Na podlagi 149. člena
Zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 39/06 – UPB, 108/09), 32., 33., 34. in 36. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 ter 127/06) v zvezi z
Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu
(Uradni list RS, št. 127/06), 29. členom
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo) in na podlagi
16. člena
Statuta Občine Kanal ob Soči
(Uradne objave Primorske novice, št. 41/03 in 17/06, ter Uradni list RS,
št. 70/07 in 51/08) ter skladno z Odlokom o gospodarskih javnih službah
v Občini Kanal ob Soči (Uradne objave, Primorske novice št. 10/96) in
Odlokom o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov v Občini Kanal ob Soči
(Uradni list RS, št. 51/08) ter na podlagi vloge, podane skladno s 34.
členom Zakona o gospodarskih javnih službah je Občinski svet Občine
Kanal ob Soči na 10. redni seji dne 7. 7. 2011 sprejel |
O D L O K |
o koncesijah na
področju ravnanja z odpadki v Občini Kanal ob Soči |
1. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(predmet odloka) |
(1) Ta odlok je
koncesijski akt, s katerim Občina Kanal ob Soči (v nadaljevanju: Občina)
določa predmet in pogoje za podelitev koncesije ter ureja druga
vprašanja v zvezi z izvajanjem: |
1. lokalne
gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov in |
2. lokalne
gospodarske javne službe prevoza komunalnih odpadkov. |
(2) Gospodarski javni
službi iz prejšnjega odstavka se na območju občine izvajata s
podelitvijo koncesije pravni osebi in pod pogoji določenimi z zakonom in
podzakonskimi akti ter v skladu odlokom in drugimi predpisih, ki urejajo
način izvajanja javne službe. |
2. člen |
(definicije) |
Izrazi v tem odloku
imajo naslednji pomen: |
1. »gospodarska javna
služba« oziroma »javna služba«: je ena ali obe lokalni gospodarski javni
službi iz prejšnjega člena; |
2. »koncedent«: je
Občina Kanal ob Soči; |
3. »pristojni organ«:
je občinska uprava, ki je pristojna za gospodarsko javno službo, ki je
predmet tega odloka; |
4. »občinski svet«:
je Občinski svet Občine Kanal ob Soči; |
5. »koncesija«: je
skupen izraz za koncesijo za izvajanje obeh gospodarskih javnih služb iz
prvega člena; |
6. »koncesionar«: je
pravna oseba, ki je v skladu z zakonom in tem odlokom nosilec koncesije;
|
7. »izvajalec javne
službe«: je koncesionar po tem odloku; |
8. »povzročitelj
odpadkov«: je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje
odpadkov oziroma oseba, ki izvaja predobdelavo, mešanje ali druge
postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestava odpadkov;
|
9. »imetnik
odpadkov«: je povzročitelj odpadkov ali pravna ali fizična oseba, ki ima
odpadke v posesti; |
10. »uporabniki«: so
vsi povzročitelji odpadkov; |
11. »kataster«: je
kataster zbirnih centrov, ekoloških otokov in prevzemnih mest za
komunalne odpadke, kataster oddajnih mest ter kataster divjih
odlagališč. |
2. PODELITEV
KONCESIJE |
2.1 Javni razpis |
3. člen |
(javni razpis) |
(1) Koncesija za
izvajanje javne službe se podeli na podlagi javnega razpisa. Sklep o
javnem razpisu sprejme župan. Javni razpis se objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. V skladu s sklepom župana se informacija o javnem
razpisu lahko objavi tudi v drugih medijih. |
(2) Razpis in
postopek za podelitev koncesije se izvede skupaj za obe gospodarski
javni službi. |
(3) Koncesiji za
javni službi iz prvega člena predstavljata enotno koncesijsko razmerje. |
4. člen |
(razpisna
dokumentacija) |
V razpisni
