Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10, 57/12 in 109/12) in 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 4/12 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Ormož dne 21. seji dne 25. 03. 2013 sprejel

Odlok

o občinskem prostorskem načrtu

  občine Ormož

I.  Uvodni določbi

1. člen

(podlaga za občinski prostorski načrt)

(1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) sprejme Občinski prostorski načrt občine Ormož (v nadaljevanju prostorski načrt).

(2) Prostorski načrt je prostorski akt, s katerim se določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor. Prostorski načrt velja za celotno območje občine Ormož in je podlaga za izdajo dovoljenj za posege v prostor.

(3) Prostorski načrt je usklajen z mnenji nosilcev urejanja prostora oziroma s predpisi z njihovih delovnih področij. Na občinski prostorski načrt je pridobljena tudi odločba o sprejemljivosti vplivov izvedbe prostorskega akta na okolje.

(4) Izrazi in kratice, uporabljeni v tem odloku so obrazloženi v Prilogi 2 tega odloka.

2. člen

(vsebina prostorskega načrta)

(1) Prostorski načrt je sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela.

a) V strateškem delu prostorskega načrta se za celotno območje občine Ormož določijo:

-   izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine,

-   zasnova prostorskega razvoja občine,

-   zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena,

-   usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo,

-   usmeritve za razvoj v krajini,

-   usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč,

-   usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev,

-   koncept prostorskega razvoja mesta Ormož in naselij Cvetkovci, Ivanjkovci, Kog, Miklavž pri Ormožu, Podgorci, Trgovišče in Velika Nedelja.

b) V izvedbenem delu prostorskega načrta se po posameznih enotah urejanja prostora določijo:

-   enote urejanja prostora,

-   območja namenske rabe prostora,

-   prostorski izvedbeni pogoji,

-   območja, za katere se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.

(2) Sestavni deli prostorskega načrta so:

-   besedilo prostorskega načrta – Odlok o občinskem prostorskem načrtu,

-   grafični del prostorskega načrta,

-   priloge prostorskega načrta.

(3) Priloge k besedilu odloka so:

 1. Vrsta nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so dopustni za posamezno območje

      namenske rabe zemljišč,

 2. Pomen izrazov, uporabljenih v odloku.

(4) Grafični prikazi prostorskega načrta so:

      a)  Grafični prikazi strateškega dela:

          - zasnova prostorskega razvoja občine,

          - zasnova gospodarske javne infrastrukture,

          - okvirna območja naselij,

          - usmeritve za prostorski razvoj občine;

      b)  Grafični prikazi izvedbenega dela so:

          - pregledna karta občine,

          - pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe prostora in prostorskih

            izvedbenih pogojev,

         -  prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture,

         -  legenda.

(5) Obvezne priloge prostorskega načrta so:

-   izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,

-   prikaz stanja prostora,

-   strokovne podlage,

-   smernice in mnenja,

-   obrazložitev in utemeljitev prostorskega načrta in

-   povzetek za javnost,

-   okoljsko poročilo.

II. Strateški del prostorskega načrta

1.0. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

1.1. Analiza stanja, teženj in možnosti prostorskega razvoja občine

3. člen

 (analiza stanja)

(1) Prebivalstvo v občini Ormož v povprečju upada, očiten je negativni naravni prirastek, predvsem v gričevnatem delu občine, kjer je tudi gospodarski razvoj počasnejši. Kljub znatni urbanizaciji in industrializaciji je ostalo območje občine Ormož pretežno kmetijsko, čeprav se je zaradi koncentracije prebivalstva in delovnih mest v mestu Ormož v letih od 1970 do 1990 podeželje izpraznilo. Prebivalstvo narašča le v mestu Ormož, iz podatkov po posameznih naseljih pa tudi v vseh nižinskih naseljih ter v lokalnih središčih (Ivanjkovci, Kog, Miklavž pri Ormožu, Podgorci in Velika Nedelja) ter ostalih naseljih v bližini mesta (Hardek, Hajndl, Pušenci, Mihovci, Litmerk). Nedvomno je to povezano z delovnimi mesti v Ormožu in ugodnih prometnih povezavah v nižinskem delu občine ter z vlaganjem v infrastrukturo v lokalnih središčih.

(2) Gospodarske razmere v Občini Ormož so se spremenile predvsem v letih 1961 – 1991 in to v pozitivnem smislu. Do leta 1961 so v občini prevladovale primarne dejavnosti, vezane na kmetijstvo, saj je v njem bilo zaposlenih 78,5 % aktivnega prebivalstva. Leta 1981 je delež aktivnega prebivalstva v primarnih dejavnostih znašal le še 12,8 %, narasel pa je delež zaposlenih v sekundarnem sektorju do 44,5 %. To so dejavnosti s področja industrije, rudarstva, gradbeništva, vodnega gospodarstva in podobno. Narasla je tudi zaposlenost na področju prometa, gostinstva in trgovine, obrti in osebnih storitev (28 %). V letu 2002 je bilo od 12633 prebivalcev (podatki popisa) 6036 aktivnih, od tega v storitvenih 37,93 %, v kmetijstvu pa le še 13 %.

(3) Industrija je razvita predvsem v mestu Ormož, v industrijski coni, ki se na podlagi lokacijskega načrta postopoma polni. Delovna mesta so predvsem v industriji izdelave očal in v trgovski dejavnosti. Migracija delovne sile je evidentna predvsem v smeri V – Z, torej prihajajo zaposleni v Ormož pretežno iz nižinskih naselij. Največji odstotek zaposlenih v kmetijstvu je v naseljih s prevladujočim poljedelstvom (Jastrebci, Krčevina, Lešnica, Vitan, Vodranci, Vuzmetinci, Mihalovci, Loperšice) in v nižinskih naseljih, v povprečju kar 34 %. 

(4) Po izobrazbeni strukturi je bilo ob popisu leta 2001 v občini le 6,53 % prebivalstva z višjo in visoko izobrazbo (v Sloveniji - 12,93 %). 5,96 % prebivalstva je brez oziroma z nepopolno osnovno šolo, največ v naseljih, kjer prevladuje starejše kmečko prebivalstvo. Odstotek prebivalstva z nižjo ali srednjo poklicno šolo je blizu državnem povprečju (občina 29,11 %, republika 27 %), nižji pa je odstotek prebivalstva s srednjo izobrazbo (občina 22,17 %, republika 26,86 %).

(5) Ptujsko polje je ena največjih ravnin v Sloveniji in kot taka tudi primerna za kmetovanje. Kmetijska raba tal je tako dokaj pestra, saj se pojavljajo vse poljedelske kulture, ki rastejo v tem podnebnem pasu; žita, krompir, koruza, oljarice, zelenjava, v zadnjih letih se goji tudi hmelj. Močvirna tla so bila v preteklosti osušena in združena v večje površine. Na ta način so nastala obsežna njivska območja z redkim travinjem. Kmetijska raba tal na obrobnem gričevju je pestrejša, saj se običajnim njivskim kulturam pridružujejo še vinogradi na zahodnih in južnih legah. Kmetijska raba se pojavlja enkrat v mozaičnem vzorcu različnih rab vinogradov, sadovnjakov, vegetacijskih živic in travnikov in drugje v obliki velikih plantažnih vinogradov. Gozdovi so deloma še ohranjeni v ravnini, veliko več pa jih najdemo v gričevnatem delu občine, kjer se izmenjujejo z drugo rabo. Vendar pa je gozdarstvo pretežno samooskrbno in ne daje večjega dohodka.

(6) Poselitev je v nižinskem delu različna, tip poselitve pa sta pretežno narekovala relief in poplavnost reke Drave. Tako so naselja Ptujskega polja nastala na dvignjeni terasi nad poplavno ravnino Drave, pri čemer njihova oblika sledi poteku terase v smeri SZ-JV. Naselja so strnjena, obcestna in obcestno-gručasta. Poselitev na gričevju je razpršena, zanjo je značilna slemenska pozidava. Poseben problem v gričevnatem delu občine v vinorodnih območjih je čedalje pogostejša sprememba gospodarskih objektov (vinskih kleti, zidanic) in počitniških hišic v stanovanjske objekte. Težave nastajajo predvsem zaradi pomanjkljive opreme z gospodarsko javno infrastrukturo in premajhnih funkcionalnih zemljišč.

(7) Med posebno obliko pozidave spada tudi mesto Ormož, ki je nastalo na levem bregu reke Drave in ima bogato naselitveno preteklost. Mesto je na vzhodu obdano z industrijskim območjem. Območje mesta je pomemben komunikacijski prostor, saj čezenj potekajo in se križajo prometni tokovi cest in železnice ter infrastrukturni objekti (visokonapetostni elektroenergetski vodi, plinovod).

(8) Cestno omrežje je v občini Ormož definirano s kategorizacijo republiških in občinskih cest. Zgrajena je severna obvoznica mesta Ormož, ki v veliki meri razbremenjuje mestno središče. Glavna cesta Spuhlja – Ormož in v nadaljevanju glavna cesta Ormož – Središče ob Dravi potekata v nižinskem delu občine skozi večja nižinska naselja, ki še naprej prenašajo precejšnje prometne obremenitve. To so naselja Cvetkovci, Trgovišče, Velika Nedelja, Mihovci na zahodnem delu in naselja Pušenci in Loperšice na vzhodnem delu občine. Predvidena je razbremenitev teh naselij z nadomestno južno cesto, ki poteka po robu občine in se naveže na obvoznico Ormoža, pred Ormožem pa je načrtovano nadaljevanje tudi preko Drave na Hrvaško. Za razbremenitev mesta je načrtovana tudi vzhodna obvozna cesta, ki bo povezovala severno obvoznico z mejnim prehodom s Hrvaško.

(9) Večina naselij v občini Ormož se s pitno vodo napaja iz centralnega črpališča južno od Velike Nedelje. Omrežje se izgrajuje postopoma na podlagi izdelane študije, tako da je zagotovljena kompleksna izgradnja na celotnem območju občine. Lokalna vodovodna zajetja, ki so jih uporabljali do priključitve na centralno vodovodno omrežje, niso zavarovana in nimajo določenih varstvenih pasov. Kanalizacijski sistemi za odvajanje komunalnih odpadnih voda so zgrajeni le v mestu Ormož in naseljih Mihovci ter Velika Nedelja.

(10) Oskrba z električno energijo je v občini Ormož ustrezna, sproti se nadomešča in gradi nove transformatorske postaje s priključnimi daljnovodi. Na podlagi že pripravljene dokumentacije bodo zgrajeni povezovalni daljnovodi, kar bo oskrbo še izboljšalo. V občini se postopoma izgrajuje plinovodno omrežje, navezano na primarni plinovod, ki poteka preko občine. V mestu Ormož je že zgrajeno omrežje mestnega plinovoda za gospodinjstva.

(11) V mestu Ormož in večjih središčih (Miklavž pri Ormožu, Ivanjkovci, Kog, Velika Nedelja, Podgorci) so zgrajene krajevne telefonske centrale in ustrezno omrežje. Le-to se dograjuje na podlagi vsakokratnih sprotnih dokumentacij. V občini je zgrajeno širokopasovno optično omrežje.

(12) Zahodni del občine je v vplivnem pasu letališča Moškanjci – Ptuj, preko občine potekajo tudi zračne poti. Pri načrtovanju v teh območjih se upošteva omejitve, določene s področno zakonodajo.

4. člen

(težnje prostorskega razvoja)

(1) V mestu Ormož in lokalnih centrih je dovolj površin za individualno stanovanjsko gradnjo, vendar gradnjo ovirajo lastništvo zemljišč, neurejen trg stavbnih zemljišč in dražja komunalna infrastruktura. V lokalnih centrih so nekatera zemljišča, ki so bila rezervirana za gradnjo, neprimerna zaradi terenskih razmer in s tem otežene gradnje ter večjih stroškov pri gradnji gospodarske javne infrastrukture. Zaradi navedenega naraščajo težnje po pozidavi v gričevnatem delu občine. Tu se poleg vinogradniških objektov in počitniških hiš gradijo tudi nadomestni objekti večjih dimenzij po vzoru mestne arhitekture, kar spreminja morfologijo poselitve, povzroča pa tudi komunalne in okoljske probleme. Narašča težnja po dodatni komunalni ureditvi teh območij (kanalizacija), kar je zaradi raztegnjenih in razpršenih poselitvenih območij povezano z velikimi stroški. Za blokovsko gradnjo v mestu Ormož ni večjih površin. Posamična območja so vrzeli med obstoječo gradnjo, kjer so stanovanja kombinirana z javnimi funkcijami. Posebne težnje po gradnji blokovskih stanovanj v mestu ni.

