dopustna za stanovanjska območja. |
|
7. člen |
|
(vrste gradenj) |
|
(1) Na območju OPPN so dopustne gradnje enostanovanjskih stavb. |
(2) Na območju urejanja so dovoljene tudi naslednje vrste posegov v
prostor: |
– Odstranitve obstoječih objektov |
– Dograditve, vzdrževanje in rekonstrukcije obstoječih objektov |
– Spremembe namembnosti ter legalizacija obstoječih objektov |
– Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno z veljavno
zakonodajo |
– Izgradnjo prometne, energetske in komunalne infrastrukture. |
|
8. člen |
|
(arhitekturne, krajinske in oblikovalske
rešitve prostorskih ureditev) |
|
(1) Oblikovanje arhitekturne podobe in uporaba materialov objektov mora
biti v skladu s Prostorskim redom Občine Braslovče, ki velja za
prostorsko enoto PE 13 – Braslovče in Rakovlje. |
(2) Objekti bodo pravokotne tlorisne zasnove. Osnovni gabariti niso
predpisani, upoštevati pa je potrebno največjo možno zazidalno površino,
razmerje stranic med 1:1,5 in 1:2 in minimalne odmike od posestnih mej,
požarnovarnostne smernice in pogoje nosilcev urejanja prostora. |
(3) Pri načrtovanju in izgradnji je potrebno upoštevati in ohranjati
obstoječo tipologijo naselja – Rakovlje, ki je gručasto naselje,
osrednji del Braslovč pa je tipično obcestno središčno naselje. |
(4) Mase novih objektov in arhitekturno oblikovanje morajo upoštevati
tradicionalno morfologijo in tipologijo pozidave: podolgovat, pravokotni
tlorisni gabarit z razmerjem stranic med 1:1,5 in 1:2, etažnost objektov
(K) + P + M z nizkim kolenčnim zidom (oziroma brez njega), brez dodatkov
na fasadah (izzidki, stolpiči, fasadni pomoli). Strehe morajo biti
simetrične dvokapnice z naklonom strešin od 400+/-20 in
krite z opečno kritino opečne barve. Za osvetljevanje podstrešja so
dopustne posamezne manjše klasično oblikovane dvokapne frčade s slemeni
pravokotno na sleme strehe. Fasade morajo biti zaključene v klasičnem
zaglajenem ometu in svetlega, nevtralnega barvnega tona. Fasadne
odprtine morajo biti pokončne ter med seboj skladno razporejene. V
primeru večjih odprtin morajo biti le-te vertikalno členjene. Stavbno
pohištvo v odprtinah mora biti leseno. |
(5) Morebitni novi enostavni in nezahtevni objekti morajo v oblikovanju
in materialih ravno tako upoštevati urbanistične zakonitosti ter
arhitekturno tipologijo tega prostora. |
|
9. člen |
|
(pogoji in usmeritve glede lege,
velikosti in oblikovanja objektov) |
|
(1) Gabariti novih objektov se morajo načelno prilagajati obstoječim
objektom oziroma razpoložljivemu prostoru glede odmikov od prometne in
komunalne infrastrukture ter predvidenih objektov, pri čemer je potrebno
upoštevati tudi požarne odmike. |
(2) Največje dovoljene dimenzije načrtovanih stanovanjskih stavb so 15 m
x 10 m. Streha mora biti obvezno dvokapnica z usmerjenostjo slemena po
daljši stranici objekta z razmerjem stranic med 1:1,5 in 1:2, etažnost
stavb (K) + P + M z nizkim kolenčnim zidom (oziroma brez njega). |
(3) Znotraj območja OPPN je možna gradnja nezahtevnih in enostavnih
objektov skladno z veljavno zakonodajo. Gradijo se lahko kot prizidek k
osnovnemu objektu ali samostojno. Oblikovani morajo biti usklajeno z
osnovnim objektom. Enostavni in nezahtevni objekti so lahko postavljeni
z odmikom 2 m od sosednjih zemljišč oziroma bližje, če s tem pisno
soglaša lastnik sosednjega zemljišča. |
(4) Vsi stanovanjski objekti, se lahko gradijo z minimalnim odmikom 4,00