dokumentaciji morajo biti podatki, na podlagi katerih lahko kandidati
izdelajo popolno prijavo: |
1. naziv, sedež in
druge podatke o koncedentu, |
2. podatke o objavi
koncesijskega akta, |
3. predmet, naravo
ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu,
|
4. začetek in
predviden čas trajanja koncesije, |
5. postopek izbire
koncesionarja, |
6. merila za izbor
koncesionarja, |
7. minimalna
koncesijska dajatev za posamezno javno službo, |
8. način dokazovanja
izpolnjenosti pogojev za izvajanje koncesije, obvezne sestavine prijave
in navodila za pripravo prijave (jezik, overitve …), |
9. način zavarovanja
resnosti prijave, |
10. kraj, čas in
plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije, |
11. kraj in rok za
predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev, |
12. naslov, prostor,
datum in uro javnega odpiranja prijav, |
13. rok za izbiro
koncesionarja, |
14. rok, v katerem
bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa, |
15. odgovorne osebe
za dajanje informacij med razpisom in |
16. drugi podatki v
skladu s predpisi, potrebni za izvedbo javnega razpisa. |
2.2 Pogoji za prijavo |
5. člen |
(pogoji za prijavo) |
(1) Vsaka oseba lahko
vloži le eno prijavo na razpis. V prijavi mora s predložitvijo ustreznih
listin dokazati, da izpolnjuje pogoje za udeležbo na razpisu in za
izvajanje javne službe: |
1. da je gospodarska
družba z najmanj 500.000,00 EUR osnovnega kapitala in je finančno ter
poslovno usposobljena za izvajanje javne službe, ki je predmet razpisa;
|
2. da je registrirana
za opravljanje dejavnosti, ki je predmet razpisa oziroma da na drugačen
način izkaže, da izpolnjuje vse predpisane pogoje za izvajanje javne
službe; |
3. da je sposobna
samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet koncesije ter
kvalitetno in kontinuirano izvajati javno službo, v skladu s predpisi,
normativi in standardi; |
4. da je usposobljena
za vodenje katastra ter razpolaga s sredstvi za njegovo vodenje;
|
5. da razpolaga z
ustreznimi prostori in opremo za izvajanje javne službe, oziroma na drug
način nesporno izkaže, da lahko opravlja dejavnost javne službe;
|
6. da razpolaga z
zadostnim številom delavcev, ki imajo potrebne kvalifikacije in so
ustrezno usposobljeni za izvajanje javne službe; |
7. se obveže
zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z izvajanjem koncesije
lahko povzroči občini, uporabnikom ali tretjim osebam (predloži ustrezno
predpogodbo); |
8. da predloži
elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela,
strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra,
finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže
izpolnjevanje pogojev iz 3–6 točke; |
9. da izpolnjuje
druge pogoje za udeležbo na javnem razpisu (sposobnost), določene z
zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil in tem odlokom.
|
(2) V času trajanja
koncesijskega razmerja mora koncesionar pisno zaprositi koncedenta za
soglasje k vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo
kapitalske strukture. |
(3) Če koncesionar ne
ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, predstavlja to kršitev bistvenih
elementov koncesijske pogodbe iz 4. točke prvega odstavka 23. člena
odloka. |
2.3 Merila za izbor |
6. člen |
(merila za izbor
koncesionarja) |
(1) Merila za izbor
izvajalca javne službe (koncesionarja) med prijavljenimi kandidati,
morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena ter navedena
v spodnjem vrstnem redu (od najpomembnejšega do najmanj pomembnega).