(2) V mestu Ormož se z gradnjo v industrijski coni pojavljajo nove težnje po zapolnitvi površin, ki mejijo na severno obvoznico. V industrijski coni je sicer še nekaj nezazidanih površin, vendar je prisoten enak problem, kot pri stanovanjskih območjih, to je lastništvo zemljišč. V mestu Ormož so prisotne tudi težnje po drugačni razporeditvi namenskih površin. Najugodnejše lokacije ob vpadnicah, ki so v celoti komunalno opremljene in rezervirane za družbene, storitvene in rekreacijske dejavnosti, prevzemajo investitorji za gradnjo trgovskih centrov.

(3) Tako kot v celotni državi, tudi v občini Ormož narašča težnja po ureditvi cestnih  prometnih površin, saj narašča osebni avtomobilski promet. Urejene so vse ceste in ulice v mestu Ormož in v strnjenih naseljih, tudi v vinorodnih goricah je asfaltiran pretežni del cest. Že vrsto let se občina Ormož zavzema za preusmeritev tranzitnega in medkrajevnega prometa, ki sedaj poteka ob mestu Ormož in skozi naselja Mihovci, Velika Nedelja, Trgovišče in Cvetkovci. Za obvozno cesto je že določena trasa, pripravljeni so projekti, zapleta pa se s traso v sosednjih občinah, kjer bi cesta potekala po območjih varstva narave. V naseljih brez komunalne opreme narašča predvsem težnja po gradnji kanalizacije. Gradnja posamičnih čistilnih naprav v naseljih zaradi majhnega števila enot sicer neracionalna, vendar bo treba odvajanje in čiščenje rešiti predvsem v lokalnih centrih in to z manjšimi sistemi (po vzoru Velike Nedelje, kjer deluje rastlinska čistilna naprava).

(4) Zaradi neugodnih klimatskih razmer (neugodna razporeditev padavin), ki zaradi suše zmanjšujejo proizvodnji potencial kmetijskih zemljišč, je vse več teženj po intenzivni pridelavi pod rastlinjaki z namakanjem in tudi ogrevanjem. Pri tem se računa na namakalno vodo iz vodotokov ter na izkoristek geotermalne vode za ogrevanje, katere ležišča so tudi v občini Ormož.

(5) Povečuje se število večjih kmetijskih gospodarstev, ljubiteljsko kmetovanje se zmanjšuje. Tudi povečan trend razvoja ljubiteljskega vinogradništva iz 80-ih in 90-ih let se zmanjšuje. Kmetijska dejavnost postaja čedalje bolj panoga, enakovredna ostalim dejavnostim, s katero se je možno tudi preživljati. Seveda le v povečanem obsegu kmetijskega gospodarstva, kar povzroča okoljske in vizualne spremembe predvsem v naseljih. Poseben problem v razvoju večjih kmetij je tudi razdrobljena posest. Premalo je tudi dopolnilnih kmetijskih dejavnosti.

(6) Pojavljajo se pobude za razvoj turistične dejavnosti v gričevnatem delu občine kot dopolnilna kmetijska dejavnost ali kot samostojna dejavnost za nastanitev.

(7) Zaradi povečanih potreb po gramozu (gradnja hitre ceste, lokalne potrebe) se je tudi v občini Ormož povečala težnja po izkoriščanju gramoza. Največja in najbogatejša nahajališča so v območju ob Dravi, ki pa je istočasno v celoti opredeljeno kot pomembno naravovarstveno območje. Zato je občina že definirana nova območja za izkoriščanje proda in peska izločila iz prostorskega načrta, načrtovane so le širitve obstoječih gramoznic.

5. člen

(možnosti prostorskega razvoja)

(1) Mesto Ormož ima pomembno vlogo, saj je v državnem planu opredeljeno kot središče regionalnega pomena, kjer so razmeščene površine za dejavnosti družbene infrastrukture, oskrbnih, storitvenih, upravnih in drugih dejavnosti, površine za rekreacijo in šport ter proizvodne površine. V mestu je treba zagotoviti le dodatne površine za usmerjeno blokovsko stanovanjsko gradnjo, za kar so dane možnosti na robu mesta. Za individualno stanovanjsko gradnjo v mestu ni dodatnih potreb, kot dolgoročna širitev pa je možna širitev naselja Hardek do obvoznice.

(2) Tudi ostali, podeželski prostor, ki obsega pretežni del občine Ormož, je pomemben življenjski in gospodarski prostor, zato se vzpodbuja njegov celovit razvoj v povezavi z mestom. Poselitev se usmerja v nezazidana stavbna zemljišča znotraj naselij, zaradi večje izkoriščenosti zgrajene gospodarske javne infrastrukture pa tudi v vrzelih, ki se opredelijo kot stavbna zemljišča. Z zapolnitvijo vrzeli se ohranja  tradicionalna struktura naselij.

(3) Vinorodna območja so v obravnavanem območju predvsem območja gradenj gospodarskih objektov (vinskih kleti). Območja se načrtujejo kot strnjena, racionalno parcelirana območja, ki so skladna z lokalno arhitekturo, naselbinsko in krajinsko tipiko ter varstvenimi usmeritvami. Ustaviti je treba trend gradnje stanovanjskih objektov večjih dimenzij, sicer pa se zapolnijo vrzeli v območjih z izgrajeno infrastrukturo. Gradnja zunaj poselitvenih območij je dopustna le, če gre za gradnjo objektov, ki služijo kmetijski, gozdarski in turistični dejavnosti, objektov, ki so namenjeni opravljanju lokalnih gospodarskih javnih služb ter za namen športa in rekreacije.

(4) Mesto Ormož v celoti zadovoljuje potrebe po centralnih dejavnostih, vendar se dolgoročno zagotovi dodatna zemljišča severno od policije do obvoznice. Zaradi oddaljenosti lokalnih centrov je načrtovan tudi razvoj sekundarnih lokalnih centrov: Ivanjkovci, Miklavž pri Ormožu, Kog, Velika Nedelja in Podgorci, območja za centralne dejavnosti pa so zasnovana tudi v naseljih, kjer se povečujejo stanovanjska območja (Cvetkovci, Sodinci, Žerovinci). V vseh naseljih se zagotovijo prostorske možnosti za morebitno gradnjo javnih objektov.

(5) Širitev gospodarskih con v Ormožu je načrtovana dolgoročno, saj je v sedanji industrijski coni še dovolj praznih površin. Na zahodni strani mesta je načrtovan novi mejni prehod s Hrvaško. V ostalih naseljih potrebe po gospodarskih conah niso izražene. Edina rezervirana površina za obrtno dejavnost v Veliki Nedelji je nepozidana in zaradi bližine mesta ni več aktualna in se v konceptu razvoja namenja kmetijski dejavnosti.

(6) Gospodarska javna infrastruktura je v občini Ormož izgrajena v celoti le v mestu Ormož in bližnjih naseljih Velika Nedelja in Mihovci. V ostalih naseljih še ni kanalizacije, je pa načrtovana v lokalnih centrih in v nižinskih strnjenih naseljih. S tem bodo dani pogoji za nadaljnji razvoj vseh strnjenih naselij, saj gospodarska javna infrastruktura pomembno vpliva na kvaliteto bivalnih območij. Pomanjkljiva oprema je le v vinorodnih goricah, kjer je izgrajeno le električno in telekomunikacijsko omrežje ter vodovod. Gradnja kanalizacije je tehnično zahtevna in zato zaenkrat ekonomsko neupravičena. Poleg že navedenih prostorskih omejitev tudi odsotnost komunalne opreme vpliva na nadaljnjo gradnjo stanovanj v vinorodnih goricah. V občini Ormož so realne osnove za rabo obnovljivih virov energije, predvsem v izkoriščanju biomase in tudi geotermalne energije.

(7) V občini Ormož je ustrezno poskrbljeno za zbiranje komunalnih odpadkov, več problemov pa je z deponiranjem in končno obdelavo teh odpadkov. Obstoječe odlagališče na Dobravi je skoraj zapolnjeno, zato se načrtuje nova komunalna deponija oziroma zbirno-sortirni center, kjer bi se naj odpadki sortirali ter tudi mehansko in biološko obdelali. Lokacija novega odlagališča je v sedanjih planskih aktih že rezervirana, vendar je realizacija vezana na predhodno izkoriščanje gline – območje je namreč v območju načrtovanega oziroma razširjenega glinokopa. Zato je načrtovano, da se začasno izkoristi obstoječe odlagališče, zbirni in sortirni center pa se uredi v delu glinokopa, ki je že izkoriščen in ki je sedaj z ureditvenim načrtom namenjen drugim dejavnostim.

(8) Del občine Ormož je krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi in je pomembno na nacionalni ravni. Ohranjanje in razvoj teh območij se zagotavlja z ustreznim načrtovanjem in programiranjem ter zavarovanjem.

(9) Racionalno se izkoriščajo ležišča gramoza in opekarske gline, saj so neobnovljiv naravni vir. V občini so bogata ležišča gramoza ob Dravi, ki pa so omejena glede izkoriščanja zaradi lege v varstvenih območjih. Dodatne težnje po širitvi so aktualne predvsem zaradi načrtovane gradnje hitre ceste, gramoz pa je potreben tudi za lokalne potrebe. Ležišča opekarske gline so na Hardeku, kjer se izvaja izkop s sprotno sanacijo.

(10) V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin bo občina po podrobnejših prostorskih preveritvah pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Za nelegalne kope se predvidi ustrezne sanacijske ukrepe, s katerimi se bo izvršila ustrezna renaturacija ob upoštevanju specifike krajinskih značilnosti in mikroreliefa. Sanacija nelegalnih kopov se izvaja v skladu s predpisi o graditvi objektov.

(11) Prednostna razvojna območja so turistična območja, to so območja  z naravnimi kakovostmi, kulturno dediščino in prepoznavna krajinska območja. Predvsem so to območja varstva narave ob Dravi in vinorodne gorice.

1.2. Razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe regije in države

6. člen

(razvojne potrebe občine)

Razvojne potrebe občine so naravnane na odpravo slabosti, ki ovirajo hitrejši razvoj. To so predvsem negativna demografska gibanja, šibak kadrovski potencial, skromne študijske možnosti v občini in regiji in nizka podjetniška iniciativa. Čeprav se je brezposelnost zmanjšala, je temeljna razvojna usmeritev občine zagotoviti dodatna delovna mesta v vseh panogah in na vseh možnih področjih ter nadaljevati trend zaposlovanja.  Stalna zaposlitev in kvalitetni pogoji bivanja bodo ustavili negativne demografske kazalce ter omogočili izobraževanje. Nova delovna mesta bodo privabila kadrovski potencial tudi od drugod.

7. člen

(razvojne potrebe regije in države)

(1) Temeljni cilj Strategije prostorskega razvoja Slovenije je pomembnejša vloga mest, ki bodo pospeševala razvoj Slovenije v nacionalnem in evropskem okviru. Državni strateški plan vzpodbuja policentrični razvoj naselij. Krepi se vloga lokalnih središč, vzpodbuja se razvoj delovnih mest in s tem zmanjšuje vsakodnevne migracije. Podeželski prostor, ki obsega pretežni del občine Ormož, je pomemben življenjski in gospodarski prostor, zato se vzpodbuja njegov celovit razvoj v povezavi z urbanimi središči. Poselitev se usmerja v lokalna središča in druga strnjena naselja na obstoječe gradbene parcele (nadomestna in dopolnilna gradnja). Ohranja se tradicionalna struktura naselij, gradnja se prilagaja tradicionalni arhitekturi.

(2) Vinorodna območja so v obravnavanem območju predvsem območja gradenj gospodarskih objektov (vinskih kleti) in stanovanj. Območja se načrtujejo kot strnjena, racionalno parcelirana območja, ki so skladna z lokalno arhitekturo, naselbinsko in krajinsko tipiko ter varstvenimi usmeritvami.