m od posestne meje. V kolikor investitor pridobi soglasje lastnika
sosednjega zemljišča je možno graditi objekt z manjšim odmikom pod
pogojem, da so izpolnjene požarno varnostne zahteve. |
(5) Zaradi oblike in funkcije naselja, na območju ureditve, ni potrebno
upoštevati faktorjev izkoriščenosti zemljišč. |
(6) Pred kakršnimikoli posegi v prostor je potrebno pridobiti
geomehansko poročilo in v skladu z njim prilagoditi način gradnje. |
|
10. člen |
|
(zunanja ureditev) |
|
(1) Zunanja ureditev mora upoštevati zgodovinski značaj naselja in
značilnosti širše kulturne krajine. Posebno pozornost je zato potrebno
nameniti odprtemu prostoru oziroma vrtovom posameznih objektov. |
(2) Okolica objektov naj bo ozelenjena s travo in avtohtonim rastjem,
dopustne so manjše zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo, po
velikosti pa ne smejo izstopati. |
(3) V primeru zasaditve sadnega drevja mora lastnik pri uporabi škropiv
upoštevati varstvo okolja. |
(4) Dovoljena je postavitev lahke ograje, ki so za tovrstna naselja
značilne, le v primeru protihrupnih zaščit masivne in po možnosti
ozelenjene. Medsosedske ograje ne smejo biti višje od 1,80 m. V primeri
postavitve ograje proti javnim cestam je potrebno pridobiti pogoje in
pisno soglasje upravljavca ceste, ki določi ustrezne odmike in njihovo
višino tako, da ne posega v polje preglednosti. |
|
IV. ZASNOVA PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
11. člen |
|
(splošni pogoji glede priključevanja
objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro) |
|
(1) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in
telekomunikacijske infrastrukture na območju podrobnega načrta so: |
– vsi objekti znotraj območja podrobnega načrta morajo biti priključeni
na obstoječe in predvideno gospodarsko infrastrukturo ter grajeno javno
dobro, |
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po prometnih
in intervencijskih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je
omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav, |
– v
primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega
zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih omrežij na njegovem
zemljišču, upravljavec posameznega javnega omrežja pa mora za to od
lastnika pridobiti služnost, |
– dopušča se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov
(geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki ureja to področje. |
|
12. člen |
|
(prometno omrežje) |
|
Prometno se bo območje OPPN-ja preko individualnega priključka
priključevalo na privatno cesto s parcelno številko št. 565/4 k.o.
Braslovče, za katero je potrebno pridobiti služnostno pravico vožnje in
hoje po zemljišču, le-ta pa se preko obstoječega skupinskega cestnega
priključka priključuje na javno občinsko cesto, ki je kategorizirana kot
javna pot JP990340 (odsek JP990341 Braslovče enosmerna). Obstoječ cestni
priključek se ne spreminja. |
|
13. člen |
|
(pogoji in rešitve priključevanja
objektov na vodovodno omrežje) |
|
(1) Oskrba novih stanovanjskih stavb s pitno vodo na obravnavanem
območju je možna preko izgrajenega javnega vodovoda v izvedbi NL DN 1000
mm, ki poteka južno od obravnavanega območja po nasprotni strani javne
poti JP990340 (odsek JP990341 Braslovče enosmerna). |
(2) Za oskrbo novih stavb bo zgrajen nov sekundarni vod. Priključki do
predvidenih objektov bodo izvedeni z vgradnjo cestnih zapornih ventilov.