|
(2) Merila za izbor
izvajalca javne službe (koncesionarja) so: |
1. kadrovska
usposobljenost za izvajanje javne službe; |
2. ustreznost
sredstev in opreme ponudnika za izvajanje javne službe; |
3. ustreznost in
lokacija poslovnih prostorov za izvajanje javne službe; |
4. izkušnje in
pozitivne reference na področju izvajanja javnih služb; |
5. finančna in
poslovna sposobnost, ki presega minimalne zahteve; |
6. druge ponujene
ugodnosti, ki predstavljalo korist za koncedenta; |
7. višina koncesijske
dajatve. |
(3) Ponderji po
posameznih merilih, ki služijo za izbor izvajalca javne službe, morajo
biti nediskriminatorni in natančno opisani v razpisni dokumentaciji. |
2.4 Izbor
koncesionarja |
7. člen |
(uspešnost javnega
razpisa) |
(1) Javni razpis je
uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava. Prijava
je popolna, če vsebuje vse zahtevane podatke in dokazila, določena v
javnem razpisu. |
(2) Javni razpis se
ponovi, če koncedent ne prejme nobene prijave, če so vse prijave
nepopolne, če koncesionar ni bil izbran ali če izbrani izvajalec v
predpisanem roku ne sklene koncesijske pogodbe. |
8. člen |
(izbor koncesionarja) |
(1) V postopku
vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna
pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno
s postavljenimi merili za izbor koncesionarja. |
(2) Odpiranje prijav,
njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi
5-članska strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Naloge strokovne
komisije so, da: |
– pripravi razpisno
dokumentacijo s podrobnimi merili za izbor koncesionarja, |
– opravi odpiranje
prijav in sestavi zapisnik o pravočasnosti in popolnosti prijav,
|
– preveri
izpolnjevanje razpisnih pogojev, |
– opravi strokovno
presojo ter ovrednotenje prijav glede na postavljena merila,
|
– pripravi
obrazloženo pisno mnenje in ga posreduje pristojnemu organu. |
9. člen |
(odločba o podelitvi
koncesije) |
(1) O izboru
koncesionarja odloči pristojni organ občinske uprave z upravno odločbo,
s katero lahko koncedent izbere samo enega od prijaviteljev na javni
razpis. |
(2) Odločba o izboru
koncesionarja preneha veljati, če v roku 45 dni od njene dokončnosti ne
pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani
koncesionarja. |
(3) Koncedent lahko
zavrne vse prispele prijave in ne izbere nobenega od prijaviteljev, če
nobena prijava vsebinsko ni v skladu z interesi koncedenta. Postopek
izbire koncesionarja lahko koncedent kadarkoli ustavi in prevzame
gospodarsko javno službo v režijo. |
3. KONCESIJSKA
POGODBA |
3.1 Sklenitev
koncesijske pogodbe |
10. člen |
(sklenitev
koncesijske pogodbe) |
(1) Koncedent pošlje
izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo najkasneje v roku
15 dni od dokončnosti odločbe o izboru koncesionarja. Izbrani
koncesionar mora podpisati koncesijsko pogodbo najkasneje v roku 30 dni
od vročitve, sicer odločba o izboru koncesionarja preneha veljati z
iztekom roka za podpis pogodbe. |
(2) Koncesijsko
pogodbo v imenu koncedenta sklene župan. Pred sklenitvijo koncesijske
pogodbe se z njeno vsebini seznani občinski svet. |
(3) Koncesijska
pogodba z novim koncesionarjem mora biti sklenjena pred iztekom roka, za
katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob
izteku roka. |
11. člen |
(začetek, tek in
trajanje koncesije) |
(1) Koncesijsko
razmerje nastane, ko koncesijsko pogodbo podpišeta obe pogodbeni stranki
in traja 10 let od dneva sklenitve pogodbe (rok koncesije). Rok
koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali zaradi razlogov na
strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega
koncesijskega razmerja. |
(2) Koncesionar mora
pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 60 dneh po sklenitvi koncesijske
pogodbe. |
3.2 Vsebina
koncesijske pogodbe |
12. člen |
(vsebina koncesijske
pogodbe) |
(1) S koncesijsko
pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa pomembna vprašanja v zvezi
z izvajanjem koncesijskega razmerja, zlasti pa: |
1. vsebino, obliko in
namen koncesije; |
2. pravice in
obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem javnih
služb; |
3. medsebojne
obveznosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem naprav ter objektov
koncesije; |
4. spremembe v družbi
koncesionarja, za katere mora ta pridobiti pisno soglasje koncedenta;
|
5. pogoje za oddajo
poslov podizvajalcem; |
6. način medsebojnega
obveščanja o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje
javne službe ter poročanja o izvajanju koncesijske dejavnosti;
|
7. pogodbene sankcije
zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja javne službe; |
8. pogodbene kazni in
pogoji za povrnitev morebitne škode, povzročene v zvezi z (ne)
izvajanjem javne službe; |
9. spreminjanje
izvajanja koncesijske pogodbe, izvajanje strokovnega in finančnega
nadzora s strani koncedenta, medsebojno poročanje in obveščanje
javnosti; |
10. odpoved, razveza
in razdrtje pogodbe ter s tem povezane pravice pogodbenih strank;
|
11. posledice
spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov oblasti; |
12. trajanje
koncesijske pogodbe in njeno prenehanje ter s tem povezane pravice
pogodbenih strank; |
13. druga vprašanja,
ki urejajo medsebojna razmerja in način izvajanja javne službe.