(3) Na širši ravni se oblikujejo atraktivna, enakomerno razmeščena in dostopna centralna območja, z možnostjo zagotavljanja oskrbnih, storitvenih, poslovnih, servisnih in drugih centralnih dejavnosti. Ne glede na to, da mesto Ormož že zadovoljuje tovrstne potrebe, se tudi v lokalnih centrih zaradi oddaljenosti zagotovijo možnosti za razvoj dopolnilnih centralnih dejavnosti.

(4) Predvidena je posodobitev državnih cest in gradnja odseka hitre ceste Ormož - Gorišnica, za kar je že izdelana prostorska in projektna dokumentacija ter gradnja vzhodne obvozne ceste v Ormožu.

(5) Predvidena je rekonstrukcija in elektrifikacija železniške proge Pragersko - Hodoš, ki se bo izvajala na podlagi sprejetega državnega prostorskega načrta. Trasa poteka ponekod izven sedanjega nasipa, sprememba rabe je prikazana v občinskem prostorskem načrtu.

(6) V občini Ormož so že definirane kolesarske poti, ki potekajo v glavnem po državnih in lokalnih cestah ter povezujejo predvsem turistične destinacije v vinorodnih območjih. Država vzpodbuja nadaljnje povezovanje omrežja kolesarskih poti in turističnih rekreacijskih poti z evropskimi omrežji.

(7) Vzpodbuja se povezovanje in združevanje obstoječih telekomunikacijskih omrežij in sistematično uvajanje novih tehnologij. V ta namen se gradi širokopasovno optično omrežje.

(8) Oskrba države z energijo temelji na posameznih energetskih sistemih, s katerimi se omogoča skladen razvoj ter zagotavlja kvalitetno, zanesljivo, ekonomično in zadostno oskrbo z električno energijo. V ta namen je predvidena gradnja povezovalnega daljnovoda 2 x 400  kV Cirkovce - Pince, s čimer se bo Slovenija vključila v energetski sistem  vzhodne Evrope in si tako zagotovila dodatno električno energijo. Del trase poteka tudi po območju občine Ormož. Država vzpodbuja tudi rabo obnovljivih virov, za kar so v občini Ormož realne osnove (izkoriščanje geotermalne energije). Občina Ormož ima izdelano Energetsko zasnovo in Lokalni energetski koncept, v katerih so določeni ukrepi za boljšo energetsko učinkovitost. Predvsem je to sanacijo objektov in energetskih naprav ter iskanje alternativnih energetskih virov. Vzpodbuja se pridobivanje energije iz biomase in s predelavo organskih odpadkov v bioplinarnah ter izkoriščanje sončne energije. Za zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom se poveča pretočno fleksibilnost ter zgradi dodatne plinovode.

(9) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se spodbuja obnova in posodobitev vodooskrbnih sistemov ter njihovo povezovanje v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. V občini Ormož je zgrajena vodarna pri Mihovcih, od koder je oskrbovan pretežni del občine. Načrtovano je dodatno bogatenje podtalnice in čiščenje vode na naravni način.

(10) Gričevnat del občine Ormož je krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi, ki je pomembno na nacionalni ravni. Ohranjanje in razvoj teh območij se zagotavlja z ustreznim načrtovanjem in programiranjem ter zavarovanjem. Del obravnavanega območja je zavarovan kot krajinski park Jeruzalemsko – Ormoške gorice. Južni del občine ob Dravi je definiran kot ekološko pomembno območje s številnimi lokalnimi naravnimi vrednotami in kot posebno varstveno območje Natura 2000. V območju se biotska raznovrstnost in habitatni tipi rastlinskih in živalskih vrst ohranjajo z rabo prostora, ki omogoča vzpostavitev in vzdrževanje ugodnega stanja teh vrst.

(11) Kmetijska dejavnost se prednostno usmerja na območja z visokim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo. Taki območji sta Ptujsko in Središko polje, torej celotno južno območje občine Ormož ter doline Bresniškega potoka, Sejanskega potoka, potoka Lešnica in Ivanjkovskega potoka. Pomembna kmetijska območja so v občini Ormož tudi vinorodne gorice.

(12) Gozdovi v obravnavanem območju imajo velik krajinski, ekološki, kulturni in rekreativni pomen, zato se gospodarjenje prilagodi zahtevam po ohranitvi, čeprav se ne spodbuja povečevanje gozdnih površin. Ohranja se tudi gozdne površine v naseljih in se jih vključi v zeleni sistem.

(13) Vode so najpomembnejši vir za prostorski razvoj ter hkrati najbolj ranljiv naravni vir. Med najpomembnejšimi sistemi celinskih voda je tudi Dravski hidrografski sistem, ki zagotavlja oskrbo z vodo ter za gospodarsko in rekreacijsko rabo.

(14) Mineralne surovine so neobnovljiv naravni vir, zato se z njimi ravna racionalno. Pri izkoriščanju se stremi k optimizaciji pridobivanja in postopnem zapiranju manjših objektov ter sanaciji nelegalnih kopov. Nove objekte se odpira le v primerih, če gre za večje povečanje potreb, ki jih ni mogoče zadostiti z že odprtimi objekti.

1.3. Medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin

8. člen

(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)

Lega občine Ormož, njena vloga v širšem območju in nove razvojne možnosti, ki jih pridobiva, postavljajo občino vključno z mestom Ormož, na pomembno mesto na skrajnem vzhodnem delu države. Vloga občine se kaže v teh smereh:

-   občina ostaja upravno, družbeno in oskrbno središče ožje regije, v kateri sta novi občini Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. S funkcijami širšega lokalnega središča občina in mesto Ormož povezujeta navedene občine v enotno prostorsko in družbeno regijo;

-   občina Ormož ostaja pomembna vez med državo Slovenijo in sosednjo Hrvaško, mesto Ormož postaja multikulturno mesto, ki povezuje prebivalstvo dveh držav, Slovenije in Hrvaške. Načrtovane prometne povezave odpirajo tudi možnosti za sodelovanje na gospodarskem področju;

-   zaradi neurejene meje s Hrvaško želi občina ob pomoči države urediti medsebojne odnose.

1.4. Cilji prostorskega razvoja občine

9. člen

(cilji  prostorskega razvoja občine)

Cilji  prostorskega razvoja občine Ormož so:

-   zagotoviti delovna mesta v občini,

-   ustvariti kvalitetne pogoje bivanja s sanacijo obstoječih in z zagotovitvijo novih bivalnih površin,

-   zagotoviti opremljenost vseh naselij z javno komunalno infrastrukturo,

-   vzpodbuja se dopolnilna gradnja v območjih individualne stanovanjske gradnje,

-   utrditi vlogo vodilne občine v vzhodnem delu države z razvojem družbene infrastrukture,

-   ohranja se mestno jedro in zavarovana območja,

-   dopolnjuje se funkcijo mesta in podeželja z razvojem dopolnjujočih dejavnosti,

-   mesto Ormož ostaja regijski center,

-   v mestu Ormož zagotoviti stavbna zemljišča za nadaljnji razvoj gospodarskih in centralnih dejavnosti in stanovanjskih območij, sanirati in vzpostaviti zeleni sistem mesta, ohraniti identiteto mestnega središča,

-   v ostalih naseljih vzpostaviti centralne dele naselij z zagotovljenimi zemljišči za dopolnilno družbeno infastrukturo,

-   zagotoviti dodatna zemljišča za družbena stanovanja na severnem robu mesta,

-   zagotoviti zemljišča za stanovanjsko gradnjo v sekundarnih lokalnih centrih in v nižinskih naseljih,

-   ohraniti prostorsko identiteto naselij,

-   zagotoviti možnost dopolnilne gradnje v vinogradniških območjih zaradi ohranjanja poselitve, ohranjanja vinogradniške dejavnosti in razvoja podeželskega turizma,

-   zagotoviti površine za razvoj dodatne družbene infrastrukture v nižinskih naseljih,

-   uravnotežiti oskrbo z naravnimi viri in mineralnimi surovinami,

-   zagotoviti oskrbo z zdravo pitno vodo,

-   vzpodbuja se rabo obnovljivih virov energije,

-   vzpodbuja se racionalno ravnanje z odpadki,

-   razvija se turistično dejavnost ob vodnih površinah in v vinorodnih goricah,

-   dopolni se mrežo kolesarskih in pohodniških poti kot turistično ponudbo v sklopu izletniškega turizma,

-   zagotoviti celostno ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanje narave.

2.0. Zasnova prostorskega razvoja občine

10. člen

(zasnova prostorskega razvoja občine)

Zasnova prostorskega razvoja občine izhaja iz razvojnih potreb, ki temeljijo na obstoječem stanju prostora in naravnih danostih. Zasnova prostorskega razvoja določa:

-   prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti,

-   omrežje naselij z njihovo vlogo in funkcijo,

-   temeljne smeri prometnega povezovanja,

-   razvojno pomembna območja in

-   območja urbanističnih načrtov.

11. člen

(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1) Prostor občine Ormož zajema nižinsko Ptujsko in Središko polje in gričevnat svet terciarnega gričevja. Ta groba delitev občine vpliva na organizacijo prostora v občini. Nižinski del ob Dravi in doline potokov so v celoti namenjene kmetijstvu, tu se pretežno razvija tudi poselitev in območja gospodarskih dejavnosti. V gričevnatih goricah prevladuje vinogradništvo ter razpršena poselitev.

(2) Mejo med nižinskim in gričevnatim delom občine označuje tudi infrastrukturni koridor: železniška proga Pragersko-Hodoš, glavna cesta Ptuj–Ormož–Središče ob Dravi, daljnovodi in magistralni plinovod.

(3) Navedena delitev občine predstavlja tudi osnovo za nadaljnji prostorski razvoj občine: 

-   poselitev se usmerja v obcestna naselja na dravski terasi in v doline potokov, kjer so sekundarni lokalni centri;

-   gospodarske dejavnosti se razvijajo v mestu Ormož in na robovih infrastrukturnega koridorja;

-   poljedelstvo se razvija na nižinskem delu na Dravski terasi in v dolinah potokov;

-   območje vinorodnih goric je območje razpršene poselitve, namenjeno vinogradništvu kot gospodarski dejavnosti ter rekreaciji in bivanju, postaja pa tudi pomembno turistično območje.

(4) Pri načrtovanju v prostor se upošteva usmeritve in pogoje za ohranjanje območij varstva narave in sicer:

-   gospodarsko javno infrastrukturo se načrtuje izven naravovarstveno občutljivih območij, zagotavlja se varstvo naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti,

-   zagotavlja se ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje krajinskih značilnosti zavarovanega območja in biotske raznovrstnosti,

-   vse dejavnosti v krajini (kmetijstvo, gozdarstvo, oskrba z mineralnimi surovinami, turizem, rekreacija, idr) se izvajajo na način, da se zagotavlja ohranjanje značilnosti zavarovanih območij, ohranjanje habitatnih tipov in biotske raznovrstnosti.

12. člen

(omrežje naselij z njihovo vlogo in funkcijo)

(1) Naselja so razvrščena v več stopenj glede na funkcijo, stopnjo centralnosti, opremljenost in izgrajenost. Poleg mesta Ormož se razvijajo tudi lokalni centri, v ta namen so bila rezervirana zemljišča za njihov nadaljnji prostorski razvoj, ki pa zaradi splošnih razmer v občini in državi (zmanjšanje števila prebivalcev, upad delovnih mest) niso bila pozidana. Značilno za občino Ormož je, da je do leta 2007 ostala v prvotni obliki z razliko drugih nekdanjih občin, ki so se delile že leta 1994.

(2) Mesto Ormož je središče regionalnega pomena in pomembnejše lokalno središče, kjer je prebivalcem mesta in občine zagotovljena celotna oskrba z vsemi družbenimi funkcijami in sicer:

-   osnovna preskrba z življenjskimi potrebščinami,

-   primarna zdravniška in socialna oskrba,

-   osnovna šola, srednja šola (gimnazija),

-   osnovna komunalna opremljenost in s tem povezane lokalne javne službe,

-   osnovne prometne, poštne in  telekomunikacijske storitve,

-   prostori za izvajanje lokalnih, upravnih, društvenih in političnih dejavnosti,

-   osnovni pogoji za športno in kulturno dejavnost,

-   bančne in finančne storitve,

-   informacijsko – dokumentacijska dejavnost,

-   požarna varnost,

-   civilna zaščita.