Vodomeri se vgradijo v zunanje vodomerne jaške. Novo razvodno omrežje bo
zagotavljalo požarno varnost z vgradnjo nadzemnih hidrantov. |
(3) Pod utrjenimi površinami je obvezna uporaba materialov iz nodularne
litine. |
(4) Minimalni odmik novih stanovanjskih objektov od javnega vodovoda
mora znašati 4,0 m. |
|
14. člen |
|
(pogoji in rešitve priključevanja
objektov na kanalizacijsko omrežje) |
|
(1) Meteorna kanalizacija |
Čiste padavinske vode z obravnavanega območja (strehe, parkirišča, ceste
…) bodo ponikale v podtalje, pri tem bodo ponikovalnice locirane izven
vpliva voznih in manipulativnih površin. Na vsaki parceli je predvidena
vgradnja ustrezno dimenzioniranega vodnega rezervoarja v funkciji
zadrževanja meteornih vod in za potrebe zalivanja ter druge potrebe,
kjer ni nujna uporaba pitne vode. |
(2) Fekalna kanalizacija |
Na
obravnavanem območju je zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki se
zaključuje s centralno čistilno napravo. |
Novi
objekti bodo odvajali fekalno vodo po novo zgrajenih priključkih v
obstoječ fekalni kanal, ki se nahaja ob zahodni strani obravnavanega
območja. |
Fekalne vode je potrebno odvajati v javno kanalizacijo skladno z Uredbo
o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS,
št. 98/15), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod
v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15)
ter Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav
za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih ter padavinskih voda
(Uradni list RS, št. 66/07, 16/08). |
|
15. člen |
|
(pogoji in rešitve priključevanja
objektov na električno omrežje) |
|
(1) Energija za napajanje predvidenih stanovanjskih hiš je na razpolago
na NN zbiralnicah obstoječe prostostoječe razdelilne omarice na parceli
št. 1, k. o. Braslovče, katera se napaja iz transformatorske postaje TP
Braslovče trg – NN izvod Rakovlje Levo. |
(2) Pred priključitvijo predvidenih objektov je potrebno dograditi
varovalno podnožje v prej navedeno obstoječo razdelilno omarico. |
(3) V fazi nadaljnjega načrtovanja in pridobitve gradbenega dovoljenja
si je potrebno od Elektra Celje d.d. pridobiti soglasja za priključitev
in soglasja k projektu v skladu z veljavno zakonodajo. |
|
16. člen |
|
(javna razsvetljava) |
|
Na
območju OPPN je predvidena izgradnja javne razsvetljave po idejni
zasnovi elektrifikacije. |
|
17. člen |
|
(pogoji in rešitve priključevanja
objektov na komunikacijsko omrežje) |
|
(1) Na obravnavanem območju poteka TK omrežje v upravljanju Telekom
Slovenije in KKS v upravljanju TELEMACH d.o.o., Ljubljana, ki jih bo v
fazi projektiranja in gradnje potrebno natančno locirati in po potrebi
prestaviti oziroma zaščititi. |
(2) Za nove stanovanjske stavbe na obravnavanem območju OPPN se načrtuje
izvedba novih priključkov komunikacijskega omrežja. |
|
18. člen |
|
(ogrevanje) |
|
Za
potrebe ogrevanja naj se uporabljajo čisti energenti kot so plin,
biomasa in podobno. Priporočena je tudi uporaba alternativnih in
obnovljivih virov energije. |
|
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO
OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
19. člen |
|
(ukrepi za ohranjanje kulturne
dediščine) |
|
(1) Na območju urejanja ter v območju vplivov novih posegov na okolje se
nahajajo naslednje enote kulturne dediščine: |
– ESD 41 Braslovče-Trško jedro-spomenik-naselbinska dediščina |
– ESD 19728 Braslovče-Hiša Braslovče 1-dediščina-stavbna dediščina |
– Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja
prostora, ki je obvezna priloga tega akta, in drugih uradnih evidenc. |
(2) Kulturni spomenik Braslovče-Trško jedro, ESD 41 je razglašen z
Odlokom o razglasitvi naselja Braslovče, historičnega jedra naselja
Petrovče, naselja Vransko in starega trškega jedra naselja Žalec za
kulturne spomenike, Uradni list SRS, št. 20/89. Braslovče so trg iz
druge četrtine 12. stoletja, ki ima ohranjeno prvotno naselbinsko
zasnovo, arhitekturne poudarke in silhueto naselja. Trg leži na ježi,
severozahodno od Celja. |
(3) Za vsak poseg v enoto dediščine je treba pridobiti kulturnovarstvene
pogoje in kulturnovarstveno soglasje po predpisih s področja varstva
kulturne dediščine. |
(4) Skladno z 28. točko 3. člena ZVKD-1 se na razpoložljivih površinah
izvedejo predhodne arheološke raziskave za določitev vsebine in sestave
najdišča. Na območju usklajenih lokacij gradenj (stanovanjskih objektov
z infrastrukturo in povezovalne ceste) se izvede ročni izkop testnih jam
velikosti 1 x 1 m do pojava arheoloških ostalin oziroma do sterilne
geološke osnove. Natančno število testnih jam bo opredeljeno v kulturno
varstvenih pogojih, ki jih je treba pridobiti v postopku priprave