|
(2) Koncesijska
pogodba mora biti sestavljena v skladu z zakonom, odlokom (koncesijskim
aktom) in objavljenim javnim razpisom, sicer je neveljavna. V primeru
manjših ali nebistvenih neskladij med pogodbo in koncesijskim aktom, se
neposredno uporablja koncesijski akt. |
3.3 Pravice in
obveznosti koncesionarja |
13. člen |
(koncesionarjev
pravni monopol) |
(1) Koncesionar ima
na podlagi podeljene koncesije in sklenjene koncesijske pogodbe:
|
– izključno pravico
opravljati koncesionirano javno službo na celotnem območju občine,
|
– pravico tekočega
vzdrževanja objektov in opreme, ki služijo izvajanju javne službe.
|
(2) V obsegu, ki ga
določata zakon in odlok, je uporaba storitev javne službe na območju
občine za uporabnike obvezna. |
14. člen |
(dolžnosti
koncesionarja) |
(1) Koncesionar mora
uporabnikom zagotavljati kontinuirano in kvalitetno opravljanje javnih
služb iz 1. člena tega odloka. Storitve javne službe so javne dobrine in
jih mora koncesionar vsakomur zagotavljati pod enakimi pogoji.
|
(2) Dolžnosti
koncesionarja so zlasti: |
1. v javnem interesu
kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati javno službo, v
skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu z odloki ter koncesijsko
pogodbo; |
2. upoštevati
tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z
izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za ekološko
usmerjeno ravnanje z odpadki; |
3. zagotoviti
ustrezno zavarovanje nevarnih ali zdravju škodljivih odpadkov ter
odpraviti napake na objektih in napravah, ki utegnejo povzročiti večjo
škodo na okolju ali zdravju ljudi, najkasneje v roku 12 ur od ugotovitve
napake oziroma prejema obvestila uporabnikov (interventno izvajanje
javne službe); |
4. uporabljati
objekte, naprave in druga sredstva za izvajanje javne službe kot dober
gospodar, jih tekoče vzdrževati in odpraviti morebitne napake, okvare in
pomanjkljivosti, ki neposredno ne ogrožajo varstva okolja ali zdravja
ljudi v roku 14 dni od ugotovitve oziroma prejema obvestila uporabnikov;
|
5. sklepati z
uporabniki pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma opravljanje
storitev, ki so predmet koncesije, izdajati soglasja in projektne pogoje
ter obračunavati pristojbine in druge prispevke v skladu s predpisi;
|
6. pripravljati
(letne in dolgoročne) programe za izvajanje javne službe in kalkulacije
prihodkov in odhodkov dejavnosti, oblikovati predloge cen (tarife) in
najmanj enkrat letno koncedentu poročati o izvajanju javne službe in
poslovanju; |
7. svetovati in
pomagati koncendentu pri pripravi razvojnih in investicijskih načrtov
ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev v okviru javnih
razpisov ter drugih virov; |
8. voditi vse
predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne organe o kršitvah,
ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov, omogočati
nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in javne službe in skrbeti
za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne
službe. |
(3) Koncesionar lahko
v času trajanja koncesije opravlja dejavnost javne službe tudi izven
obsega koncesije po tem odloku ali tudi druge dejavnosti, pri čemer mora
zagotoviti ločeno evidentiranje različnih dejavnosti (ločeno za vsako
koncesijo posebej in za druge dejavnosti) skladno z Zakonom o
preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih
dejavnosti (Uradni list RS, št. 53/07 in 65/08) ali drugim zakonom, ki
ureja ta vprašanja, in predpisi, izdanimi za izvrševanje takega zakona. |
15. člen |
(interventno
izvajanje javne službe) |
(1) Koncesionar je