(3) Lokalna središča so: Ivanjkovci, Kog, Miklavž pri Ormožu, Velika Nedelja in Podgorci, kjer so prebivalcem naselja in njegovega zaledja zagotovljene možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje.

(4) Strnjena nižinska naselja z razvitimi manjšimi centralnimi deli, ki zagotavljajo osnovno preskrbo in v omrežju naselij nimajo posebne funkcije, so: Cvetkovci, Frankovci, Loperšice, Mihovci, Osluševci, Pavlovci, Pušenci, Senešci, Sodinci, Trgovišče, Vuzmetinci in Žerovinci, ki so namenjena za stanovanja in pripadajočo osnovno preskrbo z obrtnimi servisi ter za kmetijsko dejavnost. Kmetijska dejavnost je poudarjena v naseljih Cvetkovci, Frankovci, Loperšice, Osluševci, Pušenci in Trgovišče.

(5) Naselja v gričevnatem delu občine so prav tako brez posebne funkcije, namenjena so za stalna in občasna stanovanja, za gospodarsko in ljubiteljsko vinogradniško dejavnost, dopolnilne kmetijske dejavnosti in za turistično dejavnost. Osrednji strnjeni deli naselij Dobrava, Hum, Ključarovci, Lešnica, Vičanci in Vodranci zagotavljajo predvsem druženje, tu so vaško-gasilski domovi in travnata igrišča.

13. člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

Dosedanje prometne povezave v občini in povezave s širšim območjem potekajo po cestnem in železniškem omrežju v dveh glavnih smereh: v smeri vzhod – zahod in v smeri sever – jug.  V obeh smereh poteka cestni in železniški promet. Po državnih cestah poteka tranzitni promet s  sosednjimi občinami Gorišnica, Ljutomer in Središče ob Dravi ter sosednjo državo Hrvaško ter lokalni promet med naselji v občini Sveti Tomaž in občini Ormož.  V smeri vzhod – zahod je v istem koridorju začrtana hitra cesta, ki je v načrtovanju in bo razbremenila naselja, skozi katera sedaj poteka tranzitni promet.

14. člen

(ostala razvojno pomembna območja v občini)

(1) Glavna razvojna območja so vezana na gospodarske, centralne, kmetijske in turistične dejavnosti, to so v občini vodilne razvojne panoge, ki jih vzpodbujajo tudi že izdelani razvojni programi. Pomembna gospodarska razvojna območja so:

-   industrijska cona v Ormožu,

-   mejni prehod s Hrvaško na zahodni strani mesta Ormož ob priključku na hitro cesto,

-   glinokop v Hardeški šumi,

-   območje glinokopa za ureditev regijskega centra za zbiranje in obdelavo komunalnih odpadkov,

-   območja kmetijskih zemljišč z intenzivno pridelavo z namakanjem,

-   intenzivna pridelava rastlin z ogrevanjem pod rastlinjaki,

-   vinogradniško območje Slovenskih goric.

(2) Pomembna turistična razvojna območja so:

-   območje predlaganega regijskega parka Drava z opuščeno gramoznico Jurkovec,

-   vinogradniško območje Slovenskih goric za razvoj dopolnilnih kmetijskih dejavnosti, nastanitvenih kapacitet in rekreacijskih območij.

15. člen

(območja urbanističnih načrtov)

(1) Urbanistični načrt je podlaga za celovito načrtovanje urbanih središč. Mesto Ormož je regijsko središče in središče občine. Zaradi lege na križišču prometnih koridorjev je mesto Ormož tudi pomembno prometno vozlišče.

(2) Urbanistične načrte se izdela tudi za vsa lokalna središča: Ivanjkovci, Kog, Miklavž pri Ormožu, Velika Nedelja in Podgorci ter za naselji Trgovišče in Cvetkovci. V lokalnih središčih se v zasnovi prostorskega razvoja preveri obstoječa stavbna zemljišča in določi nova razporeditev površin. V vseh naseljih se z urbanističnim načrtom določi  površine za širitev ter vzpostavi centralni del naselja.

(3) Območja urbanističnih načrtov zajemajo območja stavbnih zemljišč, ki v sedanjih planskih aktih opredeljujejo območje mesta oziroma naselij. V območje urbanističnega načrta so vključena tudi vsa zemljišča, ki so predvidena za širitev mesta in navedenih naselij.

3.0.   Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena

16. člen

(prometna infrastruktura)

(1) Predvidena je razbremenitev naselij Cvetkovci, Trgovišče, Velika Nedelja, Mihovci na zahodnem delu in naselji Pušenci in Loperšice na vzhodnem delu občine z gradnjo nadomestne južne ceste, ki poteka po robu občine in se naveže na obvoznico Ormoža, pred Ormožem pa je načrtovano nadaljevanje tudi preko Drave na Hrvaško. Za morebitni novi mejni prehod je rezervirano zemljišče. Za razbremenitev mesta je načrtovana vzhodna obvozna cesta (povezava Kolodvorske ceste z Industrijsko cesto ob železniški progi), ki bo razbremenila centralni del mesta. V gričevnatem delu je načrtovana rekonstrukcija lokalnih in krajevnih cest.

(2) Načrtuje se izgradnja kolesarskih poti po mestu in do bližnjih naselij ob obstoječih cestah in ob zelenem sistemu mesta ter po manj prometnih lokalnih cestah v nižinskem delu občine.

(3) Turistične, rekreacijske in pešpoti so v občini Ormož omejene na Ormoško planinsko pot in turistično kolesarsko pot. Poti so označene in prikazane tudi na turističnih kartah. Načrtovane so dodatne rekreacijske poti ob obrežju reke Drave in v vinogradniških območjih.

(4)  Cilji na področju železniškega prometa so:

-   na križanjih železnice s cestami se gradi izven nivojska križanja (podvozi, nadvozi), 

-   zgradi se dodaten tir, proga se elektrificira,

(5) Na območje občine sega vplivno območje letališča Moškanjci, kar pomeni omejitve v gradnji visokih objektov ter v gradnji večjih infrastrukturnih objektov.

(6) V občini Ormož plovbo omogoča le reka Drava, vendar se zaradi lege v regijskem parku plovba v turistične namene izvaja občasno v zasebni organizaciji. Za plovbo (za gospodarske, turistične in športno-rekreativne namene) se na območju občine Ormož  določi plovni režim v posebnem občinskem aktu, upoštevajoč veljavno zakonodajo za plovbo po celinskih vodah. Na območju občine Ormož so prehodi čez reko Dravo urejeni kot cestni most v Ormožu ter manjši mostovi čez HE kanal v Cvetkovcih in Mihovcih.

(7) Javni potniški promet je omejen na avtobusne povezave s kraji in mesti v statistični regiji in v Sloveniji ter na železniški promet na eni strani do Madžarske in Hrvaške, na drugi preko Pragerskega v Sloveniji. Lokalne povezave v občini so omejene na avtobusne povezave med naselji v občini, pretežno z lokalnimi centri in med naselji sosednjih občin. Zaradi naraščanja osebnega avtomobilskega prometa se ukinja nerentabilne medkrajevne avtobusne linije. Zaradi načrtovane razporeditve družbenih in poslovnih dejavnosti na obeh koncih mesta, so načrtovane mestne linije, ki bodo razbremenile mesto.

17. člen

(elektronske komunikacije)

(1) V mestu Ormož in večjih središčih (Miklavž pri Ormožu, Ivanjkovci, Velika Nedelja, Podgorci, Kog) so zgrajene krajevne telefonske centrale in ustrezno omrežje. Le-to se dograjuje na podlagi sprotnih potreb. Izgrajeno je širokopasovno optično omrežje. Poštni uradi za sprejem poštnih pošiljk so v mestu Ormož in v lokalnih centrih, distribucija se izvaja v poštnem centru v Mariboru. Manjši poštni uradi so še v vseh lokalnih centrih.

(2) Zaradi povečanih potreb po uporabi storitev mobilne telefonije in skorajšnji uvedbi nove tehnologije LTE, ki bo omogočala velike hitrosti prenosa podatkov, se v občini dopolnjuje omrežje baznih postaj. Bazne postaje se prednostno namešča na obstoječe infrastrukturne objekte in naprave ter stavbe in zemljišča v lokalni javni lasti.

18. člen

(energetika)

(1) Energetske potenciale v občini predstavljajo predvsem geotermalna energija, energija biomase ter sončna energija. Reka Drava je kot energetski potencial pretežno že izkoriščena, predvidena je manjša hidroelektrarna v Osluševcih.

(2) Območje občine Ormož je bilo v preteklosti raziskano na nafto in plin, vendar zaloge nafte in plina ne predstavljajo komercialno zanimivih količin. Ugotovljena so ležišča geotermalne (termomineralne) vode, ki se lahko izkorišča v turizmu ter za ogrevanje stanovanj in vode v mestnem kopališču. Vzpodbuja se nadaljnje izkoriščanje geotermalne vode za ogrevanje v kombinaciji z drugimi viri energije.

(3) Čedalje večji ekološki problemi pri dokončni obdelavi različnih odpadkov, bioloških ostankov, ostankov plastike, odpadnega olja in gum, vzpodbujajo raziskave o predelavi teh surovin v dodatni energetski vir, to je biološko gorivo (biodizel).

(4) V mestu Ormož je razvita industrija, ki  potrebuje tudi ustrezno energijo, v pretežni meri je to elektrika. Zato je v Ormožu razdelilna transformatorska postaja, povezana z drugimi razdelilnimi transformatorskimi postajami (Cirkovce, Ptuj, Ljutomer). Iz glavne RTP potekajo nižjenapetostni daljnovodi do lokalnih transformatorskih naprav. Te so locirane v vseh naseljih, v nekaterih po dve in več. Omrežje je v pretežni meri zračno, v novo opremljenih območjih v mestu in nekaterih naseljih  ter novejši rekonstruirani razvodi so zemeljski. Zaradi povezave z vzhodno Evropo je načrtovana povezava slovenskega in madžarskega elektro prenosnega omrežja preko 400 kV daljnovoda Cirkovce – Pince. Trasa poteka tudi po območju Občine Ormož, pretežno vzporedno z že obstoječimi 110 kV daljnovodi Formin – Ormož, Ormož - Ljutomer in Ormož – Murska Sobota.

(5) Preko občine Ormož poteka magistralni plinovod R 15 (premer 200, tlak 50 bar), lokalno plinovodno omrežje pa je zgrajeno le v mestu Ormož. Vzpodbuja se gradnja omrežja v lokalnih centrih in ostalih strnjenih naseljih, vendar zaradi majhnega števila in razdrobljenosti potrošnikov gradnja zaenkrat ni ekonomsko upravičena. 

19. člen

(komunalno in vodno gospodarstvo)

(1) Večina naselij v občini Ormož se napaja iz centralnega črpališča južno od Velike Nedelje (črpališče Otok). Omrežje se izgrajuje postopoma na podlagi izdelane študije, tako da je zagotovljena kompleksna izgradnja na celotnem območju občine. Lokalna vodovodna zajetja, ki se jih uporablja do priključitve na centralno vodovodno omrežje, se ohranja in varuje. Za nobeno od lokalnih obstoječih vodnih zajetij ni izdelana strokovna podlaga za določitev varstvenih pasov. Ustrezno je zavarovano le črpališče Otok, ki ima tudi pripadajoče varstvene pasove, zavarovane z občinskim odlokom.

(2) Kanalizacijski sistemi za odvajanje komunalnih odpadnih voda so zgrajeni le v  naseljih Mihovci, Velika Nedelja in Kog ter v mestu Ormož. Čistilna naprava je tudi ob odlagališču na Dobravi. V Veliki Nedelji je rastlinska čistilna naprava, locirana izven naselja. Izgrajena je tudi rastlinska čistilna naprava v naselju Sodinci za čiščenje komunalnih odplak iz naselij Sodinci, Podgorci, Trgovišče – del in Senešci. Za ostala naselja (Miklavž pri Ormožu, Ivanjkovci, Trgovišče – del, Cvetkovci in Osluševci) so določena zemljišča za čistilne naprave. Izdelana je tudi dokumentacija za kanalizacijsko omrežje in čistilne naprave. V naseljih, kjer ni kanalizacije in čistilne naprave in le-ta ni predvidena, se komunalne odplake čistijo v malih individualnih ali skupinskih čistilnih napravah.