projektne dokumentacije, in jih izda pristojna območna enota Zavoda za
varstvo kulturne dediščine. Na osnovi rezultatov opravljenih predhodnih
arheoloških raziskav bodo podani nadaljnji ukrepi varstva kulturne
dediščine. |
(5) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave je treba pridobiti
kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline. Podrobnejši obseg in faznost predhodnih arheoloških raziskav
določi pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije z izdajo kulturnovarstvenih pogojev. |
|
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE
OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE |
|
20. člen |
|
(varovanje okolja) |
|
(1) Na obravnavanem območju ni evidentiranih naravnih vrednot,
zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. |
(2) Hrup |
Predvideni objekti v območju občinskega podrobnega prostorskega načrta
ne bodo obremenjevali okolja s hrupom, ki bi presegal zakonsko dovoljene
ravni. V skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju,
spada predvideno območje v III. stopnjo varstva pred hrupom, za katero
veljajo mejne vrednosti kazalcev hrupa 60 db za dan in 50 db za noč. |
(3) Zrak |
Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih količin
vsebnosti, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih
emisijskih vrednosti snovi v zrak (Uradni list RS, št. 73/94, 52/02,
8/03, 41/04 – ZVO-1, 66/07). |
Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno,
zanesljivo in trajno delovanje kurilnih naprav skladno z Uredbo o
emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94,
51/98, 83/98, 105/00, 50/01, 46/02, 49/03, 41/04 – ZVO-1, 45/04, 34/07). |
(4) Vode |
Obravnavano območje se ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih
virov. Padavinske vode iz obravnavanega območja (s streh, parkirišča,
ceste …) se bodo odvajale v podtalje preko ponikovalnic, katere bodo
locirane v travnatih površinah. Odvajanje padavinskih voda z utrjenih
površin in strešin je načrtovano v skladu z določili 92. člena Zakona o
vodah in sicer tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok
padavinskih voda z urbanih površin (zatravitev ob objektih, travne
plošče …). V ta namen so za zadrževanje padavinskih voda pred končnim
iztokom v ponikovalnice predvideni zadrževalniki ustreznih dimenzij. |
|
21. člen |
|
(ravnanje z odpadki) |
|
(1) Način zbiranja in ravnanja s komunalnimi odpadki je urejen v skladu
z veljavnimi občinskimi predpisi in smernicami pristojnega podjetja. |
(2) Za predviden objekt je zagotovljeno zbirno mesto za odpadke, kjer
izvajalec javne službe opravi odvoz odpadkov. Zagotoviti je potrebno
nemoten dostop do zabojnikov po ustrezni transportni poti. Izvajalec
javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na tem območju opravlja
odvoz odpadkov enkrat na teden, kar se mora upoštevati pri prilagoditvi.
Zbirna mesta morajo ustrezati splošnim zahtevam javne službe ravnanja s
komunalnimi odpadki. |
|
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER
VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
|
22. člen |
|
(vodnogospodarski ukrepi) |
|
(1) Obravnavano območje ni poplavno ogroženo, ne posega v vplivno
območje vodotoka in ni na območju visoke podtalnice. |
(2) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na
vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi mnenja,
ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda
Direkcija RS za vode. |
|
23. člen |
|
(varstvo pred potresom) |
|
Objekti se nahajajo na območju z intenziteto VII. stopnje po MCS. Pri
projektiranju je potrebno upoštevati projektni pospešek tal za
obravnavano območje, ki znaša 0,150 g in je povzet iz karte potresne
nevarnosti Slovenije. |
|
24. člen |
|
(varstvo pred požarom) |
|
(1) Predvidena zazidava in ureditev skladno z veljavnimi predpisi
zagotavlja potrebne odmike med objekti za omejevanje širjenja požara na
sosednje objekte. |
(2) Požarna varnost objektov je zagotovljena z dovozi za intervencijska
vozila po obstoječih javnih cestah ter obstoječem in predvidenem dovozu,
zagotovljene so zadostne delovne površine za intervencijska vozila na
manipulacijskih in travnatih površinah. |
(3) Predvideno vodovodno omrežje s hidranti bo zagotavljalo zadostno
količino vode za gašenje požarov skladno s predpisi, ki urejajo požarno
varnost |
(4) Varen umik ljudi in premoženja je možen na zunanje zelene in
prometne površine. |
(5) Vgrajeni materiali, naprave in napeljave v objektih morajo biti
zgrajeni oziroma izdelani tako, da je zagotovljena požarna varnost
skladno s predpisi. |
|
25. člen |
|
(erozivna in plazovita ogroženost) |
|
(1) Območje podrobnega načrta ni erozivno in plazovito ogroženo. |