dolžan zagotavljati interventno izvajanje javne službe ter zagotoviti
ustrezno zavarovanje nevarnih in zdravju škodljivih odpadkov, ki niso
primerni za odlaganje, oziroma popraviti okvare in poškodbe na
zbiralnikih nevarnih odpadkov ter okvare in poškodbe na objektih in
napravah, v delu kjer se predelujejo oziroma odlagajo in skladiščijo
nevarni in zdravju škodljivi odpadki, v roku 12 ur po ugotovitvi napake
oziroma po ustnem obvestilu uporabnikov. |
(2) Koncesionar je
dolžan vzdrževati v uporabnem stanju vse naprave, opremo in objekte
javne službe, skrbeti za urejenost odjemnih mest, zbiralnikov ter
zabojnikov. Vse morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti na slednjih,
ki pomenijo tekočo obrabo in neposredno ne ogrožajo zdravja ljudi in
varstva okolja, mora koncesionar odpraviti v roku 14 dni od ugotovitve
oziroma od ustnega obvestila uporabnikov. |
16. člen |
(odgovornost
koncesionarja) |
(1) Koncesionar je, v
razmerju do koncedenta, uporabnikov in tretjih oseb, v celoti odgovoren
za izvajanje javne službe tudi v primeru, če dejavnost (deloma) izvaja
preko pogodbe s podizvajalci. |
Koncesionar je v
celoti odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z
opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ali pogodbeni
(pod)izvajalci. |
(2) Pred sklenitvijo
koncesijske pogodbe mora koncesionar skleniti zavarovalno pogodbo za
škodo, ki bi jo povzročil z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne
službe, kot tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z
opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni delavci ali
podizvajalci. Najnižjo višino zavarovalne vsote določi župan s sklepom.
|
(3) Koncesionar je
družbeno odgovorno podjetje, ki v Občini Kanal ob Soči opravlja družbeno
koristno delo. |
17. člen |
(koncesijska dajatev) |
(1) Koncesionar
plačuje koncendentu koncesijsko dajatev, ki se določi v koncesijski
pogodbi na podlagi javnega razpisa in prejete ponudbe koncesionarja.
|
(2) Koncesijska
dajatev se določi v obliki deleža od neto vrednosti prejetih plačil za
storitve gospodarske javne službe in se plačuje v 30 dneh po izteku
vsakega tromesečja. |
18. člen |
(koncesionarjeva
tveganja) |
(1) Koncesionar
izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun in nosi celotno
tveganje povpraševanja po storitvah javne službe in druga tržna tveganja
koncesije. Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil
koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo
načrtovanih. |
(2) V primeru
predčasnega prenehanja koncesije v skladu s tem odlokom in koncesijsko
pogodbo, koncesionar ni upravičen do poplačila katerihkoli vlaganj v
objekte in naprave koncesije s strani koncedenta, razen v primeru
odstopa od pogodbe zaradi kršitev na strani koncedenta ali v primeru
sporazumne razveze koncesijske pogodbe. |
19. člen |
(spremenjene
okoliščine) |
(1) Če nastanejo po
sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo
izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo
kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja
prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar
pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe. |
(2) Spremenjene
okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje
koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki
nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske
pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar
dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe. |
Če se pogodbeni
stranki ne uspeta dogovoriti za spremembo pogodbe zaradi spremenjenih
okoliščin, lahko koncesionar sodno razdre koncesijsko pogodbo.