(3) Za mesto Ormož in Hardek, kjer je izgrajena čistilna naprava Ormož, je predvidena rekonstrukcija in nadgradnja ČN Ormož, ki bo povečala zmogljivost in učinkovitost čiščenja.

(4) V občini je organizirano zbiranje in odlaganje komunalnih odpadkov. Ker je obstoječe odlagališče na Dobravi zapolnjeno, občina načrtuje nov center za ravnanje z odpadki v opuščenem glinokopu.

(5) V občini Ormož sta najpomembnejša vodotoka Drava in Pesnica, ki sta vodotoka 1. reda. Ostali pomembni vodotoki so še: Libanja, Pušenski potok, Pavlovski potok, Lešnica, Sejanski potok, Bresniški potok in ostali manjši, ki so vsi vodotoki 2. reda. Vodne površine so še opuščene gramoznice in ribniki. Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Pri načrtovanju v prostoru se kot omejitev upošteva naravne procese. Na poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev in vnaša dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.

(6) Na območju občine so že izvedene številne regulacije in ureditve potokov. Nadaljnje ukrepe na področju vodnega gospodarstva lahko občina izvaja le v sodelovanju z državo, saj so vsi vodotoki v pristojnosti države. To je tudi razlog, da so vodne oziroma obvodne površine ponekod neurejene (so zaraščene, onemogočeni so dostopi). Občina vključuje obrežja voda, ki potekajo skozi naselja (Drava, Sejanca, Ivanjkovski potok), v zelene sisteme mesta in naselij, načrtovana je sanacija in ozelenitev obrežij. Med ukrepi na področju vodnega gospodarstva so tudi ukrepi za izboljšanje ekološkega stanja vodotokov ter ohranjanje ali vzpostavljanje puferskega območja na priobalnih zemljiščih.

(7) Občina se zaenkrat ne vključuje v projekte za zaščito pred poplavami s sosednjimi občinami. Na podlagi hidrološko hidravlične študije, ki bo izdelana po potrebi, se preverijo sedanja poplavna območja in določijo razredi poplavne ogroženosti ter predlaga dodatne ukrepe za zagotavljanje poplavne varnosti. V primeru zmanjšanja poplavnih površin zaradi načrtovanih gradenj zagotovi nadomestna retenzijska območja.

4.0.   Določitev naselij

20. člen

(strnjena naselja)

(1) Strnjena naselja so vsa nižinska naselja, ki se jim poselitveno območje določi na podlagi namenske rabe zemljišč iz prostorskih sestavin planov in na podlagi novo priključenih zemljišč. Naselja so v prostoru evidentna kot območje s strnjenimi stanovanjskimi in drugimi stavbami, gradbeno inženirskimi objekti in javnimi površinami. Naselje tvori skupina najmanj desetih stanovanjskih stavb. Naselja se delijo na urbana in podeželska naselja. V občini Ormož strnjena naselja prehajajo iz podeželskih v urbana, saj se v vseh opušča kmetovanje.

(2) Samostojna strnjena naselja v občini Ormož so:

-   mesto Ormož,

-   sekundarna lokalna središča: Ivanjkovci, Miklavž pri Ormožu, Podgorci, Velika Nedelja in Kog,

-   strnjena nižinska naselja: Cvetkovci, Loperšice, Mihovci, Osluševci in Trgovišče,

(3) Strnjena naselja in strnjeni deli naselij v razpršeni poselitvi gričevnatega in nižinskega dela občine, ki imajo funkcijo osrednjega dela naselja in jih sestavlja več kot deset stanovanjskih objektov oziroma domačij so v naseljih Dobrava, Frankovci, Hum, Lešnica, Ključarovci, Osluševci – Podgorci, Pavlovci, Pušenci, Sodinci, Senešci, Vičanci, Vodranci, Vuzmetinci in Žerovinci.

21. člen

 (območja sanacije razpršene gradnje)

(1) V občini Ormož opredeljujemo kot razpršeno gradnjo le posamične objekte izven sklenjenih gradenj na grebenih in vrhovih, ki so pozidana z novejšimi objekti, pretežno so to vinske kleti, vikendi in tudi stanovanjske hiše. Ker ne gre za obsežna območja in teh gradenj ni možno strniti v nova naselja ali posebna zaključena območja poselitve, se posamični objekti izven naselij opredelijo kot stavbišča brez stavbne parcele, kar onemogoča dopolnilno in novo gradnjo. V gričevnatem delu občine se posamezni objekti razpršene gradnje v vinorodnih območjih, ki mejijo na obstoječa stavbna zemljišča, vključijo v strnjeni obcestni del naselja tam, kjer se z vključitvijo doseže povezanost obcestne pozidave. Praviloma gre za posamične objekte, zato za te posamične objekte ni predvidena izdelava podrobnih prostorskih načrtov.

(2) Ker v občini ni večjih območij razpršene gradnje, novih naselij ne opredeljujemo. Vsa vinogradniška območja so že opredeljena kot avtohtona, za območje značilna slemenska vinogradniška naselja. Ostala poselitvena območja v nižinskem delu občine izven strnjenih naselij pa so opredeljena kot razpršena poselitev.

22. člen

(okvirna območja razpršene poselitve)

(1) Razpršena poselitev se pojavlja v gričevnatem delu kot strnjena ali prekinjena pozidava na slemenih in pobočjih ter kot manjši ali večji zaselki in posamične domačije v dolinah. Posamične redke domačije izven strnjenih delov naselij opredeljujemo glede na njihovo funkcijo. Če so to večji zaselki, se jim ohrani stavbno zemljišče in opredeli s podrobnejšo namensko rabo za podeželsko naselje, sicer pa se jih opredeli kot površino v razpršeni poselitvi  z vrisanim pripadajočim stavbiščem.

(2) Slemenska naselja v razpršeni poselitvi so vsa poselitvena območja v vinorodnih goricah, ki so prepoznavna kot sklenjena ali pretežno sklenjena območja z objekti ob cestah in dovoznih poteh. To so značilna razpotegnjena, ponekod prekinjena slemenska naselja z mešano gradnjo, tu so stanovanjske hiše, kmetije in vinogradniški gospodarski objekti. Kot samostojna naselja so opredeljena vsa naselja na grebenih in vrhovih, ki jih lahko povežemo z obstoječo cesto in če med posameznimi objekti ni več kot 100 m. Ker je mešana gradnja (stanovanjske hiše, vinogradniške kleti) na območju Slovenskih goric značilna, se dopušča nadaljnja zgostitev naselij s stanovanjsko gradnjo. V izvedbenem delu prostorskega načrta se v teh naseljih omeji velikost stanovanjskih objektov zaradi ohranitve velikostnih razmerij grajene strukture v naseljih.

(3) Širitve v razpršeni poselitvi so možne, če z nadomestno in dopolnilno gradnjo v sklopu obstoječih gradbenih parcel ni možno zagotoviti pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti. Nova stavbna zemljišča v razpršeni poselitvi so možna tudi za gradnjo kmetij, kadar gre za območja z visokim pridelovalnim potencialom za kmetijstvo, ustrezno koncentracijo kmetijske posesti na kmetijo ter skladno z zahtevami za varstvo naravnih virov in kakovostmi krajinskega in grajenega okolja. Širitve so možne tudi za posege, ki neposredno služijo gozdarski in turistični dejavnosti, za gradnjo gospodarske javne infrastrukture, za posege, ki so namenjeni splošni rabi in za izvajanje ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanje narave in varstva kulturne dediščine ter ohranjanje prepoznavnih značilnosti krajine, za namen športa in rekreacije, za rabo naravnih dobrin in sanacijo opuščenih območij izkoriščanja ter za namene obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kadar so te prostorske ureditve v pristojnosti občine.  

5.0.   Usmeritve za prostorski razvoj občine

5.1.   Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo

23. člen

(notranji razvoj naselij)

(1) V mestu Ormož, v lokalnih centrih in v strnjenih nižinskih naseljih je v povprečju še dovolj nezazidanih stavbnih zemljišč. V mestu so to območja v Dolgi lesi, ob vinski kleti in na Lenti. V mestu je še nekaj lokacij, kjer je možna gradnja blokovskih stanovanj, skupaj je možno zagotoviti nad 100 stanovanj.

(2) V lokalnih centrih in nižinskih strnjenih naseljih je prav tako nekaj prostih površin, ki pa jih zaradi sedanje kmetijske rabe zmanjšujemo, tako da se v povprečju v posameznih naseljih nepozidane površine zmanjšajo. Nezazidane površine so posamične vrzeli med obcestno zazidavo in nezazidana dvorišča pri domačijah, večje nezazidane površine v kompleksih so le v naselju Mihovci pri Veliki Nedelji in naselju Velika Nedelja.

24. člen

(prenova naselij)

(1) S prenovo naselja se izboljšajo funkcionalne, tehnične, prostorsko-oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere v naselju ali delu naselja in je ob tem mogoče ustvariti kvalitetne pogoje za razvoj naselja.

(2) V občini Ormož so degradirana območja pretežno izven poselitvenih območij in niso namenjena za gradnjo stanovanj. V mestu in v lokalnih središčih so le nezadostno izkoriščena posamična območja, za katera se določi podrobnejša namenska raba, rešitve pa se določijo s podrobnimi prostorskimi načrti. Območja, ki jih opredeljujemo kot območja delne prenove, kjer se sanacija izvede z dopolnilno gradnjo in se določi nova podrobnejša namenska raba, je le območje nekdanje Tovarne sladkorja v Ormožu. Območij celovite prenove ne opredeljujemo, saj so vsa osrednja območja mesta Ormož in centralni deli lokalnih središč, kjer so še ohranjene identitetne vrednosti naselij in arhitekture, že urejena na podlagi izvedbenih aktov.

25. člen

(širitev naselij)

(1) Načrtno usmerjanje poselitve je tudi dolgoročna zagotovitev površin za gradnjo stanovanj. Ob ugotovitvi, da je v mestu in lokalnih centrih dovolj površin za individualno stanovanjsko gradnjo, so nove širitve strnjenih naselij načrtovane le kot nadomestne površine tam, kjer so zaradi kmetijske rabe ali neugodnih terenskih razmer za gradnjo (npr v Podgorcih, Veliki Nedelji, Miklavžu) sedanja nezazidana stavbna zemljišča vrnjena v kmetijsko rabo. Dodatne širitve se pokrivajo z željami lastnikov, kar bo omogočilo takojšnjo gradnjo.

(2) Za stanovanjsko gradnjo v mestu Ormož je načrtovana širitev mesta na severni strani do obvoznice, vendar je gradnja usmerjena v blokovsko gradnjo z večjim izkoristkom in zagotovitvijo osnovnih družbenih funkcij v območju. Gradnja je zasnovana fazno, najprej se aktivirajo zemljišča, ki mejijo na mesto oziroma na obstoječo mejo pozidave, v naslednjih fazah pa zemljišča do obvoznice.

(3) Širijo se tudi vinogradniška naselja, kjer so evidentirane pobude posameznih lastnikov zemljišč. V večini primerov se načrtuje gradnja stanovanjskih objektov in objektov za občasno bivanje. Glede na demografsko ogroženost območja Slovenskih goric, kjer se je prebivalstvo od začetka prejšnjega stoletja razpolovilo, se z dopolnilno gradnjo ohranja poseljenost, s tem se ohranja tudi vinogradništvo. Vinogradništvo je na tem območju pomembna gospodarska panoga, ki se z razvojem dopolnilnih dejavnosti razvija tudi v  turistično ponudbo.

26. člen

(razvoj dejavnosti v mestu Ormož)

Gospodarske dejavnosti (industrija, obrt, servisi) in večje poslovne dejavnosti se načrtuje v mestu Ormož, kjer so že rezervirane površine v industrijski coni. Ker so tudi te površine v zasebni lasti kmetovalcev, so le dolgoročni rezervat, ki se bo lahko urejal pogojno. Zato so ob mestu načrtovane dodatne površine za razvoj gospodarskih dejavnosti na vzhodni strani med industrijsko cesto in železnico, kar je ugodno s prometnega vidika.