(2) V fazi projektiranja je potrebno na podlagi geomehanskega poročila
preveriti statično stabilnost terena in predvideti ustrezne rešitve. |
|
26. člen |
|
(razlitje nevarnih snovi) |
|
Pri
načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je
treba načrtovati ustrezne tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo
preprečili razlitje nevarnih snovi. |
|
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE
UREDITVE |
|
27. člen |
|
(etapnost) |
|
OPPN
omogoča etapno izvajanje oziroma, postopno skladno s potrebami in
zmožnostmi investitorjev in glede na predhodno izvedeno gospodarsko
infrastrukturo. |
|
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA
IZVAJANJE |
|
28. člen |
|
(obveznosti investitorja in izvajalcev) |
|
(1) Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav
nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške. |
(2) Poleg obveznosti iz predhodnih določil, mora investitor in
izvajalci: |
–
pred začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske
in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in
zaščititi obstoječe infrastrukturne vode; |
–
zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem
omrežju cest in poti; |
–
sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo
zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane; |
–
zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko
obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav; |
– v
času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo
gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo
zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih
škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode; |
–
vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za
načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora na podlagi gradbenega
dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. |
|
X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD
FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV |
|
29. člen |
|
(dopustna odstopanja) |
|
(1) Pri realizaciji podrobnega načrta so dopustna odstopanja od
tehničnih rešitev določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem
preučevanju prometnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih
in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno
tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika, s katerimi se ne
smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Odstopanja od tehničnih
rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo
soglašati organi in organizacije v delovno področje katerih posegajo ta
odstopanja. |
(2) Dopustna so odstopanja: |
– odstopanje gabaritov objektov pod pogojem, da se upošteva in ohrani
podolgovata zasnova objektov, da to dopušča velikost funkcionalnega
zemljišča in konfiguracija terena. Spremembe ne smejo ovirati
realizacije OPPN in morajo biti v skladu s predpisi, ki se nanašajo na
varovanje okolja. Spoštovani morajo biti minimalni odmiki od parcelnih
mej. |
– dovoljeno je preoblikovanje zunanjih površin, pri čemer je potrebno
upoštevati vse predpisane odmike in ostale pogoje, določene s tem
odlokom. |
– sprememba zasnove prometne, komunalne ali energetske infrastrukture,
če to predstavlja bolj ekonomična investicijska vlaganja, boljše
projektne parametre ali primernejše rešitve v smislu varovanja okolja. |
|
XI. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN
POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA |
|
30. člen |
|
(prenehanje veljavnosti podrobnega
načrta) |
|
(1) Po končani izgradnji objektov in ureditev po tem odloku so dovoljena
investicijsko vzdrževalna dela in rekonstrukcije objektov. |
(2) Za območje urejanja ni posebnih zahtev glede usmeritve za določitev
meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta. OPPN
preneha veljati ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina
Braslovče. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja
hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja
prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove
veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se
smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka. |
|
XII. KONČNE DOLOČBE |
|
31. člen |
|
(vpogled) |
|
Vsa
dokumentacija kot priloga tega odloka je na vpogled pri pristojnih
službah Občine Braslovče in na Upravni enoti v Žalcu, Oddelek za okolje
in prostor. |
|
32. člen |
|
(nadzor) |
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo občinske in državne
inšpekcijske službe za posamezna področja. |
|
33. člen |
|
(veljavnost odloka) |
|
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 35050-8/2016-12 |
Braslovče, dne
13. februarja 2019 |
|
Župan |
Občine Braslovče |
Tomaž Žohar l.r. |