|
(3) Določili iz
prvega in drugega odstavka se smiselno uporabljata tudi za pravice
koncedenta v razmerju do koncesionarja v primeru nastopa spremenjenih
okoliščin. |
20. člen |
(višja sila) |
(1) Višja sila in
druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in
nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe
in so zunaj volje pogodbenih strank. Za višjo silo se štejejo zlasti
potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi
oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju
občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska
pogodba. |
(2) V okviru
objektivnih možnosti mora koncesionar opravljati javno službo tudi v
pogojih, nastalih zaradi višje sile in ob drugih nepredvidljivih
okoliščinah, skladno z izdelanimi načrti ukrepov delovanja v takšnih
razmerah. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki
nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v
takih pogojih ter povračilu morebitnih dodatnih stroškov zaradi
opravljanja javne službe v takih pogojih. |
(3) V primeru iz
prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta
povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane
javne službe v nepredvidljivih okoliščinah. |
(4) V primeru višje
sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan, za izvajanje javne
službe, poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno
zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito,
reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za
civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov. |
3.4 Pravice in
obveznosti koncedenta in uporabnikov |
21. člen |
(pravice in dolžnosti
koncedenta) |
(1) Koncedent mora
zagotavljati: |
1. ustrezne pogoje za
izvajanje javne službe v skladu z zakonom in drugimi predpisi, odlokom o
načinu izvajanja javne službe in tem odlokom; |
2. cene storitev, ki
ob normalnem poslovanju omogočajo zagotavljanje ustreznega obsega in
kakovosti storitev ter redno vzdrževanje objektov, naprav in opreme
koncesije, da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja
koncesije, ohranja njihova vrednost; |
3. sankcioniranje
uporabnikov, ki bi onemogočali ali ovirali izvajanje dejavnosti javne
službe; |
4. sankcioniranje
nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med trajanjem koncesije izvajali
storitve javne službe na področju občine. |
(2) Koncedent ima
pravico zahtevati, da koncesionar izvaja javno službo v skladu s
predpisi, ki urejajo način izvajanja javne službe ter v skladu s
koncesijsko pogodbo. |
(3) Koncedent ima
pravico izvajati redne in izredne revizijske preglede poslovanja
koncesionarja v delu, ki se nanaša na koncesijsko razmerje po tem
odloku. |
22. člen |
(pravice in dolžnosti
uporabnikov) |
(1) Uporabniki imajo
pravico od koncesionarja zahtevati, da storitve javne službe opravlja
pod pogoji, določenimi z zakonom, odlokom in z drugimi predpisi, zlasti
pa: |
1. da redno,
kakovostno in trajno izvaja vse storitve javne službe v skladu s
predpisi; |
2. da javno službo
izvaja v javnem interesu in glede kakovosti in dostopnosti storitev
enakopravno obravnava vse uporabnike; |
3. da storitve javne
službe obračunava po veljavnih cenah, v skladu s sprejeto tarifo;
|
4. da dovoljuje
vpogled v evidence, kataster oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi
koncesionar in se nanašajo na uporabnika; |
5. da v roku 15 dni
pisno odgovori uporabniku na pritožbo v zvezi z izvajanjem javne službe.
|
(2) Uporabniki morajo
posredovati koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra in
obveznih zbirk podatkov, sporočiti koncesionarju vsako spremembo in
prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe, omogočiti
izvajanje javne službe in upoštevati navodila koncesionarja ter redno
plačevati za opravljene storitve v skladu z vsakokratno veljavno tarifo.
|
(3) Če uporabnik
koncesionarju ne dovoli izvajati storitev javne službe ali ga pri tem
ovira, mora koncesionar o obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug
nadzorni organ, ki v skladu s pooblastili zagotovi potrebne ukrepe za
nemoteno izvajanje javne službe. |
3.5 Prenehanje
koncesijske pogodbe |
23. člen |
(prenehanje
koncesijske pogodbe) |
Koncesijska pogodba
preneha: |
1. po preteku časa,
za katerega je bila sklenjena, |
2. s sporazumno
razvezo pogodbe, sklenjeno v pisni obliki, |
3. z razdrtjem
pogodbe po sodni poti, |
4. z odstopom od
koncesijske pogodbe, |
5. s prenehanjem
koncesionarja. |
24. člen |
(razdrtje koncesijske
pogodbe) |
(1) Koncedent lahko
razdre koncesijsko pogodbo: |
1. če je proti
koncesionarju začet postopek zaradi insolventnosti, drug postopek
prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek, |
2. če je bila
koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov,
koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije,
na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega
pravilnega izvajanja koncesije, |
3. če se po sklenitvi
koncesijske pogodbe ugotovi, da je koncesionar dal zavajajoče ali
neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije, |
4. če koncesionar v
bistvenih elementih krši koncesijsko pogodbo, |
5. če obstaja
utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje
obveznosti. |
(2) V primeru
izpolnitve katerega izmed pogojev iz 1. točke prvega odstavka lahko
začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe.
Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe),
če je uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega
prenehanja ali likvidacijski postopek zavrnjen, če je prisilna poravnava
sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v
stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja
sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje točke prejšnjega
odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za
enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko
postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju
izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov 4.
in 5. točke prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski
pogodbi. |
(3) Koncesionar lahko
razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti
iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje
koncesijske pogodbe. |
(4) Koncesijska
pogodba se enostransko razdre po sodni poti. |
(5) Enostransko
razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin,
ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali
drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. |
(6) Ob razdoru
koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu
zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj,
ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v
naravi. |
25. člen |
(odstop od pogodbe) |
(1) Koncedent lahko
odstopi od pogodbe in koncesionarju odvzame koncesijo, če je v javnem
interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesionirana javna
služba. Pogoji za odstop od pogodbe se podrobneje določijo v koncesijski
pogodbi. |
(2) Koncesionar lahko
odstopi od pogodbe, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz
koncesijske pogodbe in koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske
pogodbe. |
(3) V primeru odstopa
od pogodbe mora koncedent koncesionarju povrniti: |
– realno vrednost
neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče oziroma primerno vrniti v
naravi. |
4. NADZOR |
26. člen |
(nadzor nad
izvajanjem javne službe) |
(1) Nadzor nad
izvajanjem javne službe in podeljene koncesije lahko zajema vse
okoliščine v zvezi z zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja dejavnosti,
v zvezi s poslovanjem koncesionarja, vodenjem predpisanih evidenc ter
drugih okoliščin v zvezi z izvajanjem koncesije. |
(2) Nadzor nad
izvajanjem določil tega odloka izvaja občinska inšpekcija, ki je
pristojna tudi za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali
državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
|
(3) V primeru
ugotovljenih nepravilnosti lahko organi iz prejšnjega odstavka izdajajo
odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti
izvrševanje določb tega koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe. |
27. člen |
(finančni nadzor) |
(1) Finančni nadzor
nad poslovanje koncesionarja izvaja pristojni občinski organ ali
pooblaščenec koncedenta. Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V
primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent v pisni obliki navesti
razloge za nujnost nenapovedanega nadzora. |
(2) Nadzor se
praviloma vrši v poslovnem času koncesionarja in mora potekati tako, da
ne ovira dejavnosti koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s
pooblastilom koncedenta. Koncesionar mora omogočiti izvedbo nadzora in
vpogled v dokumentacijo in zbirke podatkov. Koncesionar mora sodelovati
z izvajalci nadzora, dati vsa potrebna pojasnila ter omogočiti pregled
vseh objektov in naprav. |
(3) O nadzoru se
sestavi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in
koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec. Če pristojni organ
koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz
koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh
obveznosti ali sprejme druge ukrepe v skladu z zakonom, tem odlokom ali
koncesijsko pogodbe. |
5. UPORABA PRAVA IN
REŠEVANJE SPOROV |
28. člen |
(uporaba prava,
arbitražna klavzula in prepoved prorogacije) |
(1) Za reševanje
sporov v zvezi z izvajanjem koncesionirane javne službe je pristojno
sodišče v Republiki Sloveniji, ki ga določita koncedent in koncesionar v
koncesijski pogodbi. |
(2) Za vsa razmerja
med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki
storitev javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda
Republike Slovenije. |
(3) S koncesijsko
pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom
in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s
pravnim redom. |
(4) V razmerjih med
koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno
dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali
arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže). |
6. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE |
29. člen |
(izvajalec javne
službe) |
Postopek za podelitev
koncesije po tem odloku prične župan z objavo javnega razpisa najkasneje
v 30 dneh po uveljavitvi odloka. |
30. člen |
(pričetek veljavnosti
odloka) |
Ta odlok se objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po
objavi. |
Št. 9000-0008/2011-4 |
Kanal ob Soči, dne 7.
julija 2011 |
Župan |
Občine Kanal
|
Andrej Maffi l.r. |