27. člen

(razvoj dejavnosti v ostalih naseljih)

(1) Večina naselij v občini izhaja iz mešane bivalno – delovne (kmetijske) funkcije, ki se postopoma opušča. Le v nižinskih naseljih Osluševci, Cvetkovci, Pušenci, Loperšice in Frankovci ter v območjih razpršene poselitve v dolinah potokov je še ohranjena poljedelska kmetijska funkcija. Število kmetij se sicer zmanjšuje, povečuje pa se njihova velikost in kapaciteta. Da se ohrani funkcija podeželja v celoti (povezanost delovne in bivalne funkcije) se navedena naselja opredeli kot podeželska naselja, kjer bosta omogočena predvsem ohranitev ter tudi širitev in razvoj kmetijskih in dopolnilnih kmetijskih dejavnosti.

(2) Posebnih površin za gospodarske dejavnosti se v naseljih ne načrtuje, saj so te načrtovane pretežno v mestu Ormož. V centralnih delih naselij, ki so definirana z javnimi objekti (cerkev, šola, vaško-gasilski dom) se zagotovi dodatne površine za javne funkcije, če so za to prostorski pogoji.

28. člen

(sanacija in prenova razpršene gradnje)

Razpršene gradnje, ki bi jo lahko strnili v večja območja, v občini Ormož ni. Razpršena gradnja so le posamični objekti v območju razpršene poselitve, za katere pa ni predvidena sanacija.

29. člen

(ohranjanje poselitve)

Poselitev se ohranja z zagotovitvijo ugodnih bivalnih pogojev, z delovnimi mesti v bližini naselja bivanja oziroma z ugodnimi prometnimi povezavami z lokalnimi centri. Ker je občina Ormož izrazito demografsko ogrožena, kjer so tudi demografske napovedi pesimistične, se ohranja in vzpodbuja poselitev na celotnem območju občine, tudi v območjih razpršene poselitve, če se s tem ohranja prepoznavne značilnosti prostora po usmeritvah iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije in pod pogoji, ki so navedeni že v 22. členu tega odloka.

30. člen

(urbanistično oblikovanje v mestu Ormož)

(1) V mestu Ormož se ohranja mestno jedro, dopolnilna gradnja upošteva ulično gradbeno linijo. Po podrobni namenski rabi je mestno jedro namenjeno stanovanjem in centralnim dejavnostim. Del objektov ob Ptujski cesti in ostalih ulicah se namenja lokalom in obrtnim delavnicam. Ker se je z izgradjo trgovskih centrov na robu mesta centralni del mesta izpraznil, se razvoj mesta usmerja tudi v ponovno oživitev manjših lokalov. V območjih individualne stanovanjske gradnje se zgošča pozidava ob ulicah, poveča se višina objektov do P + 2.

(2) Pri novih gradnjah na severni strani mesta se upošteva podolžna gradbena struktura in pravokotna parcelacija. Nove ulice so vzporedne z obstoječimi, upošteva se ulična gradbena linija. Višina novih objektov v območju blokovske gradnje naj ne presega višine P+4. Usmeritve za urbanistično oblikovanje v mestu Ormož so še:

-   zagotovi se ustrezne površine za javne odprte prostore,

-   zagotovi se javne zelene površine, ki se jih poveže v zeleni sistem mesta,

-   zagotovi se površine za parkiranje v več etažnih in podzemnih objektih, s čimer se ohrani nepozidane površine za drugo rabo,

-   sanira se obrežje Drave in se vključi v zeleni sistem mesta,

-   zelene površine ob severni obvozni cesti se uredi kot park.

31. člen

(urbanistično oblikovanje naselij)

(1) V vseh nižinskih obcestnih naseljih s še ohranjeno podolžno obliko naselja (Osluševci, Cvetkovci, Trgovišče, Mihovci) in v delih naselij, ki so strnjeni ob cesti, se ohranja značilno obcestno zazidavo z upoštevanjem zaporedne zazidave: ob cesti stanovanjski objekti, v notranjosti gospodarski objekti. Ohranja se rastoča domačija, zato se omogoči nadaljnja gradnja gospodarskih objektov in pritiklin v ozadju naselij. Ohranjajo se značilni zeleni robovi naselij in zaselkov, tu je dopustna le gradnja gospodarskih kmetijskih objektov.

(2) V ostalih strnjenih naseljih se upošteva racionalna izraba površin z zagotovitvijo ustreznih javnih površin, ki omogočajo vzdrževanje naselja ali dela naselja. Predvsem se zagotovi ustrezne širine dovoznih cest in ulic ter površine za javne zelenice v naseljih z objekti družbene infrastrukture.

(3) V vinogradniških naseljih se dosledno upošteva gradbena linija ob cesti ter ohranja velikostno razmerje grajene strukture. To pomeni, da se omeji gradnjo objektov večjih tlorisov ali višin. V izvedbenem delu prostorskega načrta se določi velikost ali prostornina objektov, ki ne sme odstopati od povprečne velikosti ožjega naselja. Določi se tudi strožje prostorske izvedbene pogoje za oblikovanje objektov.

5.2. Usmeritve za razvoj v krajini

32. člen

(razvojna območja za dejavnosti, ki so vezane na naravne vire)

(1) Razvoj v krajini je usmerjen predvsem v razvoj kmetijstva (poljedelstvo v nižinskem delu občine in vinogradništvo v gričevnatem delu) in razvoj dopolnilnih kmetijskih dejavnosti,  v razvoj gozdarstva z izkoriščanjem lesne mase, v dodatno izkoriščanje gramoza in opekarske gline, v gospodarsko rabo voda ter v razvoj rekreacijskih območij. V teh panogah se izkoristijo naravne danosti ob upoštevanju osnovne namenske rabe zemljišč in upoštevanju varstvenih režimov.

(2) Na kmetijskih zemljiščih v nižinskem delu občine so delno že izvedene kmetijske operacije. Na celotnem južnem delu občine je načrtovano namakanje in zložba kmetijskih zemljišč. Dodatne kmetijske operacije so načrtovane v dolini Ivanjkovskega potoka. Agrooperacije se načrtuje v dolinah potokov, kar je že definirano v sedanjih planskih aktih občine. Izvzamejo se le območja, ki so istočasno območja varstva narave (v dolini Ivanjkovskega potoka). Na celotnem območju občine so načrtovane tudi komasacije kmetijskih zemljišč. Poljedelstvo se usmerja v intenzivno obdelavo z namakanjem in pridelavo pod rastlinjaki ter ogrevanjem z geotermalno vodo, vzpodbuja se integrirana in ekološka pridelava vrtnin in poljščin, lahko tudi z uporabo geotermalne vode za ogrevanje in namakanje.

(3) V gričevnatem delu ima vinogradništvo pomembno gospodarsko vlogo, zato se ga ohranja in razvija tudi z ohranitvijo poselitve. Pretežni del vinogradov je v zasebni lasti, vsaj polovica lastnikov se z vinogradništvom ukvarja ljubiteljsko na manjših pridelovalnih površinah. Združevanje vinogradniških površin še ni aktualno, z vidika ohranitve značilne kulturne krajine se ohranja drobna parcelacija. Na vinogradniških območjih se vzpodbuja razvoj dopolnilnih kmetijskih dejavnosti in razvoj turizma.

(4) Na področju gozdarstva se vzpodbuja gospodarska raba gozda ob istočasnem ohranjanju gospodarske in ekološke funkcije gozda ter mešane rabe na območjih zaraščanja ob potokih in na robovih naselij. Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju prednostnih habitatnih tipov (EPO, Natura). Ohranja se tudi gozdne površine v kmetijskih območjih, ki predstavljajo mozaično kulturno krajino in omogočajo varstvo ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(5) Gramoznice so namenjene pridobivanju gramoza. Nahajališča so predvsem ob reki Dravi, kjer že deluje večja gramoznica Jurkovec s podeljeno rudarsko pravico, iz katere se črpa gramoz za gradnjo cest in ostale lokalne potrebe. Gramoznica je pretežno izkopana do nivoja podtalnice, predlagana pa so nova območja za širitev na robu. Gramoznica bo po končani eksploataciji spremenjena v rekreacijsko območje, namenjeno predvsem ribištvu in opazovanju narave.

(6) Dodatna območja za izkop gramoza so ob reki Dravi, v območjih varstva narave, zato se pred odpiranjem novih območij preverijo vplivi na okolje s poudarkom vplivov na naravo. Na skrajnem jugozahodu občine je bilo v prostorskih sestavinah planov že definirano novo območje za gramoznico (Psičina) s podeljeno rudarsko pravico, vendar je bilo v postopku celovite presoje vplivov na okolje ugotovljeno, da bo izkop gramoza na tem mestu imel uničujoč vpliv na naravo, zato občina novih površin za izkop gramoza v prostorskem načrtu zaenkrat ne prikazuje.

(7) V občini Ormož je razvito tudi opekarništvo, v ta namen se že izkorišča opekarska glina iz glinokopa na Hardeku, kjer so zagotovljene površine za nadaljni izkop. V spodnjem delu že izkoriščenega območja je načrtovan center za  zbiranje in predelavo sekundarnih surovin, v delu območja pa rekreacijski center. Severni del območja se bo saniral v gozdno površino.

(8) V primeru dodatnih izkazanih interesov za raziskovanje ali izkoriščanje mineralnih surovin bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti podrobni prostorski izvedbeni načrt (OPPN).

(9) Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistične namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Kot omejitev pri načrtovanju se upošteva naravne procese, ki lahko ogrožajo poselitev in človekovo dejavnost.

(10) Večina občinskega ozemlja je raziskovalni prostor za nafto in zemeljski plin (RP Murska depresija).

33. člen

(območja varstva )

(1) Na območju občine Ormož so evidentirana vsa območja varstva narave. Vsa ležijo pretežno v južnem delu občine ob Dravi. Del naravnih znamenitosti je zavarovan z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 37/92 in 2/93-pop ter Uradni vestnik občine Ormož, št.  9/99 in 01/04). Zavarovan je tudi krajinski park Jeruzalemsko- Ljutomerske gorice.

Območja varstva narave delimo na:

-   zavarovana območja,

-   območja, ki so predlagana za zavarovanje: Regijski park Drava,

-   naravne vrednote,

-   habitatni tipi (vegetacija tekočih voda, enoletne združbe muljastih rečnih bregov, nižinska visoka steblikovja, mokrotni mezotrofni in evtrofni travniki in pašniki, oligotrofni mokrotni travniki z modro stožko in sorodne združbe, nitrofilni gozdni robovi in vlažno obrečno visoko steblikovje, mezotrofni do evtrofni gojeni travniki, hrastovo-belogabrovi gozdovi, ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi, obrečna vrbovja),

-   ekološko pomembna območja (Drava),

-   posebna varstvena območja (območja Natura 2000),

-   elementi krajine, pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti (mejice, grmovni in drevesni osamelci, depresije z visokim steblikovjem).

(2) Objekti in območja kulturne dediščine so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina in vplivna območja dediščine, ki so varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine ter so sestavni del OPN.

(3) Varstveni pasovi vodnega zajetja v Mihovcih pri Veliki Nedelji, ki je osrednje vodno zajetje v občini, so zavarovani z občinskim Odlokom za določitev vodovarstvenega območja in ukrepov za zavarovanje zajetij za pitno vodo vodarne Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 5/00). Ožji varstveni pas je že pogozden, širši in vplivni pas pa segata na kmetijska zemljišča. Ker odlok določa omejitve na kmetijskih zemljiščih, je načrtovana pogozditev celotnega širšega varstvenega pasu. Načrtovane so dopolnilne gradnje in ostale ureditve za bogatenje in čiščenje podtalnice.

34. člen

(usmeritve za razvoj območij za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območij zaščite in reševanja ter območij za obrambo)

(1) Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so poplavna območja in plazljiva območja, območja zaščite in reševanja ter območja za obrambo. Podatki o poplavnih in plazljivih območjih so podatki iz javnih evidenc in se jih obvezno uporabi pri občinskem prostorskem načrtu.

(2) Poplavna območja ob vodotokih se zaradi spremenjenih vodnogospodarskih razmer (izvedene regulacije in druge ureditve na vodotokih) preverijo in določijo na novo, na podlagi poplavnih linij se izdelajo karte poplavne ogroženosti. Poplavna območja so pretežno kmetijska in gozdna zemljišča, delno segajo tudi v poselitvena območja.

(3) Dejavnosti, ki niso vezane na vodo, se umeščajo izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna. Na  poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Glede na stopnjo ogroženosti so lahko dopustni posegi, ki izhajajo iz podrobnejše namenske rabe ter posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda in posegi, ki izhajajo iz osnovne kmetijske in gozdne rabe zemljišč. Z ureditvami se ne sme poslabšati stanje voda in vodnega režima oziroma se zagotovi izravnalne ukrepe. Ohranja se retenzijske sposobnosti območja in zagotavlja njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Spreminjanje retenzijskih površin je možno ob zagotovitvi nadomestnih površin in izvedbi izravnalnih ukrepov. Premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču se načrtuje tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.

(4) Občina ima občinski načrt zaščite in reševanja, v katerem so določene lokacije za množični pokop in pokop živalskih kadavrov in sicer na območju glinokopa. Tu je tudi območje za ruševine. Posebnih območij za množične pokope občina ne definira, saj obstoječa pokopališča zagotavljajo dovolj prostora v primeru potrebe po množičnem pokopu. Prostori za zbiranje ljudi in namestitev v primeru nesreč so v hotelu v Ormožu in v osnovnih šolah v Ivanjkovcih, na Kogu,  v Miklavžu pri Ormožu, v Podgorcih in v Veliki Nedelji.

(5) V občini Ormož, razen v industrijski coni v mestu Ormož, ni posebnih požarno ogroženih območij. V mestu Ormož in naseljih delujejo prostovoljna gasilska društva z običajno opremo za interventno gašenje lokalnih požarov. V izvedbenem delu prostorskega načrta se upošteva ukrepe varstva pred požarom, ki jih določajo predpisi o varstvu pred požarom. Zagotovljeni morajo biti pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, določeni odmiki med objekti ter prometne in delovne površine za intervencijska vozila in zagotovljeni tudi viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Upošteva se tudi požarna tveganja.

(6) V občini je le v mestu Ormož večje industrijsko območje, ki je lahko potencialno območje tveganj industrijskih nesreč. V industrijski coni so za dejavnosti, pri katerih lahko pride do nesreče (predelava in obdelava plastike, obdelava in barvanje z eksplozivnimi in  gorljivimi kemičnimi sredstvi v obratih Carrere Optyl), že zagotovljeni ustrezni ukrepi s samim tehnološkim procesom in dodatnimi zaščitnimi ukrepi.

(7)  Celotni gričevnat del občine je erozijsko območje, ki pa ni podrobno raziskano, zato niso znane lokalne razmere, na podlagi katerih bi se lahko določili konkretni ukrepi. Na erozijskih območjih se ne načrtuje ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče. V izvedbenem delu prostorskega načrta se določi posebne pogoje na celotnem območju, ki vključujejo predvsem predhodne geološke preveritve in upoštevanje pogojev glede odvajanja meteornih voda, s čimer se prepreči erozija in plazenje terena. Po potrebi se izdela geološke raziskave in na njihovi podlagi izdela načrt sanacije, ki je sestavni del projektne dokumentacije za načrtovani objekt ali ureditev. Za vse posege na erozijskih in plazljivih območjih, ki jih omogoča in dovoljuje občinski prostorski načrt, morajo investitorji pred izdajo dovoljenja za poseg v prostor izpolniti pogoje in zahteve, kot jih določajo predpisi s področja upravljanja z vodami.

(8) Pri projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva, da je območje občine v območju VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici oziroma v območju z najnižjim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g]. V objektih, ki so določeni v predpisih o tehničnih normativih za zaklonišča in zaklonilnike, se predvidi ojačana plošča nad pritličjem.

(9) V mestu Ormož je skladišče blagovnih rezerv, sicer na območju občine Ormož ni objektov ali območij za potrebe obrambe.

5.3. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

35. člen

(osnovna namenska raba)

(1) Namenska raba se določi na podlagi sedanje pretežne rabe zemljišč in na podlagi načrtovanih širitev poselitvenih območij. Stavbna zemljišča so vsa zemljišča v mestu Ormož, v vseh nižinskih naseljih ter v vinogradniških naseljih in ostalih območjih razpršene poselitve. Posamične objekte, ki se jih opredeli kot razpršeno gradnjo, se v prostorskem načrtu prikaže kot stavbišče (fundus) brez pripadajočega stavbnega zemljišča.

(2) Kmetijska zemljišča so vsa zemljišča, ki so že v prostorskih sestavinah planov opredeljena za kmetijsko rabo, razen zemljišč, ki so že v prvi fazi namenjena za gradnjo ali druge ureditve in so v prostorskem načrtu opredeljena kot stavbna zemljišča.

(3) Gozdna zemljišča so zemljišča, porasla z drevjem in grmičevjem in so že v prostorskih sestavinah planov opredeljena za gozdno rabo. Kot gozdne površine v prostorskem načrtu niso opredeljene površine, ki so v prostorskem načrtu prikazane kot območja za pridobivanje gline in gramoza. Te površine se po končani ekspoloataciji delno nameni za rabo, ki bo definirana v izvedbenih aktih, delno pa za gozdno rabo, kar mora biti pogojeno v podrobnih prostorskih načrtih.

(4) Vodna zemljišča so površine pod vodo in pripadajoča zemljišča, ki so v katastrskih načrtih del vodne površine. Obvodna zemljišča, ki znašajo pri vodotokih prvega reda 15 m, pri vodotokih drugega reda pa 5 m so del širše osnovne namenske rabe. V naseljih se obvodna zemljišča opredeli s podrobno namensko rabo – druge zelene površine, v prostorskih ureditvenih pogojih pa se na teh območjih izključi gradnja in druge ureditve, ki bi negativno vplivale na vode in vodni režim.

(5) Ostala zemljišča so v prostorskem načrtu površine nadzemnih pridobivalnih prostorov (glinokopi, gramoznice) in degradirana območja (lagune pri bivši tovarni sladkorja). Pridobivalna območja se prikaže v izvedbenem delu prostorskega načrta. Območje lagun se s sanacijo opredeli kot naravovarstveno območje, po namenski rabi se ga opredeli kot ostale zelene površine.

36. člen

(podrobnejša namenska raba)

(1) Vsa naselja so pretežno namenjena bivanju, zato se jih s podrobno namensko rabo opredeli kot stanovanjske površine. Naselja Osluševci, Cvetkovci, Trgovišče, Frankovci, Pušenci in Loperšice se opredeli s podrobno namensko rabo kot podeželska naselja, v katerih bo možno še naprej razvijati kmetijsko in dopolnilno kmetijsko dejavnost. Območja za centralne dejavnosti so v naseljih posamični objekti, to so trgovine, vrtci, šole, vaško-gasilski domovi (v lokalnih centrih).

(2) V mestu Ormož se ohrani osnovna delitev v mestnem središču. Ožje mestno središče se opredeli kot urbani center z mešanimi dejavnostmi (stanovanja, centralne dejavnosti, poslovne dejavnosti), zemljišča z javnimi objekti izven centra (bolnišnica, šole, in drugo) se opredeli

kot območja drugih centralnih dejavnosti, preostali del mesta s pretežno stanovanjsko gradnjo pa so stanovanjska območja.

(3) V novi stanovanjski soseski na severu ob obvoznici se del območja nameni za centralne dejavnosti, del pa za stanovanjsko gradnjo. Površine vzdolž mestnih ulic in vzdolž reke Drave se že v namenski rabi opredeli kot zelena površina, kjer gradnja ne bo možna.

5.4. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

37. člen

(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1) V nižinskih obcestnih naseljih in obcestnih delih naselij se ohranja morfologija nižinskih obcestnih naselij, to je obcestna pozidava z značilnim zaporedjem gradnje stanovanjskih objektov ob cesti, v notranjosti parcele gospodarski objekti. V naseljih se ohranja tudi zeleni rob naselja in ostale zelene površine. Pri gradnji individualnih stanovanjskih objektov v vseh naseljih in delih naselij z ohranjenimi avtohtonimi značilnostmi, se pri oblikovanju objektov upoštevajo značilnosti slovenjegoriške arhitekturne tipike, predvsem pri oblikovanju in obdelavi streh in fasad.

(2) Pri parcelaciji zemljišč v naseljih se upošteva značilno obstoječo parcelacijo in tipologijo zazidave ter lastniško strukturo zemljišč.

(3) V mestu Ormož se ohranja značilno zazidavo ob ulični gradbeni liniji. Dotrajane objekte se nadomesti z novimi, pri čemer se upošteva ulično gradbeno linijo in višinski gabarit, ki ne presega višine obstoječih objektov ob ulici. Po podrobni namenski rabi je mestno jedro namenjeno stanovanjem in centralnim dejavnostim. Del objektov ob ulici se namenja lokalom in obrtnim delavnicam. Ker se je z izgradjo trgovskih centrov na robu mesta centralni del mesta prazni, se razvoj mesta usmerja v ponovno oživitev manjših lokalov. Pri novih gradnjah na severni strani mesta se nove ulice začrta ortogonalno in vzporedno z obstoječimi ulicami, upošteva se ulična gradbena linija. Višina novih objektov v območju blokovske gradnje naj ne presega višine P+4.

(4) V vseh območjih, ki bodo obdelana s podrobnimi prostorskimi načrti, se upošteva gradbena linija obstoječih struktur v prostoru (npr. obstoječe ceste, obstoječi bližnji objekti, potoki, ipd). V teh območjih se v izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta zapiše tudi pogoj, da se vsa območja v največji možni meri ozelenijo.

5.5. Koncepti prostorskega razvoja mesta Ormož, lokalnih središč in ostalih strnjenih naselij

38. člen

(koncept prostorskega razvoja mesta Ormož)

(1) Koncept prostorskega razvoja mesta Ormož temelji na zadanih ciljih prostorskega razvoja občine. Mesto Ormož ostaja regijski center, ohranja se zgodovinsko mestno jedro in zavarovana območja. Za nadaljnji razvoj se zagotovi dodatna zemljišča za centralne dejavnosti in stanovanja ter za razvoj dodatne družbene infrastrukture na severni strani mesta. V območje mesta so zato vklučena tudi območja naselij, ki neposredno mejijo nanj in z njim tvorijo zaključeno območje (npr. Hardek). Dodatne površine za industrijo so rezervirane na vzhodni strani sedanjega mestnega prostora. V mestu in njegovi okolici se bodo ustvarjala bivalna in delovna okolja za dvig kvalitete življenja in bivanja (urbana prenova, izboljšanje dostopnosti, ureditev zelenih površin, zagotovitev parkirnih površin, ustrezna razporeditev oskrbnih centrov, ustvarjanje novih delovnih mest, opremljenost mesta z javno komunalno infrastrukturo).

(2) Temeljna struktura ožjega mestnega središča, ki je omejeno na zahodu in severu s prazgodovinskim nasipom, na vzhodu srednjeveškim grajskim kompleksom in parkom ter na jugu z obrežjem reke Drave, ostaja nespremenjena.

(3) Koncept razporeditve dejavnosti usmerja posamezna območja s podrobno namensko rabo od središča mesta na obrobje. Nova meja mesta je omejena z že zgrajenimi linijskimi strukturami: na vzhodni strani z železniško progo, na severni strani s severno obvozno cesto, na zahodni strani z načrtovano južno cesto, ki se navezuje na obvoznico. Ohrani se osnovna delitev v mestnem središču. Ožje mestno središče se opredeli kot urbani center z mešanimi dejavnostmi (stanovanja, centralne dejavnosti, poslovne dejavnosti), zemljišča z javnimi objekti izven centra (bolnišnica, šole, in drugo) in kot območja drugih centralnih dejavnosti, preostali del mesta s pretežno stanovanjsko gradnjo pa so stanovanjska območja.

(4) Stanovanjska gradnja je usmerjena na zemljišča, ki so že rezervirana za stanovanja in pretežno že obdelana s podrobnimi prostorskimi načrti. Večja območja za individualno stanovanjsko gradnjo so predvidena v Dolgi lesi, ob vinski kleti in na Lenti. Zgoščena stanovanjska gradnja je načrtovana na novih površinah severno od mesta v kombinaciji s centralnimi in poslovnimi dejavnostmi.

(5) Poslovne dejavnosti se razvija na severni strani mesta ob Ljutomerski cesti do obvoznice. Gradnja je prav tako zasnovana fazno, najprej se uredi zemljišča ob Ljutomerski cesti, v poznejših fazah v notranjosti do obvoznice in do obstoječe meje na Hardeku.

(6) Rekreacija je v mestu načrtovana ob novem stadionu. Večje širitve niso načrtovane, uredi se dodaten program (javni lokali) in parkirišča na zahodni strani ob Lešniški ulici.

(7) Centralne dejavnosti so razporejene po celotnem mestu, večja koncentracija je v ožjem središču mesta med gradom in bolnišnico (ob Ptujski cesti). V posameznih vrzelih je z nadomestno gradnjo možno zagotoviti nekaj površin za dopolnilne družbene in centralne dejavnosti, vendar le objekte manjših dimenzij in brez potrebne prometne infrastrukture (parkirišča). Zato so načrtovane dodatne površine ob Dobravski cesti, kjer so rezervirane površine za poslovno stanovanjske objekte, v katere se lahko umestijo tudi javni programi. Zemljišča so namenjena tudi objektom, ki potrebujejo večje zunanje površine (npr kulturni dom, večnamenska dvorana). Širitev je zasnovana fazno, najprej vzdolž Dobravske ceste, v poznejših fazah do obvoznice.

(8) Mesto Ormož je zaradi obsežne individualne gradnje, kjer je pretežni del stavbnih zemljišč ozelenjen in zaradi ustreznih zelenic v blokovskih soseskah ter osrednjega grajskega parka, opredeljeno kot zeleno mesto. Vse naštete zelene površine so že vpete v stanovanjske ali druge namenske površine. Načrtovani zeleni sistem vključuje nove zelene površine, ki dopolnjujejo povezavo grajenih struktur (novi zeleni pas ob obvoznici, drevoredna zasaditev ob obstoječih in načrtovanih cestah, pravokotni dostopi do obrežja Drave) ter nudijo možnost za ureditev atraktivnih rekreativnih prostorov (počivališča, otroška igrišča, zunanji razstavni prostori), opremljenih z enotno urbano opremo.

(9) V novih območjih, ki se priključijo mestu, se gospodarsko javno infrastrukturo načrtuje kompleksno in ne le za posameznega zainteresiranega investitorja. Pri postopni in fazni gradnji se upošteva končna zmogljivost posamezne infrastrukturne naprave ali voda. V vseh območjih, ki se načrtujejo na novo, se uredi ločeni sistem odvajanja odpadnih voda.

39. člen

(koncept prostorskega razvoja naselja Ivanjkovci)

(1) Ohranja se obstoječa razporeditev površin: centralne dejavnosti  se ohranja na obstoječih lokacijah, za stanovanjsko gradnjo je zagotovljena nepozidana površina v nadaljevanju stanovanjske soseske. Južno od železniške postaje je že urejena rekreacijska cona (igrišče za rokomet in tenis), južneje je rezervirano zemljišče za čistilno napravo. Nepozidana zemljišča južno od šole ob cesti do postaje se nameni za centralne dejavnosti. Potreb po novih gospodarskih conah v naselju ni.

(2) V prometni ureditvi ni sprememb. Načrtovan je izven nivojski prehod čez (ali pod) železniško progo, ki je sedaj urejen kot nivojski cestni prehod, zavarovan z zapornicami. V naselju je avtobusno postajališče ob regionalni cesti in železniška postaja.

(3) Urbanistično in arhitekturno oblikovanje se prilagodi obstoječemu stanju. Ob cesti, vzporedni z železniško progo, se ohrani obcestno gradbeno linijo.

(4) V koncept zelenega sistema se vključi predvsem obrežje Ivanjkovskega potoka, ki je sicer izven poselitvenega območja, je pa na njegovem robu. Rekreacijsko cono se poveže z osrednjim delom naselja ob šoli z drevoredom ob cesti, ohrani se zeleni rob na zahodni strani naselja. Ozeleni se okolica objekta ob regionalni cesti (pošta).

(5) V naselju ni kanalizacije, zato je prioriteta v nadaljnjem razvoju naselja izgradnja čistilne naprave in kanalizacijskega sistema. Območje individualne gradnje ob cesti za Lahonce se ureja kompleksno.

40. člen

(koncept prostorskega razvoja naselja Kog)

(1) Naselje je namenjeno za stalno in občasno bivanje in v njem niso načrtovane druge dejavnosti. Možne so tudi dopolnilne kmetijske dejavnosti (vinotoči, turistične kmetije), vendar teh objektov ni možno vnaprej določiti. Nove širitve strnjenega dela naselja niso načrtovane. Del zemljišč, ki so bila rezervirana za gradnjo se na predlog lastnikov izloči iz poselitvenega območja, saj so zemljišča v naravi vinograd, kjer gradnja ni načrtovana. V naselju se dosledno upošteva obcestna gradbena linija.

(2) Obstoječe javne in zelene površine so koncentrirane v centralnem delu – tu je pokopališče, športno igrišče ter zelenice ob cerkvi in šoli. Dodatnih zelenih površin se ne načrtuje.

(3) V naselju ni kanalizacije, zaradi slemenske lege ni ustreznih lokacij za čistilno napravo, zato se načrtuje rastlinska čistilna naprava za centralni del naselja. Območij kompleksnega urejanja v naselju ni.

(4) Centralni del Koga je namenjen za stanovanja in centralne dejavnosti, posebej se opredelita s podrobno rabo tudi igrišče in pokopališče.

41. člen

(koncept prostorskega razvoja naselja Miklavž pri Ormožu)

(1) Ohranja se obstoječo razporeditev površin: centralne dejavnosti se ohranja na obstoječih lokacijah, za stanovanjsko gradnjo je zagotovljena površina na vzhodni strani naselja, ki je zmanjšana v delu, kjer posega v sadovnjak.

(2) Ker strnjeni del naselja nima izrazite morfologije, se oblikovanje prilagodi obstoječemu stanju. Ob cesti se ohrani obcestno gradbeno linijo, ta se nadaljuje tudi v novi del naselja

(3) Rekreacijsko cono se poveže v zeleni sistem z osrednjim delom naselja ob šoli z drevoredom ob potoku, ohrani se zeleni rob na vseh straneh  naselja, predvsem na zahodni strani, kjer meji na kmetijska zemljišča.  Uredi se zelenico ob kulturnem domu.

(4) V naselju ni kanalizacije, zato je prioriteta v nadaljnjem razvoju naselja izgradnja čistilne naprave in kanalizacijskega sistema. Lokacija čistilne naprave je načrtovana ob potoku. Območje nove individualne gradnje se ureja kompleksno.

42. člen

(koncept prostorskega razvoja naselja Podgorci)

(1) Ker predstavlja obcestna pozidava osnovni morfološki vzorec naselja, se zemljišča v okolici cerkve in na južnem pobočju nad naseljem izloči iz poselitvenega območja, priključi pa se zemljišča ob spodnji cesti, s čimer se ohrani podolžna obcestna oblika naselja. V Podgorcih je v delu, ki je opredeljeno kot strnjeno poselitveno območje, v vrzelih ob obstoječih cestah in dovoznih poteh na zemljiščih, ki so ostala v poselitvenem območju, še dovolj nepozidanih parcel. Kljub rahlemu naraščanju števila prebivalstva ni potreb po večjih površinah stavbnih zemljišč.

(2) Oblikovanje naselja se prilagodi obstoječemu stanju. Gradi se ob cestah, ohranja se obcestno gradbeno linijo. Pri stanovanjskih objektih se ohranja podolžni tloris, enakostranične dvokapnice z večjim naklonom in opečno kritino.

(3) V koncept zelenega sistema se vključi vse obstoječe zelene površine: igrišče ob šoli,  pokopališče in zelenica ob cerkvi, ki se uredi v parkovno površino. Uredi se obrežje Bresniškega potoka, ki je sicer izven poselitvenega območja, je pa na njegovem robu. Igrišča ob šoli se poveže z osrednjim delom naselja z drevoredom ob cesti. Ohrani se zeleni rob naselja.

(4) V naselju Podgorci je zgrajen kanalizacijski sistem za odvajanje komunalne odpadne vode na ČN Sodinci, ki je namenjena za čiščenje odpadnih komunalnih voda za naselja Podgorci, Sodinci, Senešci, Trgovišče – del in Velika Nedelja – del.

43. člen

(koncept prostorskega razvoja naselja Velika Nedelja)

(1) Velika Nedelja je zaradi bližine občinskega središča Ormoža in zaradi izgrajene ali načrtovane infrastrukture zanimivo bivalno naselje, zato so velike rezerve stavbnih zemljišč upravičene. Naselje Velika Nedelja je že združeno z naseljem Mihovci, zato ju obravnavamo kot enovito celot. Zaradi ohranitve obcestne pozidave se nova območja gradi postopno, iz poselitvenega območja se izključiti območja, ki so zaradi terenskih, lastniških in komunalnih razmer nezazidljiva. Namesto teh se v naselje vključi robne parcele ob obstoječih cestah, kar je usklajeno z osnovno morfologijo naselja.

(2) Pri dopolnilni gradnji ob obstoječih cestah se upošteva obcestna pozidava in značilna zaporednost zazidave: stanovanjska hiša ob cesti, v notranjosti parcele pa gospodarski in ostali dopolnilni objekti. Ob cesti se lahko gradi tudi objekte z javno funkcijo. Območja predvidenih gradenj se ureja kompleksno.

(3) V zeleni sistem naselja se poveže vse obstoječe zelene površine, to je grajski hrib, rekreacijsko cono (igrišča ob vaškem domu) in zeleni rob naselja.

44. člen

(koncept prostorskega razvoja naselij Cvetkovci in Trgovišče)

(1) Naselji sta pretežno namenjeni bivanju in kmetovanju, zato se jih s podrobno namensko rabo opredeli pretežno kot podeželski naselji, v katerih bo možno še naprej razvijati kmetijsko in dopolnilno kmetijsko dejavnost. Območja za centralne dejavnosti so omejena na vaško-gasilske domove, ob katerih so vaška športna igrišča

(2) Pri dopolnilni gradnji ob obstoječih cestah se upošteva obcestna pozidava in značilna zaporednost zazidave: stanovanjska hiša ob cesti, v notranjosti parcele pa gospodarski in ostali dopolnilni objekti. Ob cesti se gradi tudi objekte z javno funkcijo.

(3) V zeleni sistem naselja se poveže vse obstoječe zelene površine, to je travnato igrišče, obrežje Bresniškega oziroma Sejanskega potoka in zeleni rob naselja. Zemljišča ob potoku, ki so zaradi bližine potoka nezazidljiva, se opredeli kot zelene površine.

(4) V naseljih Cvetkovci in Trgovišče še ni zgrajenega kanalizacijskega sistema za odvajanje

komunalne odpadne vode. Predvidena je izgradnja čistilne naprave v Cvetkovcih za čiščenje odpadnih komunalnih vod iz naselij Cvetkovci in Osluševci.

III. Izvedbeni del prostorskega načrta

1. Enote urejanja prostora

45. člen

(enote urejanja prostora)

(1) Enote urejanja so določene na podlagi naravnih in ustvarjenih značilnosti prostora in pretežne namenske rabe. Enote urejanja na stavbnih zemljiščih so deljena glede na značilnosti poselitve na:

a)   enote urejanja prostora po posameznih območjih v mestu Ormož,

b)   enote urejanja prostora v lokalnih centrih,

c)   enote urejanja prostora v strnjenih nižinskih naseljih,

d)   enote urejanja prostora v razpršeni poselitvi s strnjenimi obcestnimi vinogradniškimi naselji,

e)   enote urejanja prostora v območju krajine ter

f)enote urejanja prostora za sanacijo kmetijskih zemljišč.

(2) V vsaki prostorski enoti je določena osnovna in podrobnejša namenska raba prostora ter podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji.

(3) Pregled enot urejanja prostora v Občini Ormož z režimi, načinom urejanja in navedbo členov s splošnimi in podrobnimi prostorskimi ureditvenimi pogoji je v spodnji tabeli:

a) Enote urejanja prostora v mestu Ormož

b) Enote urejanja prostora v lokalnih središčih

c) Enote urejanja prostora v strnjenih nižinskih naseljih

d) enote urejanja izven naselij v nižinskem delu občine